TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ. 10. decembra 1970 LETO XXnf.. št. 47 Cena 0.60 din SKRB ZA aSTARELE PRED RK SIDL SLOVENIJE Kmetje so na najslabšem v Sloveniji nimamo jasne slike o materialnem položa- ju oseb. starih nad 65 in več let. Znan nam je le materi- alni položaj upokojencev in oseb. k: dobivajo družbeno denarno pomoč. Za kmečko in ostalo starejše prebival- stvo pa lahko damo le pri- bližne ocene. Najnižje možne pokojnine z vračunanim varstvenim dodatkom znašajo v letoš- njem letu: starostna 370,20 din, invalidska 388,76 din in družinska 347.28 din. Ce u- poštevamo, da te pokojnine ne služijo za preživljanje samo uživalcev temveč po- gosto tudi njihovih svojcev, potem lahko sklepamo, da je materialni položaj številnih upokojencev, predvsem sta- rejših, zelo težaven. V lan- skem letu je prejemalo v Sloveniji razne oblike de- narne pomoči 34.981 oseb, od tega je stalno denarno po- moč prejemalo le 10.948 oseb. Podatki o višinah stalnih denarnih pomoči kažejo kaj žalostno sliko. Najnižja de- narna pomoč v letu 1969 je znašala v posameznih obči- nah od 10—80 din, večino- ma pa 20 ali 50 din. Najviš- ja pomoč je bila do 400 din. vendar pa moramo napisati, da je v večini občin najvišja denarna pomoč 250 din. se- veda v večini tistih občin, ki tako visoke pomoči sploh j dajejo. Menda je jasno dej-^ stvo. da si pomoči v takšni] višini ne morejo privoščiti na primer v občinah severo- vzhodne Slovenije. Posebno pereč je problem pri ostarelih kmetih. Odsto- tek kmečkega prebivalstva je od leta 1948 do leta 1966 padel od 48.9 odstotkov na 26.2. Ta proces ie vplival na Pomlajevanje mestnega pre- bivalstva in staranje pode- želja. Mnogo kmetij je osta- lo brez naslednikov, ker so se mladi zapo.slili v mestih, v zadnjem času pa še pose- bej v večjem številu v tujir ni. Največkrat gre za manj- še kmetije, ki nimajo eko- nomske perspektive, navad- no pa so še v odročnejših predelih, kjer agrokombina- li in kmetijske zadruge pa tudi posamezniki, niso zain- teresirani za nakup zemljišč, ki ostajajo neobdelana. Ostarele kmete, ki so še ostali na kmetijah in so le delno sposobni za preživlja- nje, zelo bremenijo tudi davki. Nekatere občine jim jih odpisujejo, vendar na- vadno šele takrat, ko so pri- meri že kritični. Žalostna je ugotovitev, da so nekateri kmetje družbeno denarno pomoč morali porabiti tudi za odplačevanje davkov. Mnogi ostareli kmetje ves razpoložljivi dohodek upo- rabijo za kritje družbenih obveznosti, tako da jim za reševanje življenjskih vpra- šanj ni ostalo ničesar. Po- gost je pojav, da kmetje ne morejo plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje in zato niso deležni zdrav- stvenih storitev. Številni kmetje pa zdravstvenega za- varovanja ne morejo kori- stiti tudi zato. ker ne zmo- rejo visoke participacije kmečkega zavarovanja. V še slabšem položaju so preužibkarji, ki sicer imajo sklenjene pogodbe o preživ- ljanju, vendar so številni primeri, ko kmetje ekonom- sko ne zmorejo izpolnjevati svojih obveznosti. Skladi za preživninsko var- stvo kmetov, zamišljeni kot samostojni skladi, ki bi na račun prodanih posestev o- starelih kmetov le-tem pla- čevali dosmrtno preživnino, niso odigrali svoje vloge. Lansko leto je iz skladov za preživninsko varstvo preje- malo preživnine le 194 kme- tov, poprečna preživnina pa je znašala 284 din. Pespektivna rešitev je lah- ko le v pokoininskem zava- rovanju kmetov, ki bi lahko razrešilo velik del problemov materialne ogroženosti kmeč- kega prebivalstva. Rešitev pa je toliko bolj težavna, ker je starostna struktura kmeč- kih zavarovancev, zlasti no- silcev kmečkega zavarova- nja, za uvedbo pokojninskega zavarovanja zelo neugodna. Od skupnega števila kmeč- kih zavarovancev jih je kar 34.36 odstotka starejših nad 65 let. Načelo prostovoljno- sti skoraj ni izvedljivo, ker se verjetno mlajši kmetje ne bi v zadostnem številu vklju- čili v to zavarovanje, zain- teresirani pa sami ne bi zmogli bremen tega zavaro- vanja. Glede na socialno struktu- ro in ekonomsko sposobnost kmetov in začrtano ekonom- sko politiko zasebnega kme- tijstva, je. več ali manj ja- sno, da bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti. OR TE DNI DOMA IN PO SVETU Predsednik Tito v Italiji Na povabilo predsednika re- publike Italije Giuseppa Sa- ragata bo jutri predsednik Ti- to s spremstvom odpotoval na obisk v Italijo. Odnosi med obema državama so se v zad- njih letih vedno izboljševali. Italijanski predsednik je lan- sko leto obiskal našo deželo, ob obisku pa je bilo sklenje- no več pomembnih odločitev, ki urejujejo položaj italijan- ske narodnostne manjšine v Jugoslaviji in slovenske v Ita- liji. Pričakovati je tudi, da bo po obisku prišlo do izboljša- nih odnosov v Furlanij i-Julij- ski krajini, kjer Slovenci še vedno niso deležni takšnih pravic kot italijanska manjši- na pri nas. Predsednik Tito se bo sestal tudi s papežem Pavlom VI. Stabilizacijski ukrepi Gospodarstvo v Jugoslaviji je prišlo v tisto točko, ko so za ozdravitev potrebni hitri in učinkoviti ukrepi. ZIS je pri- pravil obsežen načrt, ki pa ni bil deležen popolnega odobra- vanja. Podpredsednik ZIS dr. Miljanič je zaradi nestrinja- nja s predlogom predsednika Mitje Ribičiča odstopil, raz- lična reagiranja pa prihajajo tudi iz posameznih republik. Kot je znano, so cene uradno zamrznjene, vendar pa nihče ne more zaniicati dejstva, da hočejo mnogi ta ukrep obiti. Zvezni organi bodo v krat- kem pripravili osnutek resolu- cije o osnovah družbenogos- podarske politike v prihod- njem letu, o njem pa bo že prihodnji teden razpravljal ZIS, potem pa še skupščina. Beograjska pridobitev Predsednik republike Josip Broz je v Beogradu odprl av- tomobilsko cesto skozi glav- no mesto. Ogromno delo na- ših gradbincev morda najbolj krasi most prek Donave, ki ga Beograjčani imenujejo »gaze- la«, ker s svojim lokom spo- minja na gazelin elegantni skok. Novi cesti se je moralo umakniti 1200 stanovanj, pre- selilo pa s-e je tudi 136 pod- jetij in zavodov. Napad plačancev na Gvinejo Portugalski plačanci so pos- kušali strmoglaviti sedanji gvinejski režim, vendar je do- mača armada pod vodstvom predsednika Ahmeda Seku Tureja odbila vse napade in ohranila neodvisnost. Predsed- nik Seku Ture je znan po svoji bojevitosti in težnji po svobodni Afriki. Leta 1958 je kot podpredsednik francoske- ga vladnega sveta za Gvinejo porekel odločen ne takratnemu francoskemu predsedniku De GauUu. ki je pripravil načrt za ohranitev kolonialnega car- stva v obliki francoske unije. Se isto leto je postal predsed- nik svobodne Gvineje, od tak- rat pa do danes pa je doživel mnoga nasprotovanja iz tuji- ne pa tudi v Gvineji sami. Portugalski neuspeh je verjet- no eden od poslednjih spevov kolonialnih ambicij, gvinejski uspeh pa utegne še razplam- teti boj za neodvisnost, saj so jasno pokazali, da se Afrika lahko sama obrani raznih sovražnikov in njihovih vdo- rov. Spurazum v Varšavi Zahodnonemški kancler Brandt in poljski mmistrski predsednik Cyrankiewicz sta v Varšavi podpisala sporazum o normalizaciji odnosov med obema državama. S tem pod- pisom je ZRN dokončno priz- nala mejo na Odri in Nisi. ki je bila predmet številnih med- državnih sporov. Ob tem so v zahodni Nemčiji izbruhnile demonstracije desničarjev, ki jih vodi neonacistična stranka NPD. Diplomat Cross prcrst Ugrabitelji v Kanadi so Iz- pustili britanskega diplomata Jamesa Richarda Crosa, ki so ga ugrabili nekaj dni po podobnem dejanju v quebeš- kim ministrom Laportom. La- porta so, potem ko vlada ni izpolnila zahtevanih pogojev, ubili. Cross je prišel na svo- bodo po dveh mesecih, ugrabi- teljem pa so omogočili odhod na Kubo. Sojenje Baskom Španske oblasti so začele soditi 15 pripadnikom baskov- ske organizacije, kljub temu. da so pripadniki te stranke ugrabili zahodnonemškega častnega konzula Belhla in ga ponudili v zamenjavo za svoje pripadnike. V mnogih evropskih prestolnicah, pa tu- di v Španiji so ob sojenju pri- pravili množične demonstra- cije. VREME do nedelje. 20. dec. 1970 Polna luna bo v so- boto. 12. decembra, ob 22.03. Napoved: Bo lepo in suho vreme. Noči bodo mrzle do minus 8 st. C, čez dan pa bo do plus 8 st. C. Od časa do časa se bo vreme nagibalo k padavinam, vendar bi- stvenih sprememb ne bo. Alo.iz Cestnik OBVESTILO! Obvščamo vlagatelje in lastnike deviznih računov, da bo naša banka — Kreditna banka Ptuj opravljala posle hranilne službe, posle deviznih računov občanov in da bo odkupovala tuje valute in prodajala tuje valute na potne liste tudi ob sobotah 19. in 26. decembra v času od 7. do 13. ure. Priporoča se Kreditna banka Ptuj STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 10. decembra 1975 Ceste so ožilje gospodarstva Promet narašča — celo na naših cestah v Halozah in Slo- venskih goricah, ki so čedalje manj primerne za takšno po- vodenj motornih vozil. Od leta do leta je večno odprto vpra- janje cest. Vsi dokazujemo, ka- ko nujno potrebno je zboljše- vati prometne žile, graditi ce- lo nove, ko niti starih nismo v stanju redn in sistematično vzdrževati, ko je na naših že povsem dotrajanih cestah pravzaprav vedno manj ce- starjev, ki jih cestno podjetje enostavno potegne tja, kjer o- pravljajo večja investicijska dela. Najhuje pa je to, da ce- stno podjetje, ki prejme vsako leto lepe denarce za redno vzdrževanje že obstoječih cest, na te ceste ne navozi niti gra- moza. Spričo tega le sramežljivo o- menjamo, da so ceste drugega in tretjega reda »obupne« ali že skoraj neprevozne, da o ce- stah četrtega reda niti ne go- vorimo. Niti ne hvalimo se več, da so ljudje marsikje po vaseh s samoprispevki in prostovolj- nim delom opravili marsikaj, tako, da je še mogoče voziti po občinskih cestah. Na splošno p anam če povsod teče voda v grlo. Kaže se tudi že nekak- šna utrujenost po večletnem — a brezuspešnem razpravlja- nju ,zlasti na zborih volivcev o ureditvi cestne službe, kajti vse je bob ob steno. Menda lahko kar upravičeno zapiše- mo, da ima cestno podjetje spričo vsega tega že kar malo- maren odnos do cest, ki jih je prevzelo v vzdrževanje. Se bolj kot naše cestno pod- jetje pa menda lahko in to po- vsem upravičeno grajamo vod- vodstvo republiškega cestnega sklada, ki za ceste, zlasti v ptujski občini nič kaj dosti ne prispeva. Zato smo v naši ob- čini obnovili oziroma zgradili od osvoboditve do danes le ka- kih 20 kilometrov cest; od te- daj pa je poteklo že kar precej let. Menim, da je čas, da o tem tudi glasneje spregovorimo, saj tako ne moremo več dalje. Ka- teri od naših poslancev bo o naših cestah končno kaj več spregovoril v republiški skup- ščini ter upravičene zahteve u- temeljil z dokazi? S . takšnim stanjem cest na tem območju so menda najbolj zadovoljna edinole tista pod- jetja, ki se bavijo s popravili motornih vozil ter se jim prav gotovo ni bati, da bi bili nji- hovi delavci brez dela. Pri tem pa menda vsi vprek pozablja- mo, da prav ceste hromijo na- še gospodarstvo, zlasti pa še turizem, od katerega si tudi v Ptuju obetamo iz leta v le- to več dohodka. Vpraašnje je,^ kako dolgo še bodo prihajali v Ptuj turisti s svojimi vozili, če pa so ceste v tako slabem stanju? fh BOMO FILM »NA KMETIH" VIDELI ŠE LETOS? Kot smo zvedeli je film z naslovom »Na kmetih«, ki ga te režiral znani filmski rešiser Zivojin Pavlovič ter ie bil v glavnem posnet v okolici Ptuja, že pripravljen v toliko, da so si ga ogle- dali najožji sodelavci reži- serja. Predvidevajo, da bo prva projekcija filma že sredi de- cembra prispela v Ljubljano, kjer ga bodo dokončno ob- delali ter je zato pričakovati, da bomo Ptujčani lahko v;, deli premiero tega naj no vej, šega slovenskega filma še letos. To bo torej že drugi slo- venski film. ki bo doživel premiero pred ptujskim ob- činstvom. Prvi ie bil »Ne- vidni bataljon«, ki ga je po- snel režiser Kavčič. Kot je znano, je naj no- vejš! film posnet po znanem romanu Ivana Potrča, ptuj- skega rojaka ter prikazuje življenje ljudi v tem kraju, Pri tem velja omeniti, da je filmska ekipa končala s sne- manjem tega film-a šele pred nekaj več kot mesecem dni, kar pomeni, da bo film pred- vajan v za naše razmere res rekordnem času. -fh Nekoliko je kritično, da v petindvajsetih oziroma v petdesetih letih po končanih vojncih n* borčevsko vprašanfe rešeno bolj učinkovito, zato bo treba zavzemati ostrejaša stališča. Vprašanja borčevskih orga- nizacij v ormoški občini Borci NOV so organizacij-] sko povezani v zvezi zdru--. ženj borcev NOV pri občin-] skem odboru Ormož. V okviJ ru te organizacije je 8 kra-' jevnih oi-ganizacij ZZB, ki' zajemajo tudi vojaške voj- ne invalide in štejejo skupaj 488 članov. Aktivno je sodelovalo v NOV in POJ 90, v zavezni- ških armadah 34 in v tujih odporniških gibanjih 3 čla- ni. Interniranih aktivistov je bilo 318, drugih interniran- cev 34. izseljenih 70, politič- nih zapornikov 18 in 16 voj- nih ujetnikov. Člani združe- nja tudi sedaj aktivno de- lajo v družbenopolitičnih or- ganizacijah. Zveza prostovoljcev, bor- cev za severno mejo je ob združitvi krajevnih zvez. ki so obstajale kot zveze Mai- strovih borcev, štela 160 čla- nov. Po sprejetju zakona o borcih za severno mejo šte- je zveza 131 članov. Med nji- mi je 60 kmetov. 42 upoko- jencev. 27 prevžitkarjev in 1 v domu počitka. Od leta 1968 do sedaj je umrlo 29 članov. O problematiki borčevskih organizacij so razpravljali na zadnji seji obeh zborov SO Ormož, Opozorili so. da bi v bodoče morali namenja- ti več sredstev za klimatsko zdravljenje borcev-invali- dov NOV. Sredstva v višini 2400 din so zadoščala le za 7 oseb in še tu so bili stro- ški klimatskega zdravljenja le delno kriti. SO Ormož bi naj naslednje leto zagotovi- la več sredstev za priznaval- nine borcev NOV :n borcev xa severno mejo. Sedaj zna- šajo te priznavalnine le 100 do 200 din mesečno. Ti bor- ci Da so pridobitno nesposo- bni. Obstaja še cela vrsta bor- čevskih problemov, ki se na- našajo na materialni položaj, stanovanjsko vprašanje, zdravstveno stanje itd. Ne- koliko je kritično, da v pe- tindvajsetih oziroma v pede- setih letih po končanih voj- nah nismo tega vprašanja re- šili bolj učinkovito, zato bo na tem področju treba zav- zeti ostrejša stališča. Stano- vanjski problem se ne kaže samo v krogu borcev, ampak je to v Ormožu splošen pro- blem, ki pa na razvitejših področjih ni tako pereč, ker so tam na splošno zgradili več stanovanj in s tem vzpo- redno reševali tudi stano- vanjski problem borcev. Res je, da je bilo na razpolago 560.000 din. potreb pa je za 2,000.000 din. Vprašanje je, kako pokriti to razliko gle- de na možnosti, ki jih občina Ormož ima. Vprašanje je tu- di, kako se bodo ti problemi reševali v bodoče, ker se predvideva splošna ukinitev sredstev za stanovanjsko graditev in bodo vsa ta vpra- šanja in bremena prenesena na delovne organizacije. To je poleg priznavalnin eden najtežjih problemov, ker je kljub vsemu treba računati na izdatnejše reševanje teh vprašanj. Na tej razpravi smo tudi izvedeli, da nameravajo v Ormožu na prostoru med ho- telom, stanovanjsko poslov- no zgradbo in bodočo avto- busno postajo postaviti spo- menik splošnemu spominu žrtev za svobodo z območja občine. Kakšen bo ta spome- nik, še ni znano, ker so do- govori s projektanti v teku. Unajo, da bodo v vsej ob- čini, kljub temu, da so spo- menik NOV v vseh krajev- nih centrih, tudi v Ormožu, našli toliko denarja, da bodo lahko postavili takšno zna- menje za območje celotne občine. Svet za družbene službe je tudi skupščini predlagal, da naj v petletnem programu razvaja občine zagotovi grad- njo doma za starejše obča- ne, jr Seja SO Slovenska Bistrica v torek je bila seja skup- ščine občine • Slovenska Bi.- strica na kateri so odborni-i ki poslušali poročilo o izva janju zdravstvenega varstva na območju bistriške občine, poročilo o delu stanovanj- sl<:ega podjetja, poročilo sve- ta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ter poročilo komisije za volitve in imenovanja. Odbornike so seznanili tudi z informacijo o nadaljeva-i nju graditve bolnišnice v Mariboru. Podrobneje bomo o minuli seji poročali v pri-j hodnji številki. PLOČNIK V KIDRIČEVEM PRIDOBITEV ZA KOLESARJE? Mnoge razprave in končno tudi potrebe glede na vedno bolj naraščajoči promet, so rodile končno uspeh, saj je v Kidričevem končno uresni- čena želja mnogih, da se ure- di pešpot od naselja do tovar- ne. Nov pločnik, čeprav še morda ni povsem dokončan, je zelo spremenil okolje in iz- gled, vendar pa je prinesel tudi nove probleme in skrbi, predvsem za pešce katerim je namenjen! Pločnik ali bo- lje rečeno nova pešpot je postala, kot je videz, nova cesta za kolesarje in celo že tudi za mopediste, tako da se pešci moramo kar pridno ogibati če ne želi kdo do- biti kakih bušk ali odrgnin! Se danes namreč ni znaka, ki bi prepovedoval kolesar- jem in mopedistom vožnjo po tem novem pločniku, kar pa jim na drugi strani daje nove pobude za njihove a- krobacije na novi pešpoti, pešcem pa seveda še eno možnost več, da se umakne- jo nazaj na stare noti med drevesi v gozdu ob pločni- ku! O tem bi naj razmislili na krajevni skupnosti in od- govorni forumi za postavitev potrebnih prometnih znakov, kajti v nasprotnem je de- lovni kolektiv TGA Kidriče- vo dal sredstva za dodatno kolesarsko pot in ne za peš- pot! Vse to namreč narekujejo mnoge razprave o potrebi zgraditve takega pločnika in tudi razprave članov delav- skega sveta v TGA. k: so sredstva odobrili namensko za pločnik in ne za kolesar- je ter mopediste. Tak znak pa je potreben tudi zato, da bodo lahko organi milice od- ločneje nastopili proti kršil- cem, ki jih je potrebno stro- go kaznovati, če ne marajo upoštevati pločnika za tiste ki jim je namenjen! Nad 30 milijonov starih dinarjev s strani članov kolektiva TGA je naložba za povsem dolo- čeno stvar in je to treba do- sledno upoštevati. Mislim, da bi to morali še i^ako dobro vedeti tisti, ki kršijo nredpi- se. čeprav še kako dobro vedo komu je pločnik sploh namenjen. F. M. Srečanje upokojencev in obdaritev Občinska podružnica dru- štva upokojencev Ptuj pri- redi srečanje svojih članov- upokojencev. starih nad 80 let, dne 23. decembra 1970 ob 16. uri v klubski sobi — Aškerčeva 9, Ptuj. Na to srečanje vljudno va- bimo vse člane zgoraj ome- njene starosti. Podružnica bo tudi letos dodelila socialno pomoč članom, k{ so te nuj- no potrebni. Za pomoč naj se prijavi.jo člani brez pre- moženja, ki prejemajo me- sečno manj kot 500 din po- kojnine in ne živijo v go- spodinjski skupnosti. Prizadeti se naj prijavijo do 15. decembra 1970 pri tajniku v društveni pisarni, kjer bodo izpolnili vprašalno polo. S seboj naj prineso od- rezek poštne nakaznice o prejemu pokojnine za mesec december 1970. Prepozno vloženih prošenj komisija ne bo upoštevala. TEDNIK — ČETRTEK, 10. decembra 1970 STRAN 3 REFERENDUM V KUNGOTl USPEL - kako pa naprej? Praznični dnevi so za nami in življenje je ponovno ste- enajstih mesecih opravili klo po svoji normalni poti. Zato ta sestavek ne bo nič izgubil na svoji pomembno- sti, čeprav je objavljen šele v današnji, to je prvi decem- bcrski številki. V nedeljo, 22. novembra je bil namreč za prebivalce Kungote zelo po- memben dan, ki bo skoraj gotovo spremenil do.scdanji ritem tega kraja. Ta dan so namreč vaščani Kungote gla- sovali na referendumu o dveh za nje zelo pomembnih stvareh. Izrekli so se namreč za uvedbo krajevnega samo- prispevka, istočasno pa so tudi sklenili odcepiti se od krajevne skupnosti Hajdina ter se priključiti h krajevni skupnosti Kidričevo. Čeprav ne želimo obravnavati stanja v krajevni skupno-sti Hajdi- na, vsekakor verjetno nekaj ni bilo v redu, ker so vaščani na vsak način pač želeli pri- pojitev k krajevni skupnosti Kidričevo. To zgovorno po- trjuje predvsem to, da se je na referendumu izreklo nad 95 odstotkov volivcev za u- vedbo krajevnega samopri- spevka, s katerim namerava- jo asfaltirati krajevne ceste, urediti cestno razsvetljavo, otrokom urediti primerna o- troška igrišča in spraviti iz dnevnega reda še precej dru- gih krajevnih problemov. V razgovoru z nekaterimi va- ščani Kungote smo dobili ja- sno sliko, zakaj so se le-ti tako množično udeležili refe- renduma in se izrekli za prej omenjeni dve pomembni stvari. Vsakdo, ki pozna ta kraj ter prebivalce verjame, da bodo va.ščani Kungote v svojih prizadevanjih ne- dvomno uspeli, saj to lahko po vsem mirno sklepamo že iz dosedanjih njihovih uspe- hov. Najboljši dokaz za to je vsekakor lep kulturni dom, ki so ga zgradili skoraj iz- ključno s prispevki občanov ter največ s prostovoljnim delom. Zelo ponosni pa so lahko tudi na svojo mladino, ki jo res vzgajajo v sociali- stičnem duhu humanosti in aktivnosti. To dokazuje izre- dna aktivnost mladih v tem kraju, za kar bi jim lahko bili nevoščljivi mladinci iz nekaj drugačnih krajev, kot je Kungota, (tu predvsem mislim na finančno podporo in pomoč raznih organizacij) saj so pri svojem delu zares neumorni ter enotni in iz- redno aktivni. Razen njihove kulturne prireditve, kakor tudi javna oddaja »Pokaži, kaj ?.naš«, ki so jo pripravili na dan referenduma, je naj- večji dokaz njihove aktivno- sti in volje do aktivnega de- la v mladinski organizaciji. Brez dvoma so lahko več kot ponosni na svoje uspehe, ki nikakor niso slučajni ter so lahko za vzgled mnogim dru- gim aktivom ptujske občine (in morda celo izven nje). Referendum, ki je vseka- kor zelo uspel, pa je istoča- sno odprl pri prebivalcih tu- di vprašanje, kako bo pod okriljem nove krajevne sku- pnosti Kidričevo, od katere precej pričakujejo. Čeprav so že dosedaj kar dobro občuti- li na svojih ramenih, da se ni preveč dobro zanesti na pomoč od zunaj in, da so lastne sile največja garancija za uspehe pri urejevanju kraja, pa vsekakor prav od krajevne skupnosti Kidriče- vo pričakujejo mnogo, saj so skoraj povsem prepričani, da se jim bodo vsi postavljeni cilji uresničili, pri čemer pa njihov delež vsekakor ne bo majhen, prav tako pa priča- kujejo, da bo za reševanje njihovih problemov pokaza- la zanimanje tudi druga stran, saj so ji prav z refe- "endumoni Izrekli za to vse zaupanje, iaj referendumu se verjetno ne bo potrebno spraševati kako naprej, saj so njihovi cilji čisti in jasni, čisto, jamstvo pa jim je nji- hovo razumevanje za uredi- tev krajevnih problemov ter vsi dosedanji vidni uspehi, ki so lahko za vzgled mnogim krajevnim skupnostim, ki še vedno le čakajo, če bo kdo prišel urejevat njihove pro- bleme! Morda se bo kje kaj spremenilo in se bodo tudi drugod lotili podobnega re- ševanja mnogili perečih pro- blemov, ki so na videz mor- da nerešljivi! Kungočani so torej priključeni k krajevni skupnosti Kidričevo in od nje tudi precej pričakujejo, toda ali se bodo morda tudi prebivalci Kidričevega kaj naučili od svojih sovaščanov glede reševanja krajevnih problemov? F. M. Veliki M na vsakem koraku, ^trošniki pa čakamo na konkurenčne cene Pravzaprav že vsakdo ve, da se je trgovsko podjetje Pano- nija letos poleti z glasovanjem odločilo združiti se z zelo zna- nim trgovskim podjetjem Mer- kator iz Ljubljane. Pravi vzro- ki sicer niso znani, zakaj se je Panonija odločila integrirati se z Merkurjem, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Verjetno pa je temu vzrok, ker se »v do- mači hiši« to je s sorodnimi tr- govskimi podjetji v Ptuju niso mogli sporazumeti o organi- ziranju močnejše trgovine ozi- roma o združevanju kapitala, ki bi omogočil, da bi združena trgovska podjetja lahko več vlagala v modernizacijo trgov- skih lokalov ter gradnjo novih. Tako bo moral Meikator že kar takoj v začetku skupnega poslovanja globoko seči v svo- je sklade ker bo soiinanciral gradnjo nove trgovske hiše v Ptuju na prostorur med obe- ma bankama. To moderno tr- govsko hišo bodo pričeli (v kratkem?) graditi. Poleg tega obljubljajo, da bodo sedaj pri- šle končno na vrsto tudi po- deželske trgovine, ki jim bodo dali nov zunajni videz pa tudi poslovne prostore bodo moder- nizirali, kar je res že tudi skrajni čas, da nc bomo vedno ponavljali, da je podeželje pač zapostavljeno, da za podešelske trgovine ni denarja, čeprav so tudi te trgovine ustvarile pre- cej kapitala ki pa so ga pora- bili za modernizacijo mestnih trgovin, nekaj pa tudi za no- vogradnje. Da smo v Ptuju dobili ime nove trgovine, nedvomno do- kazujejo številni veliki »M.-, ki jih je zadnje čase moč zasle- diti na mnogih steklih izlož- benih oken, vratih in še kje. Nadalje potrošniki oziroma kupci te dni prihajajo iz teh trgovin v sodobni embalaži z vidnimi napisi Merkator ali sa- mo M. In če te dni gledamo televizijo, zlasti reklamni del, lahko skoraj vsak dan zasledi- mo reklamo Merkatorja, del te reklame pa je prav gotovo na- menjen tudi nam — ptujskim potrošnikom. Vse lepo-in prav, vendar si potrošniki predvsem želimo, da bi nas vodstvo ptujskega Mer- katorja v^bodoče privabljalo v svoje lokale s konkurenčnimi cenami in da bi bile njihove prodajalne čimbolje založene, zlasti še s kakovostnimi potroš- nimi dobrinami. F. H. KORISTNI NASVETI STARO PERUTNINO zmehčamo, če žival 7,a.ko- Ijemo zvečer, j o položimo v mrzlo vodo. da je vsa zalita. Naslednje jutro jo poparimo in očistimo kot navadno. Ta- ko pripravljena je mnogo o- kusnejša in mehkejša. Zmehčamo pa jo tudi. če jo med pečenjem nekol'ko- krat obliiem.o z rumam ali alkoholom. Po žganju rad o- stane neprijeten duh. Staro kokoš pred pečeniom na pol skuhamo in nato le- po rumeno zapečemo. ORMOŠKI KOMUNISTI O SEJI KONFEiENCE ZKJ v torek. 24. novembra 1970, je ob 17. uri potekal v dvo- rani -delavske univerze Or- mož razgovor o prvi seji zvezne konference ZKJ in nalogah komunistov po njej. Razgovora se je udeležil delegat I. seje zvezne kon- ference ZKJ sekretar med- občinskega sveta ZKS Mari- bor Lojze Briški in uvodo- ma spregovoril: »Mislim, da ni potrebno posebej govoriti o poteku prve seje zvezne konference ZKJ. ker ste gotovo potek spremljali v tisku, po radiu in televiziji in da ste sezna- njeni s sklepi konference. Mislim tudi, da je namen današnjega razgovora pred- vsem v tem, da se pogovori- mo o ključnih problemih in vprašanjih, ki jih lahladnjih razširjenih sejah, posvetovanjih in razgovorih sekretariata OK ZM ter pred.sedstva posvetili ka- drovski problematiki v ob- činskem vodstvu, bodočemu delovnemu programu in u- vedbi profesionalnega delov- nega mesta pri OK ZM. V konferenci so se odlo- čili za določene spremembe v kadrih, tako posamezno kakor v celotni občinski or- ganizaciji. Tako bo kolikor bo predlog sprejet, sestav- ljalo OK ZM v Slov. Bistrici v naslednjem mandatnem obdobiu Sg-član-s-ko predsed- stvo, v katerega bodo dele- girali svoje predstavnike vsi aktivi ZM na terenu skupno s predstavnikom JLA, štu- dentske organizacije in ne- katere specializirane organi- zacije. Sedanja občinska konferenca je štela 53 čla- nov. Novost v vodstvu bo tudi v tem, da bosta sedaj delovala na tem področju samo dva organa, konferen- ca in nredsedstvo, katerega število se bo povečalo od 9 na 13 članov, pri čemer bo- sta prevzela dosedanje funk- cije in nadoge tretjega orga- na, torej sekretariata. Vsled pomanjkanja fi- nančnih sredstev kljub pri- zadevanjem v letošnjem le- tu, ne bodo uspeli v občin- siki konferenci mladine uve- sti profesionalnega delavca. Iz razgovorov z odgovorni- mi predstavniki občinske skupščine v Slov. Bistrici je bilo razvidno, da lahko ra- čunajo na odobritev potreb- nih finančnih sredstev v te namene meseca marca pri- hodnje leto. ko bo sprejet občinski proračun. Delovni program letne konference bo v sodelova- nju z nekaterimi komisijami pri OK ZM sestavila poseb- na tričlanska komisija. v njem bodo zajete tudi smer- nice za bodoče delo in akcij- ski program za novo man- datno obdobje. Vsled odhoda predsednika OK ZM Slov. Bistrica Mirka Munda na 4-mesečni študij- ski dopust izven občine, bo- do na letni konferenci izvo- lili podoredsednika organi- zacije, ki bo skupaj s se- kretarjem v tem času vodil delo mladih v bistriški ob- čini. V. H. tednik — četrtek, 10. decembra 1970 STRAN 5 Jožefu Satlerju, kmetu iz Podlehnika priznanje za dolgoletno delo Pred dnevi so imeli v Pod- lehniku majhno svečanost, ko so podelili tamkajšnjemu družbeno političnemu funkci- onarju Jožetu SATLERJU skromno priznanje za dolgo- letno delo v organih oblasti. Te svečanosti so se udeležili Jože Križanič. odbornik skupščine občine Ptuj. Maks Kranjc, predsednik tamkaj- šnje KS in Božo Slehta. taj- nik krajevne skupnosti v Podlehniku. V teh nekaj vrstah ni mo- goče opisati vsega tistega, kar je Jože Satler, mali kmet sredi vinorodnega Pod- lehnika storil v svoji dolgo- letni »poslanski« dobi za do- brobit in boljše počutje svo- jih sovaščanov in prav go- tovo ni človeka, ki ga prav- zaprav ne bi poznal kot ne- umornega ter prizadevnega prvega predsednika takrat- nega krajevnega ljudskega odbora, pozneje predsednika občine PodlehnjJk in napo- sled predsednika kradevne skupnosti v Podlehniku. Z vso upravičenostjo lahko za- pišemo, da je Satler rastel skupaj z graditvijo naše ljud- ske oblasti in zato je vsesko- zi razumno izvrševal vse za- upane mu naloge, ki prav gotovo niso bile lahke. v značaju trden, nadarjen in žilav ni samo zase premagal ožine in revščine. Pomagal je ustvarjati sikupaj z vsemi naprednimi ljudmi, ki so in bodo prav gotovo tudi v bo- doče si prizadevali za dvig gospodarskega in kulturne- ga napredka svojih Haloz, katerih rojak je tudi sam. Čeprav ga je doma na kme- tiji vedno čakalo delo, je vendar vedno in ob vsakem času našel čas, da se je spo- prijemal z razreševanjem vsemogočih nalog ki jih je pred njega postavljala druž- bena skupnost. O sebi, svojem delu ne go- vori preveč rad. vendar je povedal, da je bilo najtežje prav v začetku, ko je bila naša domovina porušena, ko je klicala k obnovi in iz- gradnji, ko je nam primanj- kovalo hrane. Tedaj so kra- jevni ljudski odbori imeli najtežje delo. ko je bilo tre- ba zbrati potrebne količine kmetijskih pridelkov, med njimi tudi lesa in vendar si je prizadeval, da so postav- ljeni plan. kar se je dalo naj- bolj pravično razdelili. To še toliko bolj, ker je kot do- mačin poznal slehernega do- mačina. Tisti časi so že zdavnaj mimo. a vendar se je on mo- ral spoprijemati z drugimi nalogami., zlasti s cestami, revščino, predvsem pa s tem. kako pomagati tistim lju- dem, ki še danes nimajo vse- ga v izobilju, ki jim je po- trebna družbena pomoč, de- narja pa je za te namene vedno premalo, mnogo pre- malo. Kljub vsemu uspehi niso izostali. Mnogokaj je bi- lo uresničenega, storjenega. Med drugim so v Podlehniku že pred mnogimi leti dobili zdravstveno postajo skupaj z zobno ambulanto. Tu imajo sredi vinorodnih goric v Gor- el lep rekreacijski center, mnogo urejenih vaških cest in kot je znano bodo v Pod- lehniku že prihodnje leto do- bili tudi eno najmodernej- ših osnovnih šol v ptujski občini. To pa bo prav goto- vo ena največjih pridobitev skupaj z avtomobilsko cesto, ki io pravkar gradijo skozi dolino Rogatnice. kot se ime- nuje potok, ki teče skozi Podlehniik. Kljub temu, da je Satler po skoraj 25-letih želel »razpreči«. bo, kot mi je de- jal še vedno rad pomagal svojim sovaščanom. kjerkoli bo mogel. Ce bi ga moči ne zapuščale, bi še naprej rad bil v prvih vrstah, vendar meni. da je čas, da ga na- sledijo drugi, mlajši. Naj ob zaključku zapišemo, da je ^bil tudi aktivni udeleženec v NOV od 1944 leta. kjer je v bojih s sovražniki izgubil tudi desno roko. Ob vsem tem lahko 'zapišemo, da bi si tako prizadevnih, neumor- Jožetu Satlerju (na levi) čestita Božo Šlehta, tajnik krajevne skupnosti v Podlehniku nih družbenih delavcev že- leli imeti marsikje v krajev- nih skupnostih, ki b: si tako prizadevali za gospodarski in kulturni dvig svojega kraja, predvsem pa. kako najbolje pomagati sočloveku. V zahvalo za svojo priza- devnost mu je novo vodstvo krajevne skupnosti v Pod- lehniku podarilo lepo umet- niško fotografijo ki prika- zuje njegovo domačijo sre- di haloških gričev, na kate- ro je. kot sem videl, najbolj ponosen, ter je delo Alojza Kirbiša. prav tako domači- na, F. Hovnik JAKOB KLEMENČIČ S HAJDiNE - 75-LETNIK Jubilant se je rodil 20. no- vembra 1895 v vasi Praprot pri Semiču. Kruh njegovih mladostnih let je bil grenek, ker so bili življenjski pogoj; v tistih krajih vse prej kot dobri. Se nedorasel je mo- ral obleči vojaško suknjo v kateri je dočakal konec i. svetovne vojne kot ujetnik na Siciliji. Zahvaljujoč le svoji vztraj- nosti je prehodili svojo živ- ljenjsko pot, na kateri se je srečeval le z delom in trplje- njem, vsega drugega pa je bilo bolj malo. Med ii. sve- tovno vojno je kot mnogi njegovi vrstniki okusil vso krutost okupatorja, ker je bil sikupaj s svojo družino izseljen v Bosno, od koder se je vrnil v letu 1945 kot težek ranjenec, saj so ga prinesli svojci na nosilih. Po okrevanju se je zapo- slil na okrajnem sodišču v Mariboru, kjer je kot sodni uslužbenec dočakal leta 1950 zasluženo upokojitev. Ves čas po osvoboditvi je bil po- bornik družbene dejavnosti. Njegovo delovanje je bilo čutiti v Mariboru, po uiX)ko- jitvi pa na Ptuju in posebno na Hajdini, kamor se je le- ta 1950 preselil. Kot odličnega organizator- ja, vestnega in natančnega, ga poznajo predvsem upo- kojenci s Hajdine. kjer je leta 1953 ustanovil njiiiovo društvo. V njem ves čas uspešno deluje kot predsed- nik, zadnja leta pa kot taj- nik in blagajnik. V vseh po- membnih akcijah v kraju je navzoč, pomagal je tudi v kmetijski zadrugi ter v po- ravnalnem svetu. Vsi. k: ga poznamo mu iskreno čestitamo ob viso- kem življenjskem jubileju ter mu želimo, da bi še sam bil deležen nekaj sreče, kot smo je ob ; lem deležni dru- gi. Želimo mu tudi, da bi še dolgo ostal med nami v sre- či in zdravju! Prijatelji DIVJI PRAŠIčr V PTUJU i Ptujski lovci že dolgo ni- so imeli v gosteh tako »ime- nitnega« gosta kot jih je obiskal ob letošnjih praznič- nih dnevih — dnevu repu- blike. V ponedeljek. 30. no- vembra, jih je namreč obi- skal v naselju Ceste Olge Meglic pravcati divji prašič, ki se je ob 10. uri dopoldne sprehajal na vrtu in s svo- jim dolgim rilcem preizku- šal vzdržljivost ene izmed tamkajšnjih žičnih ograj. Zora Suhadolnikova. ki je prva opazila zavaljenega čr- nuha. skoraj ni mogla verje- ti, da ie štirinožno »stvore- nje« zares iz rodu divjih svinj. Najprej je pomislila, da je njihov družinski čuvaj Muri — tako močno zrasel čez noč. Toda- to je vendar prava svinjska podoba. Takoj je »alarmirala« dru- ge družinske člane, ki so pri- tekli k oknu in imeli zares kaj videti. Kot smo zvedeli, je bila pri tem najbolj po- srečena 11-letna Agica ki je na ves glas zaklicala oče- tu Dušanu: »Kaj čakaš, vza- mi zračno puško in teci za njim!« Dušan Suhadolnik. dipl. inž., tega sicer ni storil, saj bi bila zračna puška oreveč nedolžno orožje za tako trdo kožo. ki ji tudi lovske šibre ne pridejo do živega. Kot je znano položi divjega prašiča na kosmato stran šele dobro namerjena svinčenka. Prašič se je najbrž naveli- čal svojih opazovalcev in je dostojanstveno in počasi od- hlačal proti Dravi, ki teče v bližini. Ni se ustrašil mrzle Drave, ki jo je preplaval v stilu olimpijskega šampiona. Zlobni jeziki trdijo da je prišel divji prašič za praz- nik na obisk k tamkajšnjim lovcem. Nekateri pa trdijo, da je bil divji pujs tokrat v vlogi kmetijskega inšpektor- ja, ki je prišel ugotavljat, če so tamkajšnji lastniki vrtov pospravili vse svoje vrtne pridelke. Naj bo tako ali drugače, divji prašič je od- nesel zdravo kožo. Morda se mu kdaj drugič talcšno mest- no potepanje ne bo talko srečno končalo. Ptujski lov- ci namreč niso kar tako! -eo Tudi v Dobrim gradijo KINO Gorišnica 13. decembra: francoski film neukrocena ange- lika; Ljutomer 12. in 13. decembra: fran- cosko-angl. film zvezda juga; 16. decembra: ameriški film poljubi me. nor- ček! Ormož 12. decembra: franc<»ki film SARADA; 13. decembra: angleški film nesreča; Tomaž pri Ormožu 13. decembra: ameriški film ladja norcev; Velika Nedelja 12. decembra: angleški film nesreča; 13. decembra: francoski film sarada; ' Zavrč 13. decembra: ameriški film u2arjeni revol- verji. PTUJ 10. decembra: francoski film tetoviran; 11. dec: ameriški film štirje v burji; 12. in 13. dec: španski film njena Poslednja pe- sem ; 14. dec: jugosl.-nem. film Beli volkovi; 15 dec: ital. film giblji- va TARCA; 16. dec: franc. film bar- Cica po morju plava. Pred dnevi sem bil nemalo začuden, ko sem tudi v do- kaj oddaljenem zaselku Do- brini, v bližini Zetal že s ce- ste zagledal, da se tam ne- kaj gradi. Ker je bila sobo- ta, se žal nisem mogel z gra- ditelji o tej nenavadni grad- nji v Halozah kaj več pogo- voriti. V Zetalah sem zvedel, da tod gradi GP Drava iz Ptuja večje skladišče za vr- bo. Tu. sredi gozdov in redkih zaselkov ima ptuisko inval podjetje Olga Meglic svoj o- brat pletarstva kjer sicer že nekaj let gojijo tudi enolet- ne vrhove nasade za potrebe tega obrata. v njem je za- poslenih približno 30 ljudi, pretežno ženska delovna si- la iz okoliških krajev, ki jim je pletenje ko vir dohodka, verjetno bolj skromen, ven- dar takšen, da se ljudje lah- ko preživljajo. Tod je precej ljudi, ki za podjetje pletejo razne koša- re tudi na svojem domu. kar jim je dodatni dohodek, ki je tod vsaki družini dobro- došel in ljudje zlasti ženske pletejo, kadar jim dopušča čas. poleg vseh domačih vsa- kodnevnih opravil. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK. 10. decemb8» 197! Ni mleka - je mleko, je pa še kaj drugega Toliko se te dni govori in piše o pomanjkanju mleka, o zvišanju cen kljub zamrz- njen ju. vedo. da pomanj- kljivosti so. nihče pa se ne spomni da bi nesrečno mle- ko podrobneje razčlenil ozi- roma pogledal, kje je glav- ni vzrok, da so nam, proiz- vajalcem, popolnoma uničili voljo za proizvodnjo oziroma prodajo mleka. Oglejmo si pot mleka od proizvajalca do potrošnika! Prodzvajalci prinesemo mle- ko na zbiralnice, odkoder ga odpeljejo mlekarniški avto- mobili v mlekarno. Pot prav- zaprav ni niti preveč zamo- tana, niti dolga. Dolgo, de- setkrat predolgo pa je nekaj drugega. Mlekarna ima po- godbo ne s proizvadalci tem- več z zadrugo, ker mora biti mleko odkupljeno v koope- racijskem postopiku sicer bi bila odkupna cena še manj- Sa In kakšna je odkupna ce- na danes? Mlekarna je pri- Ijena plačati 28 par za ma- liena plačati za maščobno enoto 28 par za .čž skwc ščobr.o enoto franco zbiral- nica. Deset par od litra po- sebej potegne zadruga za- radi kooperacijskih stroškov. Poglejmo, kakšni so t: stro- ški! Zadruga nam dostavi pogodbe, vsem tistim, ki en- krat spomladi priženemo krave na selekcijo. Pogodba je napisana samo formalno. na njej je navedena le ko- ličina mleka, ki si jo dolžan dostaviti, nikjer pa ni no- benega jamstva za ceno ozi- roma pogoja ali pristanka proizvajalca. V prvi točki je navedeno: Kooperant se za- vezuje za prodajo 1000 litrov mleka letno od živali. Mleko mora ustrezati pogojem, ki so določeni v odloku o mi- nimalni odkupni ceni za kravje mleko (Ur. list SFRJ. št. 1/69) in drugim pogojem. ki so predpisani za odkup mleka. Tudi nadaljnje tri točke govorijo samo o dolžnosti kooperanta, le četrta ngva- ja. da kooperacija zagotav- lja stalno živinorejsko služ- bo, organizira rodovniško službo s selekcijo in kontro- lo molznosti. Ce si prisiljen klicati živi- nozdravnika. si ga moraš in si ga moral vedno plačati sam, razen če imaš kravo posebej zavarovano, kar pa z odkupom mleka nima no- bene zveze. Kakšen pomen ima selek- cija in kaj zagotavlja? Vča- sih sem slišala pregovor: To je tako kot od črne krave belo mleko. Verjamete ali ne, tudi gr- da krava lahko da dobro mleko. To lahko na vsak na- čin dokažem. Pri hiši imam kravo lepotico. čistokrvno simentalko. težko več kot 500 kg. Res, teličke ima zelo lepe in velike, toda kakovost njenega mleka je zelo po- prečna. Imam pa še drugo, križanko, majhno, čokato, prav nič lepo. Njeno mleko dosega vedno najvišjo ma- ščobno stopnjo. Pa tudi bolj- ša mlekarica je količinsko. O tem se lahko prepriča ka- terikoli strokovnjak ali kon- trolor, naš občinski se je že. S tem ne mislim trditi, da so vse simentalke slabe, kri- žanke Pa dobre. Tudi vsi le- pi ljudje niso niti najslabši niti najboljši. Pri selekciji so mojo križanko zavrgli, nad simentalko pa so bili navdušeni, mleko pa ima druga kljub temu še vedno boljše. Kakšen pomen ima torej, da se vsako pomlad enkrat zbere skupina stro- kovnjakov, ki ocenjujejo, ti- pajo in slikajo stare in mla- de krave ter se norčujejo iz njih? Mleko dajemo tako, kot ga imamo. Prepričana sem, da bi bi- lo veliko bolj koristno, če bi namesto vsakoletnega cir- kusa s temi strokovnjaki prirejali seminarje za pro- izvajalce, če že ne za te, pa vsaj za zbiralce, da se lju- dem ne bi dogajalo to, kar se je zgodilo na naši zbiral- nici v oktobru. Iz priložene obračunske pole je razvidno, da so nam vsem odtegnili 10 par reduktosa. to je. da mle- ko ni vzdržalo več kot dve uri na redukcijski probi. Zaradi malomarnosti nekoga, ki je prinesel postane mle- ko, ki je moralo stati nekje na toplem in malomarnosti zbiralke, ki nikoli ne pogle- da, ka" šno in koliko mleka je kdo prinesel, smo oškodo- van: vsi. Ko je bila kontro- la, tri ženske niso prinesle slučajno tisti dan mleka. Obračunali so jim mleko po 3,5 maščobnih enot. Na kon- cu meseca se je izkazalo, da je bila skupna zbirka ma- ščobnih enot nekoliko nižja, kot je to bilo ugotovljeno s kontrolo, kar je možno, ker kontrolirajo mleko v mle- karni najmanj šestkrat, šte- vilo maščobnih enot pa je odvisno tudi od načina pre- hrane. Zopet so primanjkljaj razbili na vse. Tako smo do- bili tisti, ki bi morali do- biti plačan liter rnleka po 1.12 din. dobili plačanega po 98 par in potem še odbitek za maržo. Ce kje. potem tu- kaj drži pregovor: vs: za enega. Ko sem prejela denar, sem se čudila, da je cena tako nizka kljub zamrznjen ju cen. Prosila .5em zbiralko za polo in zbiralka ne samo da ni vedela, kaj pomeni odbi- tek, sploh ni vedela, da od- bitek je. Vsepovsod zahteva- mo strokovno osebje, prire- jamo ceremonije s selekcijo, v prodajo je vmešana zadru- ga, okrog katere se mleko niti najmanj ne vrti. temveč je tu le zato, da je zadošče- no nekim paragrafom, da je postopek s plačilom mleka daljši in bolj zamotan, kar je zelo dobro razvidno iz priložene pole. kjer računa- jo najprej s starimi dinarji in še starimi parami, ki se toliko let že več ne uporab- ljajo, samo da je vse bolj zapleteno in kar je glavno, da potegnejo denar. Zbiralka, ki je edin: nepo- sredni udeleženec med pro- izvajalcem in mlekarno, ni poučena niti o najnujnejšem. Ne ve, kaj in za kaj odbitek, ne zanima se, kakšno mleko prinesejo ljudje, čeprav vse ženske vemo, da je mleko, ki ni sveže, lahko prepozna, ti. Mar bi ne bilo nujno zbrati nekajkrat letno zbi, ralce, jim obrazložiti način odkupa, postopek in odbi. tek? Je kdo to že storil? Ne, le odbitke računajo, plačata pa tako proizvajalec in po. trošnik. Glavno je, da zna. mo računati! Slava Rakova^ Tednik.vašlfst Pri belem dnevu si morajo svetiti Pred dnevi smo se ustavi- li tudi v Zetalah. kraju sre- di temnih gozdov, kjer ima- ^o dve šoli. gostilno, pošto, pomožno zdravstveno posta- jo z zobno ambulanto. Sem prihaja splošni zdravnik vsak torek in četrtek popol- dne, medtem ko pride zo- bozdravnik enkrat tedensko. Poleg tega imajo tukaj tudi trgovino z repromateri- alom, kjer nudijo kmetom razne kmetijske potrebščine in pa trgovino z mešanim blagom, ki jo upravlja ptuj- sko trgovsko podjetje Pano- nija oziroma Merkator. Ta trgovina pa. resnici na ljubo, že skoraj ne zagluži svojega imena. Ze njena zu- nanjost je usmiljenja vred- na (glej sliko), saj zgradba, kjer trgovci prodajajo doma- činom življenjske potrebšči- ne, skoraj razpada, da o no- tranjosti že niti ne govori- mo. Prodajalci kot je Viktor Zerak. poslovodja in njego- va Domočnika Anica Jurenec in Anton Skok. morajo pri belem in sončnem dnevu imeti prižgano luč, da vidi- jo na tehtnico in da lahko prodajajo. Domačini so sicer tega va- jeni, vse kaj drugega pa je. če se tu ustavi kakšen tujec četudi s slovensko osebno iz- kaznico. Trgovci pa postane, jo malce rdeči od sramu, kei bi pač radi nrodajali v bolj svetlih lokalih pa jim to ža ni dano. Baje jim v mestu že nekaj časa obljubljajo, da jim bodo trgo-vino obnovili od zunaj in od znotraj. Zal vse ostane samo pri oblju- bah — in tolažbi! Naj nam samoupravni or- gani tega sicer znanega tr- govskega podjetja ne zame- rijo, če jim javno povemo] da je tudi naše podeželje ui pravičeno zahtevati bolje u-i rejene trgovine, medtem kcj bodo za založenost ter boga- to izbiro potresnih dobrin potem prav gotovo poskrbeli poslovodje. In ne nazadnje. V mestu Ptuju vse prepogo- sto odpiramo nove najsodob- nejše trgovine, podeželje pa je pravi in povsem pozab- ljeni pastorek. Pred trgovino v Žetalah 44 AL Kot smo zvedeli, kupujejc tu predvsem prebivalci Zet al. Kočic. Cermožiš. Nadol. Do' brine, mnogi pa se raje odlo- čajo za nakupe v bližnjem Rogatcu. Zakaj, to nam prav gotovo ni potrebno posebd omenjati. Ce izpovedi va- ščanov držijo, so baje imeli v Zetalah v starih časih bO' Ije urejeno trgovino. Je ko- mentar k temu še potreben? -fh TEDNIK — ČETRTEK, 10. decembra 3970 STRAN 11 PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V GORIŠNICr Za praznik republike smo se v Gorišnici posebej pri- pravili, saj smo v minulih precej dela. V proslavljanje smo vključili pester program učencev osnovne šole in va- ščanov. 28. novembra smo imeli ob 9. uri proslavo za učence. Program so pripravili sami pod vodstvom svojih razred- nikov. Ob tej priložnosti so razvili svoj prapor ter spre- jeli cicibane v pionirsko or- ganizacijo. Po proslav: so člani mladinske dramske skupine zaigrali Klobčičevo enodejanko »Mati« in Boro- vo veseloigro »Gospod Lis- jak«. Istega dne ob 19. uri je bila akademija za vaiščane, ki je bila proti pričakova- nju dobro obiskana. Pro- gram je bil zelo pester in skrbno pripravljen. Po mne- nju občinstva je bila to naj- bolj uspela proslava v zad- njih letih. Ža to ima ne- dvomno največ zaslug mla- dinski aktiv pod vodstvom Karla Frasa. Uvodni govor na proslavi je imel ravnatelj osnovne šole Dušan Cokl. Nato so za- igrali mladinci enodejanko sMati«. Uprizoritev je bila zelo prepričljiva. Sledila je zborna recitacija učenk o- snovne šole pod vodstvom Hedice Frtic, mali Miran pa je ob spremljavi svojega razrednika Vlada Vihra za- pel pesem N'mav čez izaro. Zaključek je bila Borova veseloigra »Gospod Lisjak«, ki so jo tudi izvedli mladin- ci. Obe deli je režiral Kari Fras, ki je istočasno tudi igrail. V enodejanki »Mati« je Interpretiral sina Petra, v veseloigri pa gospoda Lis- jaka. Naslovno vlogo Klob- čičevo enodejanke je pre- pričljivo zaigrala mladinka Ivanka Plntarič. Tudi druge vloge so bile solidno poda- ne. Igrali so Irena Gole. Bo- ris Pungračič, Anton Feguš, Iztok Matjašec in Miran Ko- stevc. Po tej Uispeli proslavi se vsiljuje vprašanje, ali bo amatersko dramsko delo v Gorišnici zopet zaživelo in nadaljevalo pot nekdanje igralske skupine. Ta je vr- sto let uspešno delovala in dosegala zelo lepe uspehe celo v republišikem merilf:. Za zabavni del proslave so naslednjega dne poskrbeli gorišniški gasilci in ansambl »Zibrat«. LM proslavi v Ormožu je i^ASTOPIL OKTET "0ALLUS.« IZ LJUBLJANE v petek, 27. novembra 1970 je bila v kino-dvorani v Ormo- žu proslava v počastitev DNE- VA REPUBLIKE. Slavnostni govor je krajevna organizaci- SZDL Ormož zaupala tovari- šici Piškovi, na kar je sledila še recitacija učencev osnovne šole Ormož, Po recitaciji je nastopil zna- ni oktet »GALLUS« iz Ljub- ljane. Občinstvo ga je navdu- šeno sprejelo z bodrilnim a- plavzom. Oktet je najprej za- pel tri pesmi Jakoba Petelina — GALLUSA, našega največ- jega skladatelja iz dobe roman- tike. Za tem so sledile sloven- ske narodne pesmi in pesmi ju- goslovanskih narodov. Občin- stvo jim je navdušeno ploska- lo in ko sem ob koncu nastopa poprosil za razgovor umetni- škega vodjo okteta, Ivana Zu- pancaa, diplomiranega muzlko- loga, ki je obenem direktor tretjega programa RTV Ljub- ljana, mi je odgovoril, da o delu okteta lahko pove natan- čneje šele od leta 1965, ko je prevzel umetniško vodstvo. Med drugim je dejal: »Naš repertoar se sestoji predvsem iz pesmi Jakoba Pe- telina, katerega psevdonim si je nadel naš oktet, saj je pred preimenovanjem bil znan pod imenom Koroški akademski o- ktet. Za Gallusovimi pesmimi vključujemo v naš repertoar tudi slovenske narodne pesmi in narodne pesmi iz drugih ju- goslovanskih republik. Obenem pa študiramo tudi pesmi drugih narodov.« »Ste mogoče posneli že kate- ro ploščo?« »Največ snemamo za pro- gram RTV Ljubljana, sicer pa smo posneli ploščo s petimi pe- smimi, ki bo izšla verjetno že v mesecu decembru.« Za zaključek je dodal, da ta- ko navdušene publike še niso srečali na nobenem svojih na- stopov, kakor so jo srečali v Ormožu. Ze takoj v začetku, je dejal, smo imeli občutek, da nastopamo na našem domačem odru, ne pa tako daleč izven Ljubljane. -FK- ŠAHISTI \1 PTUJA IN SLOVENSKE BISTRICE V PRVI SLOVENSKI LIGI Končano je tekmovanje v II. slovenski šahovski ligi — vzhod. Ob zaključku tekmo- vanja bi lahko ocenili, da je potekalo v občutni premoči zmagovalnih ekip iz Ptuja in Slov. Bistrice. Ostale ekipe so po kvalitet: precej za- ostajale. ka,r potrjuje tudi število osvojenih točk. Medtem ko je ekipa SK Ptuj. ki je že bila član I- slov. šahovsike lige, nastopa- la kot glavni kandidat za prvo mesto in tako ponovno vrnitev v višjo ligo, pa je ekiipa SK SIgv. Bietrica z uvrstitvijo na drugo mesto s 27,5 točke, kar je samo za polovico točke manj od vo- deče ptujske ekipe, priredi- la prijetno presenečenje. Le- tos so prvič tekmovali v II. slovenski ligi, že v naslednji tekmovalni sezoni pa se bo- do pomerili z vodilnimi slo- venskimi šahovsikimi ekipa- mi. Z 22 osvojenimi točkami je na tretjem mestu ekipa (pred leti član I. lige) Za- gorje, sledijo pa SK Lenda- va (17 točk). SK Velenje (16,5 točke), Ljutomer (6,5 točke). Ekipe Zagorja, Lendave, Velenja in Ljutomera se bo- do morale v nasilednji sezoni boriti v nižjem razredu za ponovno uvrstitev v drugo slovensko ligo-vzhod. kjer so letos izpadli. VH Naša pisma MOJ OOM Vsa živa bitja si ustvarja- jo bivališče oziroma domo- ve. Človek si ustvari dom in v njem ostane, živali pa me- njavajo svoja bivališča. Mar- sikdo ni zadovoljen s svojim bivališčem in šele takrat ob- čuti njegovo toplino, ko ga zapusti. Čeprav sem še mlada, več- krat premišljam o tem, kako težko mi bo zapustiti rodni dom. Za vse namreč doma ni prostora in nekega dne se bom morala posloviti od njega. Moj dom je sredi hribov kot so Resnik, Macelj in Donačka gora. Hiša je med drevjem, vse okrog so trav- niški, blizu nje teče potok Rogatnica. To so zahodne Haloze. Naj je še tako re- ven, samo en dom je.moj. Povsod je lepo. doma je najlepše. Ida Ber. 7. raz. osn. š., Zetale BODI DOBRA (Poljska pravljica) V daljni deželi za devetimi gorami in morjem so se ob zibelki male princese zbrale dobrosrčne vile s svojo kra- ljico. Ko so opazovale obrazek spečega otroka, je kraljica rekla: »Osrečite to malo bit- je z vrednimi darili.« Tedaj se je prva vila sklo- nila nad spečo deklico in rekla: »Dam ti lepoto in čar. da boš podobna pomladan- ski cvetlici.« »Jaz,« je dejala druga, »ti poklanjam božanske oči, či- ste in sinje kot sinjina ne- ba.« »Jaz pa ti podarjam vit- kost palme,« je dodala tre- tja. »In jaz,« se je oglasila če- trta, »ti bom podarila do zdaj skrit zaklad, mnogo zlata.« Kraljica je za trenutek razmišljala, se nato obrnila k vilam in dejala: »Lepota z leti usahne, kakor cvetli- ca, če je ne zalivaš. Oči so v življenju mnogokrat rosne in če tudi so lepe. sčasoma izgube lesk. Vihar lahko iz- ruje nieno elegantno držo. Z zlatom si ne moreš prido- biti pravega prijatelja in človek je zasovražen. če ga ne da nikomur. Drage vile. lepi so vaši darovi, a deklici ne bi koristili. »S čim jo potem. ti. naša kraljica, lahko osrečiš,« so^ presenečeno vprašale vile, in kaj si ji ti namenila?« Kraljica je odgovorila: »Ob- darila jo bom z dobroto. Srčna dobrota je kot sončna toplota, ki daje življenje. Naj bo še tako lepo, brez dobrote je kakor nedišeči cvet. Oči tempelj lahko ob- čudujejo, a duša v njem ne najde miru. Bogastvo je va- ruh egoizma, celo ljubezen brez dobrote je podobna vse- uničujočemu ognju. Dobrota je trajna. Je kot izvir, iz katerega priteče tem več vo- de, čim več se črpa iz njega. Dobrota je neizčrpljiv za- klad.« Ko je kraljica to rekla, se je sklonila nad spečo dekli- co, ji položila roko na srce in dejala: »BODI DOBRA!« Prevod J. D. USODNI DAN Tanki so spreminjali nji- ve v ceste in njihovo za- molklo brnenje je odmevalo daleč naokrog. Ranjeni so stokali, pregnani so jokali. Grmenje topov, pesem smrti, težki koraki vojakov, vse to se je združilo v eni sami gro- zni besedi — vojna. Svet je podivjal, narasla, podivjana sila je grozila u- ničiti življenje. Toda ljudje se niso ustrašili krvi in smr- ti. Zleli so živeti, zato so sprejeli boj. Tudi naša vas je dala svoj krvni davek za svobodo. Najbolj znan borec v naši vasi je bil Ruda Sever-Vojo. Srečno je prebredel mnogo voda. toda nekoč mu sreča ni bila naklonjena. Bilo je 4. februarja 1945, na pragu svobode. Usodnega dne ie šel v jutranjih urah skozi Gorišnico. Videl jih je sovražnikov pristaš in jih izdal Nemcem. Nič hudega sluteč so odšli borci v gosto- ljubno Toplakovo hišo, da se nekoliko odpočijejo in o- krepčajo. Ko pa so hotel: zapustiti dobre ljudi, so bili že ob- koljeni. Sklenili so, da se bodo borili do zadnjega. Vnel se je težak boj. Nemški ra- fali so udarjali v stene kmečke hiše. odgovarjale pa so jim partizanske puške. Junak za junakom je omah- nil. Ruda je uvidel, da se ne more več dolgo upirati. Zmanjkovalo je namreč streliva. Pognal se Je skozi odprta vrata na dvorišče. Toda naredil je le nekaj ko- rakov, nato pa se zgrudil in obležal mrtev. Tako je u- gasnilo mlado življenje. Cez tri mesece so utihnili rafali, izgubilo se le treska- nje bomb. svet-se je umiril in v tem miru je obležalo tisoče in tisoče strtih src. Miran GEC. 8. razr. osn. šole .Gorišnica VŽIGALICE NISO IGRAČA Dogaja se, da otrok ne ra- zume, zakaj starejši lijudje tolikokrat posegajo v svet njegovih želja. Razumela sem, zakaj se ne smem igrati z nožem, s škarjami, z vili- cami in drugimi ostrimi predmeti, toda zakaj se ne bi smela igrati s tisto lepo majhno škatljo ki ji pravi- mo vžigalice, dolgo nisem mogla dojeti. Jezna sem bila na mamico, ker je vžigalice tako skrbno skrivala pred mano. Nekega vročega dne je za- tulila sirena. Njen presunljiv glas je klical na pomoč. Ču- dila sem se, zakaj ljudje ta- ko hite po cesti. Tudi moji starši so se vznemirili in se s skrbjo ozirali naokrog. Kmalu smo zvedeli, da go- ri hiša na spodnjem koncu vasi. Prosila sem m.amico, če lahko grem z njo. Po krat- kem premišlja nju je dejala: »Pojdi! To, kar boš videla, si zapomni za vse življenje!« Res je bilo kaj videti. Hiša je bila v plamenih. Iz nje so nosili pohištvo obleko in živež, otroci so divje kričali, živina je neusmiljeno tulila. Takrat sem prvič videla gasilce. Vprašala sem mami- co, kdo so možje v čeladah, katerih resni obrazi so bili mokri od znoja in vode. »To so gasilci,« je odgovorila mamica. »Kdo pa ie to gasi- lec?« sem bila radovedna. »Gasilec je človek, ki je ve- dno pripravljen pomagati, kadar je potrebno. Ce kje gori hiša, če ie poplava, če preti kakšna druga nevar- nost, je gasilec vedno v slu- žbi ljudstva. On ne vpraša,' ali je treba pomagati rev-; nim ali bogatim, mladim ali: starim. Za svoje plemenito delo ne terjajo plačila,« je končala mamica. S spošto- vanjem sem gledala može, ki so pridno gasili gorečo hišo. da se ogenj ni razširil na druga poslopja. Kmalu sem zvedela, da so ogenj zanetili otroci, k: so se igrali z vžigalicami. Od tistega dne sem vedela, kaj lahko povzroči igra z vžiga- licami in nič več me ni mi- kala majhna, na videz ne- dolžna igračka. Tatjana Pungračič, 7. a r. osnovne šole Franc Belšak. Gorišnica Tednik, vaš list STRAH 12 TEDNIK — ČETRTEK. 10. decembra 1970 170 letnica Prešernovega rojstva Letos 3. decembra smo Slo- venci praznovali ali se vsa.i spomnili 170. obletnice roj- stva našega velikega moj- stra vezane besede. France Prešeren v življe- nju ni žel nobenih priznanj za svoje delo. Pisal je in ustvarjal. Mnogi .so ga kri- tizirali in govorili, da-je nje- govo delo boj brez upa v zmago. Pozneje smo spozna- li, da te trditve nekaterih posameznikov niso imele no- bene utemeljene podlage. S svojimi epigrami je marsi- katerega pičil, njegove pušči- ce so marsikaterega zadele v živo. Kdor ga je obsojal ali kritiziral, temu je vrnil milo za drago. Sicer pa je v svojem življenju iskal sa- mega sebe iskal je smisel življenja in ga tudi našel. Smisel življenja je Prešeren našel v peresu in papirju, skratka našel ga je v delu. ki mu je rodilo nesmrtno slavo. Svoja čustva in misli je zlival na papir in čeprav so ga zasmehovali, je on šel svoio pot in z besedami ši- bal tiste, ki so ga obsojali. Njegova neizpolnjena že- lja je bila ljubezen. Vedno mu je ta trdovratna obisko- valka človeških src grenila vsak korak življenja. Nikoli se mu ni izpolnilo Ijubezen- •sko pričakovanje, nikoli se mu ni izpolnila želja, da bi bil srečen v družinskem kro- gu, saj je to tudi jasno po- vedal v Sonetih nesreče z besedami: Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devica; m! mirno plavala bi moja barka pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet Marka. V teh nekaj besedah je veliko povedal. Povedal je, da mu »barka življenja« ni naklonila mirnega kotička v tedanji družbi. Vedno je mo- ral hiteti, vedno je moral iskati, vedno mislit; na svoje sanje, ki se mu nikdar v življenju niso uresničile, bo- ril se je za ideale ki pa so se uresničili zelo pozno šele s koncem partizanskega bo- ja za osvoboditev izpod vseh jarmov. Veliko naših borcev je umiralo s prešemovo pe- smijo na ustnicah in drobno knjižico Prešernovih poezij v rokah. Tedaj, v teh obupa, krvi in žalosti polnih dneh se je pokazala moč Prešer- nove besede. Naši junaki, borci za svobodo, so se stro- go držali besed Franceta Pre- šerna, ki jih je zapisal v svoji »Zdravljici«. čeprav jim tega ni nihče posebej zapo- vedal: V sovražnike z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan. da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak. ne vrag. le sosed bo mejak! France Prešeren je dajal pogum, on je bil vir, iz ka- terega smo zajemali vodo narodne samozavesti. Preše- ren nam je pokazal, kako se je treba boriti za pravice na- roda, kako se je treba boriti za svoje pravice. On je kot pesnik ta boj bojeval skozi vse svoje življenje, čeprav ne s puško, temveč s peresom v roki. Z besedami ki jih je izlil na papir, nam je dal moči. kazal nam je pot tja. kjer se je začel porajati nov, svetlejši in lepši dan za slo- vensko ljudstvo. To je tudi obenem dokaz, da Prešernov boj ni bil boj brez upa v zmago, kajti njegovi daljno- sežni upi so se uresničili in slovenski narod ve ceniti ti- sto njegovo delo. ki je pri- pomoglo k ohranitvi sloven- ske samozavesti k ohranitvi slovenskega naroda. F. K. Peta zlata poroka na Vidmu V soboto, 5. decembra t. 1. je bila na Vidmu pri Ptuju letos že peta zlata poroka. Tokrat sta pristopila z zlato- poročnemu obredu kot zlata nevesta Ostroško Ivana. roj. Jurgec in zlati ženin Ostro- ško Ivan s Pobrežja št. 115. Njuna zelena poroka je bila 19. 9. 1920 v Ptuju. Nevesta se je rodila 8. 8. 1890 v Cir- kulanah ženin pa 3. 12. 1895 na Pobrežju. Zlatoporočen- cema sta bila za priči vnuk Marjan Kokol in mož vnu- kinje. Jože Trafela. Mala. triletna" pravnukinja jima je bila družica. Svečanost zlato- poročnega obreda sta opra- vila odbornik SO Ptuj Av- gust Purg in šef krajevne pisarne na Vidmu Ignac Purg. Jubilantoma sta izro- čila jubilejno plaketo in na- kazilo za 500 din, darilo SO Ptu\ zlati nevesti pa pose- bej šopek rdečih nagelj čkov. Nazdravila sta zlatoporočen- cema k jubileju ter jima za- želela, naj bi jima bila jesen življenja mila ter še naprej naklonjena ter da bi zdrava in čila dočakala biserni ju- bilej. Zlatoporočenca sta poveda- la, da se jima je rodilo v za- konu pet otrok, trije sini in dve hčerki. Ena hčerka je po rojstvu umrla. Ostali ži- vijo in so izučeni. vsi imajo svoje družine. Sedaj imata že šest vnukov in eno pra- vnukinjo. Zelo težko jima je bilo. ko so mladi odšli v tu- jino, vsi trij sinovi celo v daljnjo Avstralijo, eden pa lela jih ob prazniku videti, vendar so razdalje prevelike. S solznimi očmi sta se jih spominjala in jih imela v du- hu pred očmi. Sedaj živita na mali do- mačiji ki sta si jo s težava- mi kupila. Ženin je potožil, da nimata pokojnine kljub temu, da ima 36 let delov- nega staža za seboj. Pravi, da ima priznanih 20 let iz- pred vojne, priznanja povoj- nih let pa se delodajalec iz- mika. Tako =e njuna jesen boli grenka in ne upata več. da bi vanjo posijalo še sonce. a. p. Zlatoporočenca Ostroško Ivana in Ivan Ob koncu nogometne sezone IZENAČENO KOT ŠE NIKOLI V nedeljo je bila končana jesenska nogometna sezona v zveznih ligah. Moštva, ki nastopajo v republiških tek- movanjih, so odšla na odmor že prej. Morda največja ugo- tovitev za minula prvenstva je izredna izenačenost v vseh konkurencah. Naslov jesen- skega državnega prvaka je osvojila ekipa beograjskega Partizana s 25 točkami. Haj- duk pa je zaostal le za toč- ko. Lep uspeh je dosegla ljubljanska Olimpija, ki je z osemnajstimi točkami pri- stala na šestem mestu, pred državnim prvakom Crveno zvezdo. Precej slabše se je uvrstil Maribor, ki je zbral trinajst točk in osvojil šest- najsto mesto. Mariborčani bodo imeli v spomladanskem delu prvenstva prav gotovo precej težav, če se bodo ho- teli rešiti izpada iz zvezne lige. Zelo dobro pa so se uvr- stile slovenske drugoligaške enajsterice- V II. zvezni ligi- zahod je prvo mesto osvojila Reka. medtem ko je maribor- ski Železničar šesti. Ljub- ljana je deveta. Mura pa de- seta. V slovenski ligi, kjer se je sezona končala že prej. nas seveda najbolj zanima uvr- stitev Aluminija in Di-ave. Prvo mesto je osvojila ljub- ljanska Svoboda s petnajsti- mi točkami. Aluminij pa je s tremi točkami manj na če- trtem mestu. Drava je s toč- ko manj šesta. V SCNL-vzhod je Osanka- rica iz Slovenske Bistrice s šestimi točkami na desetem mestu in se bodo morali Bi- strica n: spomladi zelo potru- diti, da bi tudi tretje leto ostali v družbi Jclubov SCNL. Ob končani sezoni ne more- mo trditi, da so nas nogome- taši v vseh konkurencah kad presenetili. V kvalitetnem pogledu se ni mnogo premaik- niio na bolje, razen če upo- števamo, da je značilna pre- cejšnja izenačenost. Tudi sod- niki svojega dela niso opra- vili najbolje, tako da je pri- šlo do mnogih pripetljajev, ki prav gotovo nogometu ni- so v čast. O. R. ORMOŽ-MLADINEC 10:0 v nedeljo. 25. oktobra, je moštvo RK »Jože Kerenčič« odigralo na domačem tere- nu rokometno tekmo z RK Mladinec iz Murskih Črncev in ga premagalo z rezulta- tom 38:19. Prvotno je ta ro- kometna tekma bila predvi- dena kot prvenstvena, ker pa ni prišel sodnik, je bila registrirana kot prijatelj sika. Pozneje so določili datum dru,gega srečanja in to za nedeljo. 22. novembra 1970. Ker je ta dan sicer rahlo rosilo. pa kljub temu ne ta- ko močno, da tekme ne bi mogli odigrati, moštvo RK Mladinec ni prišlo na igri- šče in je zato sodnik Hart- man. ki je to pot bil priso- ten, registriral rezultat 10:0 za moštvo »Jože Kerenčič«, in tekmo, ki so jo prisotni »igrali« na papirju, proigila- sil za veljavno. Tako je se- daj moštvo RK »Jože Ke- renčič« na lestvici pomursike lige še vedno na prvem me- stu. -FK- ZINKA: MAKSI PLAŠČ IN MINI KRILO Zdravilišče Radenci daleč slovi, zato privlači mnogo ljudi. V parku prijaznem gostišče stoji, h gostišču stopnišče strmo drži. Pacienti nekoč na kosilo smo šli, pred nami pa damica mlada hiti. Do pasu prerezan dolg plašč jo pokriva, pod njim pa se mini kiklca skriva. Na vrh stopnišča nesreča je htela, torbica da ji iz rok je zletela. Kar bilo je v torbi se vse razleti. po tleh ležali rekviziti so vsi. Hitro se skloni, se plašč razdeli, domovje kot globus izpod plašča štrli. Enkrat se zravna, se skloni nazaj, natančno se videl še rojstni je kraj. Globus pokrival pramenček je hlač, izpod njih hudomušno je gledal mustač. Vendar bi vse katastrofa ne bila, če vrag prinesel ne bi nagajivca dva. Pravi eden: Glej, kaj se godi. tam iznad stopnišča nas mucka gledi. Vse, ki so zgodbo za se obdržali, so se iz dna srca nasmejali. Do ušes zardela je dama odhitela, modo današnjo muhasto preklela. TEDNIK — ČETRTEK, 10. decembra 1970 STRAN 13 Delo človeka nekoč in danes Dandanes občuduiemo mo- derne stolpnice, velike tovar- ne in lepa mesta, skratka fcudimo se človekovi bistro- umnosti in izna.idliivosti; danes je s pomočjo tehnike in znanosti mogoče marsikaj zgraditi, toda nekoč to ni bilo tako. ko je človek šele odkrival zakone fizike in konstruiral najpreprostejše stroje, če jih sploh lahko tako imenujemo. Gradil je marsikaj in pri tem se mo- ramo nehote ustaviti pri ne- katerih najstarejših narodih, kot so na primer stari Egip- čani. Veličastni egipčanski tem- TJlji in piramide zbujajo spo- štovanje in občudovanje gra- diteljev teh fantastičnih stva- ritev. V Egiptu so bila bo- gata nahajališča kamenja in umetnost oblikovanja je okrog leta 3000 pr. n. š. do- segla višek popolnosti. Nek- danji način lomljenja kamna s pomočjo ognja in vode so Egipčani izpopolnili z upora- bo klinov in bronastih žag. Kamenje so lomili v skalovju ob Nilu in ga oblikovali po določenih merah. Označili so tudi datum in mesto, kjer naj bi ga uporabili. Za Keopsovo piramido, ki je bila zgrajena okoli leta 2800 pr. n. š., so uporabili 2 in pol milijona , (kamnitih blokov, zidala pa ■ jo je dvajset let cela vojska delavcev, katere število ce- nijo na okrog 100.000 ljudi. Z razvojem poljedelstva se j je bogatilo taidi človekovo znanje o nebu. Pred 5000 leti so egipčansiki duhovniki do- gnali, da je mogoče napove- dati, kdaj bo poplavljal Nil, po zvezdi Sirius. Dognanje je iDilo neprecenljive vrednosti, saj je bilo življenje v Egiptu odvisno od rodovitnega pe- ska, ki ga je naplavila reka. Pri gradnji spomenikov so se Egipčani ravnali po zvezdah kot orientacijskih točkah. Tu- di mezopotamski duhovniki so bili spretni zvezdoslovci. Razdelili so nebo na dvanajst enakih delov in vsakega ime- novali po sozvezdju iz posa- meznih delov. Grški zvezdo- slovci so tem sozvezdjem dali današnja imena in jih skupaj imenovali zoodijak. Takšna porazdelitev neba pomeni za- četek koledarja. To je le nekaj zapisov iz človekove preteklosti. Res, da je človek danes veliko storil, vendar pa moramo vedet:, da brez zgoraj omenjenih in opi- sanih začetkov ne bi bilo da- našnje tehnike in znanosti. To sem zapisal zato. ker je več ljudi že dejalo češ, lahko smo ponosni na človeka kot ustvarjalca in krojitelja da- našnjega časa. To je vse res, toda marsikdo ne pomisli, iz kakšnih na videz nepomemb- nih lahko rečemo zgodovin- skih odkritij človeka se je razvila današnja znanost. Mnogo ljudi vsak dan hodi mimo velikih zgradb, mimo strojev, a ne pomisli, od kod vse to. Vsak pravi: to smo zgradili. Da. res je. da smo veliko zgradili, toda kar smo tekom let zgradili, smo osno- vali na odkritjih naših pred- nikov. Vsa deia, vsa tehnika, vsa znanost je zgrajena na že postavljenih osnovah, naša naloga pa je, seveda, da izu- me izpopolnjujemo, gradimo in dovršujemo, stavbo na trdnih temeljih, osnovanih v toku civilizacije. Priredil FK SREČA V NESREČI v sredo, 2. decembra 1970, se je pripetila prometna ne- sreča ob 17. uri in 50 minut v Pušencih na cesti II. reda zaradi nepravilnega srečeva- nja. Voznik Rudi Plaveč (22) iz Loperšic 23 pri Ormožu se je peljal s svojim tovornim avtomobilom znamke TAM 4500, reg. štev. MB 343-05 iz Ormoža proti domu. Ko je pripeljal izven Pušinec na pregledni levi ovinek, mu je nasproti pripeljal neznani voznik osebne 'a avtomobila 00 sredin: vozišča in tako zaprl pot za srečevanje voz- niku Plavcu. Plaveč se je zato umaknil oziroma zavozil v skrajno desno na še neutr- ,)eno bankino. zato ga je po- tegnilo v skoraj 6 metrov globok DOtok. kjer je vozilo obležalo na desnem boku. Kljub temu da je vozilo drselo po nasipu v precejš- njo globino se vozniku Plav- cu in njegovemu sopotniku Najžarju k sreči ni nič pri- petilo nastala je le mate- rialna škoda za okrog 30.000 dinarjev. F. K. Gostovanje drome SNG iz Ljubljane v petek. 18. t. m. gostuje v ptujskem gledališču dra- ma Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s ko- medijo Petra Ustinova »Po- slednji zagon«. NOGOMETNI TURNIR V ORMOŽU V nedeljo, 29. novembra 1970. je bil v Ormožu nogo- metni turnir v malem nogo- metu, kjer so se »spoprijele« med seboj mladinske ekipe Ivanjkovec, Velike ' Nedelje, TJK Ormož, Središča II, »Zagorcev«, Ormoža III, Sre- dišča I. Loperšic, Ormoža II in Miklavža. V prvem kolu so igrale med seboj naslednje ekipe: Ivanjkovci — Velika Ne- delja 2:3. TJK Ormož — Sre- dišče II 2:0, »Zagorci« — Or- mož III 7:2. Središče I — Loperšice 6:2, Ormož II — Miklavž 4:1. Po tem kolu so izpadle ekipe Ivanjkovec. Središča II. Ormoža III. Loperšic in Miklavža. V naslednjem ko- lu, torej drugem, so se po- merile med seboj ekipe: Velika Nedelja — Središče I 0:0 (enajstmetrovke: 1:3), TJK Ormož — Ormož III 1:0, TJK Odmož — Središče I 0:0 (enajstmetrovke: 1:3). Središče I — »Zagorci« 4:7. Končna uvrstitev ekip je bila sledeča: 1. mesto NE Zagorci. 2. me.sto NE Sredšče I. 3 me- sto NE TJK Ormož m t,ake dalje. Pokrovitelj oziroma orga- nizator tega nogometnega turnirja je bil mladinski ak- tiv tovarne »Jože Kerenčič« iz Ormoža. Za prva tri mesta je mla- dinski aktiv tovarne »Jože Kerenčič podelil spominske plakete z napisom: »Nogometni turnir za 29. november 1970 — Dan repu- blike. Čeprav je gledal- cev bilo malo. pa so ti zato ves dan vztrajali v »Mestni grabi« in pozorno spremljali tekmovanje. Za nekatere so »navijali« in jih podžigali, drugim se rogali. Omeniti je treba, da je bil največji pro- blem z ekipo Središča I. ka- tere posamezniki so hoteli nogometna pravila krojiti po svoje in so se mogoče hoteli na ta, prav nič športni, na- čin »dokopati« do plakete 7.a prvo mesto, čeprav so tr- dili nasprotno. Medtem pa z ekipami, ki so izpadle takoj po prvem kolu, ni bilo nobe- nih težav, niti nobenih nepo- trebnih prepirov. Tako se je ta turnir končal pozno po- poldne na dan republike in večina mladinskih nogomet- nih ekip je zadovoljna in z lenimi vtisi zapustila Or- -FK- Kaj je z bistriškimi judoisti? Poraz zasenčil zmago Po drugem kolu v I. slovenski judoistični ligi se lahko upravičeno vprašamo, kaj se dogaja z bistriškim judom? Potem, ko so Bistričani oddali dve ne"otrebni točki že v prvem kolu, so to pot v Ljubljani izgubili dvoboj z Vele- njem s katastrofalnim rezultatom 5:1. Čeprav so Bistričani na ljubljanskem turnirju premagali najprej domačo Olim- pijo 4:3, kar je sicer malce presenetljivo, pa z njihovim nastopom v Ljubljani ne moremo biti zadovoljni. Poglej mno, kako so potekali boji. Impol je v prvem sre- čanju nastopil proti ekipi državnih prvakov Olimpiji, ki pa je bila nekoliko pomla- jena. Standardni tekmovalec Impola v lahki kategoriji Topolonik je bil za svojo ka- tegorijo pretežak in ga je to pot zamenjal mladinec Firer, ki pa sploh ni imle boja. saj Ljubljančani niso imeli, pred- stavnika v najlažji kategoriji. Impol je torej po vedel brez boja. V prvem dvoboju pol- srednje kategorije je Topplč- nik le s težavo premagal mla- dega Smrekarja, še eno zmago pa je dodal z efekt- nim vazzarijem Rebernak. Bistričani so torej vodili kar s 3:0. V srednji kategoriji je Impol doživel dva poraza. Najprej je klonil Dragic, po- tem pa še A. Topolčnik. Spet je postalo vroče. Ljubljančani pa so imeli priložnost rezul- tat popraviti. Njihovo usodo pa je »zapečatil« Prelog. ki se v poltežki kategoriji ni pustil presenetiti. V zadnjem sreča- nju je Ljubljančan Polajnar presenetljivo premagal več- kratnega slovensikega prvaka Sterna. Zadovoljstvo judoistov Im- pola PO tem dvoboju je bilo upravičeno, saj je Olimpija ekipa, ki jo je težko prema- gati, četudi v njenih vi-stah to pot niso nastopili Franjič. Smolnikar in Macarol. Povsem nerazumljivo pa je, kako so Bistričani popu- stili v drugem srečanju proti Velenju. Pričakovati je bilo zanesljivo zjmago, namesto tega pa so doživeli poraz, ki lahko ima daljnosežne posle- dice. V lahki kategoriji je v vrsti Impola presenetil mladinec Firer. ki je pribo- ril neodločen rezultat. V na- sledniem srečanju pa so ma- loštevilni gledalci imeli pri- ložnost videti, kako izgub- ljajo šampioni. Državni pr- vak in reprezentant Stanko Topolčnik je doživel enega svojih redkih porazov v sre- čanju s Hlastcem. Boj je iz- gubil s pol točke. Velenjčan je to prednost dosegel kma- lu po začetku srečanja. To- polčnik je v nadaljevanju po- skušal vse, da bi nepazlji- vost nadoknadil, vendar mu ni uspelo. Potem je šlo vse narobe, tako kot si ne bi predstavljali niti največji pesimisti. Velenjčani so vo- dili kar s 5:0. šele v zadnjem dvoboju je Štern dosegel častno zmago. Kaj naj zapišemo za sreča- nje med Impolom in Vele- njem? Najprej moramo če- stitati Velenjčanom, ki so iz- koristili svojo priložnost in dobesedno »pometali« Bistri- čane, za katere ne moremo najti preveč pohvalnih be- sed. Vprašanje je. če bo ju- doistom Impola do konca orvenstva, imajo še štiri sre- čanja, uspelo ponoviti lan- ski uspeh, ko so bili drugi. Vsekakor pa moramo zapisa- da bo treba v boje z ve- liko več poleta in željo za zmago, predvsem pa brez podcenjevanja, kar se jim je letos že pošteno mašče- valo. Prvi popravni izpit bodo lahko opravljali že prihod- njo nedeljo, ko bo spet v dvorani Tivoli v Ljubljani tradicionalno tekmovanje za »Memorial Nagaoke«. Izvede- li smo. da bo na blazinah okoli 200 tekmovalcev, ude- ležili pa se ga bodo tudi ju- doisti iz aliie in Avstrije, poleg vseh najboljših Jugo- slovanov seveda. V Ljublja- ni pa so nam tudi povedali, da lahko'pričakujemo nastop reprezentance Moskve, kar bi bilo prvovrstno doživetje. Vsekakor moramo pričako- vati, da bodo Bistričani dali v nedeljo več od sebe in po- novili uspeh iz lanskega le- ta, ko so bili med najbolj uspešnimi. Rezultati z ljubljanskega turnirja: IMPOL:OLIMPIJA 4:3 (25:24) — posamezno: Fi- rer b. b. 1:0 (10:0). Topolč- nikiSmrekar 1:0 (3:0), Reber- nakiKončar 1:0 (7:0). Dragic: Ocvirk 0:1 (0:7), A. Topolč- nik:Mihelič 0:1 (0:7), Prelog: Artač 1:0 (5:0). SterniPolaj- nar 5:1 (0:10). VELENJE : IMPOL 5:1 (38:10) — posamezno: Se- banc:F:rer 0:0. Hlastec:To- polčnik 1:0 (7:0. Tanjšek: Rebernak 1:0 (10:0). Pugelj: A. Topolčnik 1:0 (7:0). Skri- pačiDragič 1:0 (7:0), Gostiša: Prelog 1:0 (10:0). UsariStern 0:1 (0:10). OLIMPIJA :VELENJE 5:1 (42:10). V vodstvu je mariborsiki Branik, ki je na turnirju na Jesenicah opravil z domači- ni in ekipo Triglava iz Kra- nja. Turnirji tretjega kola bodo 27. decembra, Bistričani pa bodo potovali v Ziri kjer se bodo pomerili z domačo Al- pino in Triglavom. D. Utenkar STRAl 14 tednik — Četrtek, i o. dr-cembra 1970 vii ibam) bi;le: Corrida Bikoborba, to je boj ra- zumnega človeka z neumno živaljo. Ne za šalo. ampak na življenje in smrt. Španska ljudska veselica. Ni dognano. kdo je te igre zanesel v de- želo. Nekateri jih pripisuje- jo Rimljanom, drugi Mav- rom. Bodi "kakorkoli, eno je gotovo: Spanec bi laže živel brez gledališča kot brez cor- ride. To je njegova strast. Svet se zgraža nad tem, to- da Spanec se ne zmeni za to. Kupi si vstopnico in vstopi v areno. Corrida ima absolutno moč nad Spancem; niti pa- peške okrožnice, niti napre- dujoča kultura, nit: menjajo- če se mode niso mogle osla- biti te moč:, ki — narašča. Boji v areni so ukoreninjeni globoko v zgodovinski zave- sti naroda in so tesno zrasli z njegovimi najprimjtivnej- šimi predsitavami. Špansko ljudstvo je nastrojeno z bi- koborbo. Noseča kot doječa žena gledata krvavo igro. Slika slavnega espada (biko- borca) lebdi pred očmi novo- poročencev. ki sanjata o ve- liki bodočnosti svojih nero- jenih sinov; veliki bikoborec ima v srcu* vsakega Spanca oltar, pred katerim luč nik- dar ne ugasne. Kakor hitro morejo otroci tekati, jih vi- diš, da se na e&stl igrajo bi- koborbo. Corrida je bila pri Mavrih viteška igra. turnir, je postal sedaj poklic, čigar aktivni člani potujejo od a- rene do arene v skupinah, imenovana quadrilla. Bikoborbe so vsako nede- iljo in vsak praznik popoldne, pozimi in v dežju predstave odpadejo. Plakati na ulicah, reklame na televiziji in rde- či letali; v kavarnah jih na- znanjajo. Nedelja. 4. oktobra 1970. je bil lep, vroč dan v Barce- loni. Vstopnico sem si kupil že v recepciji hotela LLE.ON. potem sem težko čakal tire pričelka predstave. Pričela se je ob pol petih popoldne. Sonce je žgalo. vsepovsod je mrgolelo ljudi, ki so hiteli v areno. Mene je gnala rado- vednost. Enkrat in nikoli več. V Barceloni sta dve areni in vsaka sprejme ca. 20.000 gledalcev. Največja barcelon- ska arena — Plaza de toros — stoji v sredini mesta. Vse- povsod so letaki s slikami bi- kov, ki pojdejo v gotovo smrt. Barcelonska arena je velikanska, v krogu zidano poslopje v arabskem slogu. Zdi se mi. da se bo tukaj se- stalo pol Barcelone. Velikan- ska množica ljudi. Prihajajo peš. z av^mobili. avtobusi, s tramvaji in podzemsko že- leznico. Radovedno sem si o- gledoval kordon policije na konjih, ki se približuje a- reni. Množica se prav nič ne zmeni za policijo. Krožno poslopje obstoji iz raznih hodnikov in stopnic, ki vodijo od nadstropja do nadstropja. Ob vhodu v no- tranjost arene si lahko za 10 pezet najameš blazinico, da ne sediš na golem, mrzlem kamnu. V velikem krožnem prostoru se vrstijo sedeži v vedno večjih krogih od dna do vrha. Vse pod prostim ne- bom, le pri vrhu se vleče oz- ka streha. Cena sedežev se ravna po tem, ali so na son- cu ali v senci, pol časa v son- cu in pol časa v senci. Se- deži v senci so najdražji. Za moj sedež sem plačal 270 pe- zet. Ta dan je bilo vroče, zato je bilo v senci najgoste- je zasedeno. Pred uro nad glavnim vhodom leži loža za godce. Tej nasproti je loža za oblastnike (povabljence). Spodaj je arena. Okrogel prostor, posut s- peskom, le- po izglajen. Obdaja ga rde- ča ograja iz desak. Corride se začenjajo do mi- nute točno. Godba je zaigra- la, vrata so se odprla, pri- kazal se je slikovit sprevod. Na čelu so korakali bikobor- ci, ki jih imenujejo toreros ali matadores. Oblečeni so v staro špansko nošo. Kratek suknjič, ozke dokolenke. no- gavice, nizki čevlji, črn klo- buk in plašč. Suknjič in hla- če se jim lepo svetijo od razkošnih, zlatih in srebrnih našivov. Matadorji. ki imajo nalogo, da približno v dveh urah ubijejo vsak po dva bi- ka, so ljubljenci občinstva. Ziv-ahno ploskanje in vzkli- kanje velja v prvi vrsti njim. O njih govori časopisje in televizija. Za njimi so stopali los ban- deriilos (nosilci kopja) in los capeadores (nosilci sulic). Ti so prav tako slavnostno o- pravljeni, le da niso tako vsi v srebru in zlatu kot mata- dorji. Picadores — so na ko- nju, desno oko imajo zave- zano, površina telesa je po- krita z debelim ščitnikom, s katerimi so zavarovani zo- per rogove. Jezdeci nosijo rjav klobuk s plitkim oglav- jem in širokimi krajci ter rumene hlače. Noge jim ti- čijo v železnih čevljih, ki so pritrjeni na stremena. V des- nici drže dolgo sulico. Naj- zadnji so bili v sprevodu los chulos ali capost sluge v a- reni. v zelenih oblekah. Dve s traikovi in zastavicami o- krašeni trojki konjev, s ka- terimi vlečejo mrtve bike iz arene. Sprevod se je ustavil na- sproti častne lože. Corrido vodi kakšna znamenita po- litična oseba, ki zastopa ob- last. Sprevod se je priklonil vodji corride, ko je to oprav- ljeno, gredo vsak na svojo stran. Matadorji so se skrili za ograjo, picadorji so odšli, kopeadorji so se razpršili po areni. Med občinstvom je nastala gluha tišina, nestrpno sem pričakoval, kaj bo se- daj. Pričakovali so bika. Vra- ta so se odprla, že se je pri-" kazala črna. ob straneh di- masta in razborita žival. Bik je poln življenjske sile, po- nosen, z dvignjeno glavo te- kel po areni. Bilo ga je vese- lje gledati. Zdelo se je, da se zaveda, kaj ga čaka. Boj! Ob- misli, da bo ta krasna žival že v četrt ure ležala mrtva, okrvavljena na pesku, se mi je stisnilo srce. Spočita žival je v prvem trenutku nevarna. Kopea- dorji so se hitro poskrili za ograjo, za katero se lahko stisne človek, a bik ne more za njim s svojimi rogovi. Toda kopeadorji ne smejo počivati. Na delo. sicer jih zadene nemilost občinstva. Spanec zna vsa pravila igre in dobro ve, kako se mora obnašati pogumen toreador. Bik je stal na enem koncu arene in se izzivalno oziral na vse strani. Na drugem Svečan pohod toreadorjev po areni koncu se je prikazal kopea- dor in vihtel svoj capo. To je nekak plašč, ki je po eni plati živo ixieč, po drug: pa rumen. Rdeča barva bika raz- draži, rumena pa pomiri. Ka- kor hitro je bik zagledal rde- čo capo. se je zagnal proti njemu. Ne proti človeku, am- pak proti rdeči barvi. Kope- ador se je umaknil za ogra- jo. Tedaj se je rdeči plašč zabliskal z druge strani. Štir- je kopeadorji so vabili bika iz enega konca arene v dru- gega. Njihov namen je bil, da ga razdražijo in upehajo. Vodja predstave je dal znamenje z robcem trombe so zapele. Prvi del igre je bil koočacL Prikatzg4L_5e ie prvi p:kador, zdel se mi je kot Don Kihot Jezdil je ob o- graji. Ce bi stopil na sredo arene, bi bil izgubljen. Bik, ki je samcat, upehan in sr- dit stal sredi prostora, se je zagnal proti njemu. Upognil je glavo, zgrabil konja z ro- govi, kakor da bi ga hotel vreči v znak. V tistem tre- nutku mu je pikador zasadil sulico v vrat. Prikazala se je temna kri. od bolečine raz- divjani bik je dvignil konja z jezdecem vred. da je za trenutek stal le na sprednjih nogah. Spustil ju je, da sta zgrmela na tla. Ob pogledu na ta prizor se mi je kri u- stavila v žilah. V trenutku sem pomislil, da se bo vse valjalo v krvi. Toda preden se je bik spravil na delo. mu je od štirih strani zamigota- la rdeča barva. Ze je pustil konja in jezdeca in se zapo- dil proti najbližnjemu kope- adorju. v tem tiči tragika neumne živali. Ne bojujejo 'se s človekom, ampak z rde- čo barvo, ki mu draži oči. Kopeador se spretno umak- ne, bik zadene plašč, ki se mu voljno vda. rdeča barva izgine, da začuden obstoji. Slavni kopeadorji znajo tako ravnati, da stoje na mestu, spretno sukajo plašče, da biki ko norci plešejo okoli njih. Kdaj-43a kdaj se zgodi, da jim z rogovi iztrgajo plašč iz rok. ga pomandrajo in raztrgajo. Nato pa povohajo in se kakor v živalskem za- čudenju ozro po areni. Zdi se, da se jim je iz teme mr- tvega duha za kratek hip pri- blisnila prevara, a ji ne mo- rejo do dna. Človek si je iz- mislil igro in sestavil pro- gram, on ga mora odigrati do konca. Konec prihodnjič) i Spet več planincev v Slovenski Bistrici Člani planinskega društva »Impol« v Slovenski Bistrici so se sestali na letnem ob- čnem zboru in soregovorili o deja\mosti minulega leta. Pred pričetkom zbora je u- deležencem profesor Soštarič iz Maribora pripra^ vil predavanje o zanimivo- stih Koroške onstran meje, pokazal pa je tudi številne diapozitive. Planinci so si o- gledali tudi nekaj zanimivih posnetkov iz Bistrice in o- kolice ter o Himalaji in Ne- palu. Predavanje je bilo kva- litetno in gre prof. Soštariču vse priznanje. V nadaljevanju smo pri- sluhnili besedam predsedni- ka planinskega driištva Ru- dija Mleikuža, Ki je ugotav- ljal, da se je društvo po pet- najstih letih sbet izkopalo iz velikih denarnih težav, tako da bo odslej za redno dejav- nost precej več časa in seve- da tudi denarja. Število čla- nov je bilo v zadnjih letih v stalnem upadanju, tako da je od 800 članov izpred desetih let. predlansko leto ostala le še tretjina. V zadnjem letu pa je društvo uspelo tudi na oodročju pridobivanja novih članov. Sedaj ima i o včlanje- nih 555 planincev, pričakova- ti pa je, da bo v prihodnjih letih še bolje. Za ugodno sta- nje društva ima veliko zaslug tudi delovni kolektiv tovar- ne Impol in nekateri člani u- pravnega odbora, ki so bili posebno prizadevni. Letos so bistriški planinci razvili svoj prapor, za katerega so zferali precej denarnih sredstev. Razveseljiva pa je ugoto- vitev, da ponovno uspešno deluje mladinski odsek ter alpinistična sekcija, ki sicer deluje v okviru alpinistične- ga odseka pri PD Kozjak v Mariboru. Včasih je bilo v planinsko društvo včlanjenih okoli 400 mladih. To število je sedaj seveda bolj skrom- no, vendar iz leta v leto spet raste. Iz poročila načelnika mladinskega odseka smo lah- ko razbrali, da bi radi usta- novili v bistriški osnovni šo- li planinsko skupino, vendar jim to do sedaj ni uspelo, ker niso mogli najti mentorja med učitelji. Mladinski odsek je pripra- vil v minulem letu 15 izletov, vendar pa' z udeležbo niso najbolj zadovoljni. Priredili so tudi dva turna smuka. Bistriški alpinisti so bili neikdaj neumorni. Potem je sledilo skoraj petnaistletno zatišje, sedaj pa deluje pri društvu spet sekcija, v kateri sta dva alpinista in štirje pripravniki. Da so sedanji alpinisti prav tolikšni entu- ziasti. kot so bili tisti izpred petnajst in več let, najbolj priča njihovih 73 vzponov. Ivan Šturm pa je dosegel iz- reden uspeh, potem ko je preplezal .severno steno Ei- gerja. Mladi so se podali tudi na Montblanc. vendar so klonili 300 metrov pod vr- hom, ostalo pa je upanje, da bo drugič bolje. Ob koncu smo slišal: za ob- sežen program dela. posebno aktivni pa bodo spet mladi. Vsekakor pa si bodo člani novoizvoljenega odbora pri- zadevali, da bodo v gore spet zvabili starejše člane, za ka- tere bodo prihodnje leto pri- pravili več izletov. Prihodnost bistriškega pla- ninstva je prav gotovo svet- lejša in pričakovati je, da bo Bistričanom uspelo nadokna- diti zamujeno. Številni mladinci in ne4ca- teri neumorni starejši člani pa so za to najboljši dokaz. D. Utenkar Tednik, vaš list TEDNIK — ČETRTEK, 10. decembra 1970 STRAN 15 Ivan Mešk€ iz Velike Nedelje in havajske melodije Dandanes smo vajeni raz- novrstne glasbe: narodnoza- bavne, zabavne, pa tudi kla- sične, ki pa jo žal le redko- kdo posluša, čeprav je naj- kvalitetnejša. Opere in ope- rete, simfonije lin druge zvr- sti klasične glasbe, so danes v velik: večini zapostavlje-' ne. Prav tako je pri nas ne- znana, ali pa zelo malo zna- na havajska glasba. Ta glas- ba je bila zelo pozno odkri- ta, poslušati pa smo jo pri- čeli šele po iznajdbi dIošč in magnetofonskega traku. Danes redkokdo pri nas izvaja havajsko muziko. Med temi redkimi je tudi Ivan Meško iz Velike Nedelje. Ko sem pred kratkim izvedel, da .je zelo dober izvajalec na havajki, sem ga obiskal, po- zneje pa povabil v studio radia Ormož, kjer sem mu zastavil nekaj kratkih vpra- šanj. S seboj je prinesel tudi svojo »neločljivo« havajko. »Tovariš Meško, mi lahko zaupate, prosim, kaj vas je navedlo, k temu, da ste za- čeli izvajati havajske melo- dije?« »To je zelo dolga zgodba, vendar jo bom poskušal skrajšati. Nekoč s^mo pri Veliki Nedelji imeli koncert havajskih melodij. Nekateri so se na tem koncertu do^l- gočasili. jaz pa sem z navdu- šenjem poslušal izvajalce na havajkah. No, to je pozneje vplivalo name, da sem se tudi sam začel učiti havaj- sko kitaro. Sedaj jo igrarn že nekaj let in zdi se mi, da je to ena izmed zvrsti glas- be, ob kateri se lahko naj- bolj razvedrim in pozabim na vsakdanje skrbi.« »Kje pa dobite note, v ko- likor seveda obstajajo?« »Note obstajajo, dobil pa sem jih od enega svojih pri- jateljev, ki je tudi svoj čas igral havajko.« »Ste se poskušali mogoče že z lastnimi kompozicija- mi?« »Tudi to sem poskušal in tudi uspel. Sicer svoje melo- dije redko igram, ker ne mo- rem reči, da so popolnoma moje, saj so kopije drugih havajskih melodij.« CENE ZELENJAVE, SADJA IN DRUGIH PREHRAMBENIH ARTIKLOV V PTUJU Pri »Povrtnini« v Ptuju so sledeče cene zelenjavi, sadju in drugim prehrambnim ar- tiklom: ZELENJAVA: Krompir 1,00. čebula 2.60, rdeča pesa 2,00, solata 4,00— 5.00, ohrovt 2,60, zelje 1,80, fižol 6.50. česen 10,00 kislo zelje 3,00. SADJE: Jabolka 1,60. hruške 4,00, grozdje 4,80, mandarine 6,80, banane 5,45. OSTALI PREHR. ARTIKLI Pšenica 1,46. koruza 1,35, ajdova kaša 7,00, prosena ka- ša 3,40. ječmena kaša 2,10, jatjcka 0,70—0.85. V poslovalnici PTUJSKE- GA KOMBINATA so slede- če cene prehrambnim arti- klom: ZELENJAVA: Čebula 2,20, česen 8,00 fi- žol 5,00—7,00. rdeča pesa 3,00 krompir 0,80. SADJE: Limone 6,00, oranže 6,00. banane 6,00. jabolka 1,80. OSTALI PREHR. ARTIKLI Jajčka 0.80. orehi 7.00. Na ptujskem živilskem tr- gu so sledeče cene zelenjave in sadja: ZELENJAVA: Solata 4,00—5,00, česen 8,00, fižol 6,00. krompir 1,00, čebula 3,00, zelena (kos) 0,50, rdeči korenček 3,00, zelje 2,00, peteršilj 4,00—5,00. ki- sla repa 2,70, črna redkev 3,00. kel 3,00. špinača 7,00. SADJE: Hruške 2,00—3,00, jabolka 1,50. Rezervirano za Lujzeka DOBER UEN DROGI PRI.EKI NO VSA REZERVIK.ANA ŽEOHTA Z MOJEGA REZER- VIRANEGA KOT.^V! Jebal ga na motkin .stil, kak mi je že bija dugi cajt, ke se tak Augo nesmo vidli no poslu- šali. Toti proznični dnevi so me čista viin s tira spravli no več ne ven, ge se me glova drži. Saj rečen, gdo so kokšni držov- ni prozniki, te na deželi najeb- len>o. (Ne zamerte mi malo iz- rezi, samo tak pač toti zadevi pri nas rečemo.) Tiste dni okoli 29. novenibra me .je obiskala vsa topla no mrzla žlohta iz n»esta. Kruci liks, to pred krotkin sma z Micoj enega gnjdeka, ki mo po domače prolenk provimo, na drisgi svet poslala, pa so mi zaj po totih svetkih no obiskih še samo kosti oslale. Tiidi v piv- nici man žp precik navono po- lovjok. Vsi so mi rekli: »Ježcš, Lnjzek kak maš ti dobro vi- no ... « Resen je dobro tak, ke se ti srce odtali, če ga enih por kupic po guti spistiš. samo kru- ci pakel, toga pa niše ne ve, kak je treba celo leto po gorici škrompati. če češ, ke k.ij zro- se. DrgaCik je pri moji familiji fse po storen. Moja ta štora je provi hišni policaj grotala no sen jas pri koči še samo en bo- gi hlapček. Zaj pa še te poglednimo, ke nan je napisa Franček iz Ho- loz: SPOSTOVONI LUJS! Zodjič si mi v tvojen rezer- viranen koti odgovora, ke ti naj driičič napišem pismo v halošken guči. Veš liibi Lujzl, če glih sen hoda v visoko šolo na Rodnen vrhi, kejko je nad- morska višina si nesen zapiina, pa ti moren povedati, ke se ne- sen nič preveč tote šproiie naf- čija. Pa tudi materin jezik, ki mo provimo slovenščina, se mi ie od negda zapleta. Veš, vse naše šprohe so preveč kompli- cirane, saj so sestoviene iz sa- mih vejkih obliib naših ia glov- nih gospodarskih — občinskih, republiških pa tudi zveznih šo- ferov, ki provijo, ke de začeli iz Holoz revščino pregaj.-iti. Za naše ceste je najbojšo ime »sa- ma jamaa, šole no Staciini so iz cajtov Marije Terezije, sod- no drevje no privatne gorice vrag jcmle. naši ta mlodi Halo- žani pa se selijo na vse štiri strani sveta. Veš Lujs, letos sme bili čista za gviSno prepričani, ke smo dobili do septembra prve me- tre asfalta v Haloze — do Cir- kulan na enem kunci no do Vidma na drugen kunci. Zabi- čali so nan, ke moremo tiidi sami neke penez fcoj prispeva- ti. Sforsirali smo krajevni sa- moprispevek, zbrali izredne pri- spevke no čakali, čakali. . . Ne- fehtali smo enih por štorih mi- lijunčkov no si mislili, ke mo se že za proznik repubUke leh- ko pelali v Ptuj po lepi asfalt- ni cesti. Iz fsega vkiip neje nič grotalo. Se mati narova nas zajebovle. saj nega snega, ki bi nan cestne lukje doj zaStopfa. Lujs, ti si. kak vidin, joko pameten dedec. Povej nan nek- šno vroštvo no način, kak bi iz občinske blagajne pozizali kok- šni dinar za Haloze. Lepo nan daj na to odgovor. Prosin te lepo. nič preveč »bčine ne za- govorjaj, rajši na^ pametno po- tolaži. Srčkano te pozdrova Franček iz Haloz. AUF-BIKS FRANČEK! Ne bodi no hujd, veš tak se pri nas v Prlekiji pozdrovlamo. Namesto da bi si v roke segno- li, si s plcnkami no goričnimJ koleki dobro utro no lehko noč vošimo. Ne bi ti glih priporoča, ke bi te ker tak pozdrava No pa pojdinia k stvori. Pišeš, ke si hoda v visoko šolo na Rodnen vrhi. Pje, to pa je re- sen visoka šola, saj je na tuken bregi, ke se za koleno vješ, če gor greš. Načeja si joko tere- santno problematiko asfalliraja cest v naši občini. Pje Franček, to pa tak zgleda, ke do si začeli Amerikanci pret na mesci ce- ste asfaltirati, kak mo se tote zadeve v ptujski občini resno lotili. Pišeš mi, naj nič preveč občine ne zagovorjan. Veš tiidi občina je ena joko boga krava molznica. To je, veš, eno toko ločno stvoreje, ki ga nemieš nikol nafujtrati, na drugi stro- ni pa bi radi bli. ke bi mela taužnt zizekov, ke bi jo lehko cecali vsi od zveze, republike, organizacij, društev do občonov. Saj si vena duma gdo gleda kak je bilo, če je mela prašiča ve8 proscov, kak ji je zraslo zize- kof. Tisti najbolj ta nasilni so bli siti no so driige fkraj od- mctovali. .. Srečno no bote lepo pozdr^v- leni. Vaš Lujs. Koristili nasveti ZAČIMBE so sovražnice bakterij. Iz- kušnje pri pripravljanju hrane nas uče. da se nekate- re močno začinjene jedi ne pokvarijo tako hitro kot iste jedi brez začimb. Ta izkušnja je ljudi, ki živijo v toplejših krajih naučila, da hrano močno začinijo. Te praktične izkušnie so znanstveno raz- iskali. Dognal: so. da so če- sen, klinčki. gorčica, redkev, hren in tako dalje, sovražni- ki škodljivih bakterij. Zdaj nam ie razumljivo zakai so imeli že stari rodovi vse na- štete začimbe za zdravilne. STRAN 1R TEDNIK — ČETRTEK. 10. decembra 1970 TEDNIK Izdala časopisni zavod Ptutskl tednik, Ptul, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik je Anton Bauman — Izha- ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-^72. — Tiska Časopisno podjetje Mariborsiki tisk. Maribor, Svetozarevska ulica 14.