Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 43 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper VARSTVO GOZDNIH TAL Z VIDIKA ZAKONODAJE – ALI OBSTAJAJO OMEJITVE PRI RABI SODOBNIH TEHNOLOGIJ? PROTECTION OF FOREST SOIL FROM THE LEGISLATION POINT OF VIEW – RESTRICTIONS FOR THE USE OF MODERN TECHNOLOGIES Špela PEZDEVŠEK MALOVRH1, Matevž MIHELIČ2, Janez KRČ3 (1) University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry, spela.pezdevsek.malovrh@bf.uni-lj.si (2) University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry, matevz.mihelic@bf.uni-lj.si (3) University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry, janez.krc@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije pre- dlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih. Ključne besede: politični okvir, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije ABSTRACT Although soils are the key component for sustainable development, soil degradation in EU member states continues to in- crease. Forest soils are not excluded and are particularly vulnerable to degradation processes, the more so after natural disas- ters and intensive use of modern technologies. Compaction is the most common consequence of such uses. The present study analyses the existing national and international policy documents that refer to soil protection using content analysis. Particular emphasis is given to soil compaction and limitations of using modern technologies. The results indicate that the EU Thematic Strategy for soil protection set ambitious objectives related to soil degradation prevention and soil function conservation. Since the Directive setting out a framework for soil protection and amending Council Directive 2004/35/EC, as proposed in the Strategy, was not adopted, the various aspects of soil protection in EU member states are fragmented among numerous poli- cies. However, the EU environmental policy has the most important role. Although soil compaction is identified as one of the main threats, it is not sufficiently addressed and considered in EU policy documents. Current forestry legislation only indirectly considers forest soil protection in terms of minimizing the negative effects of forestry operations. Due to the increasing use of modern technologies, a more active approach to (forest) soil protection will be necessary in the future. Likewise, limitations for using modern technologies on different soil types will have to be set. Key words: policy framework, legislation, forest soil, soil protection, degradation processes, soil degradation, soil compaction, modern technologies GDK 114.5+931(045)=163.6 Prispelo / Received: 5. 6. 2018 DOI 10.20315/ASetL.115.4 Sprejeto / Accepted: 13. 8. 2018 1 UVOD – ZAKAJ JE VARSTVO GOZDNIH TAL POMEMBNO? 1 INTRODUCTION – WHY IS FOREST SOIL PRO- TECTION IMPORTANT? Gozdarji upravljamo z več kot polovico površi- ne Slovenije (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, 2016), pri čimer pa varovanje gozdnih tal ni opredeljeno kot prioritetna naloga, in to kljub dejstvu, da tla opravljajo številne funkcije in so zelo komple- ksen naraven sistem (Vrščaj in sod., 2017). Gozdna tla spadajo med manj rodovitna v primerjavi s kmetijski- mi, a vse funkcije, ki jih opravljajo, kažejo na neprecen- 44 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... ljivost tal kot naravnega vira. Zato je gozdna tla treba zaščititi pred degradacijskimi procesi, kot so na primer erozija, zbitost tal in onesnaževanje (Jones A. in sod., 2012; Vrščaj B. in sod., 2017), katerih pojavnost je v za- dnjih letih v Evropi v porastu (Paleari S., 2017; Turpin N. in sod., 2017). V zadnjem času je okoljevarstvena pozornost, ne samo v svetovnem merilu, temveč tudi v Evropski uniji (EU), namenjena trajnostnemu razvoju in posledično varovanju in ohranjanju vseh vrst tal (Paleari S., 2017). V prizadevanju po ohranitvi tal so bila ustanovljena številna partnerstva, v katerih sodelujejo različni dele- žniki, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal – npr. Globalno partnerstvo za tla (Global Soil Partnership), Evropsko partnerstvo za tla (Europe- an Soil Partnership) in Slovensko partnerstvo za tla1. Nadalje so bili pripravljeni številni politični dokumenti in nacionalne samoocene po krepitvi zmogljivosti za globalno okoljsko upravljanje (Svet za varstvo oko- lja, 2008), katerih namen je prispevati k trajnostnem upravljanju in varovanju tal kot pomembnega narav- nega vira. V teh dokumentih je prepoznano, da so tla izpostavljena vedno večjim obremenitvam iz okolja, ki jih povzročajo ali povečujejo predvsem človekove dejavnosti. Mednje sodi neustrezna kmetijska in goz- darska praksa, saj zmanjšuje sposobnost tal, da v celo- ti opravljajo svoje funkcije (Kibblewhite M. G. in sod., 2012; Rodrigues S. M. in sod., 2009). Raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in kme- tijstvu povzroča vedno večje obremenitve tal zaradi zbijanja, kar posledično zmanjšuje sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh, zmanjšuje se številčnost organizmov v tleh, kot tudi hitrost kroženja hranil v tleh (Hamza M. A. in Anderson W. K., 2005). V gozdarstvu uporaba sodobne tehnologije (strojne sečnje) omogoča izdelavo drevesa ob panju. Posledica je večji delež prevoženih površin ter pojav nevarnosti zbijanja tal ali celo uničenja tal z mešanjem, kar lahko ogrozi rastiščni potencial in funkcije gozdnih tal (Han S. K. in sod., 2009). Dodatna težava nastaja zaradi vse pogostejše in nujne uporabe tehnologije strojne seč- nje in spravila v zadnjih letih predvsem zaradi čedalje pogostejših naravnih nesreč (ujm) (Jakša J., 2007). Po ujmah se s sanacijo poškodovanih gozdov mudi in po- sledično se pozornost, posvečena varstvu tal, manjša, kar lahko poveča obseg poškodovanosti gozdnih tal. Zato bi moral biti eden glavnih ciljev vseh deležnikov v gozdarstvu zmanjševanje vplivov na gozdna tla, ki jih povzročajo sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa. Vplivov sodobnih tehnologij na gozdna tla je veliko, zato je tudi raziskovanje zbitosti tal izrazito multidisci- 1 Ustanovljeno leta 2017 plinarno področje (Thees O. in Olschewski R., 2017). Raziskovanje vplivov zbitosti na gozdna tla poteka pre- težno z dveh vidikov – prvi se nanaša na vplive, ki jih imajo tehnologije, drugi pa na analizo političnega okvi- ra. Raziskave, ki so povezane z vplivom tehnologije na zbitost tal, ugotavljajo, da se z zbijanjem tal spreminja- jo fizikalne lastnosti tal (Alameda D. in Villar R., 2009; Cambi M. in sod., 2015; Cambi M. in sod., 2016; Gera- simov Y. in Katarov V., 2010; Godefroid S. in Koedam N., 2004; Jurgensen M. F. in sod., 1997), da so različne vrste tal različno občutljive na zbitost (Ampoorter E. in sod., 2010) ter da so glavni dejavniki, ki vplivajo na občutljivost tal, tekstura, vsebnost vode in vsebnost organske snovi v tleh (Arthur P. in sod., 2013). V za- dnjem času se raziskovalci veliko ukvarjajo tudi z vi- dikom časovne komponente, ki jo zbita tla potrebujejo za vrnitev v prvotno stanje (Kleibl M. in sod., 2014), ter ukrepi za pospešitev teh procesov (Cambi M. in sod., 2015). Nadalje pa se raziskave, ki se ukvarjajo z analizo političnega okvira najpogosteje obravnavajo področja varstva tal in analize vključenosti načel varstva tal v različne sektorske politike predvsem na ravni EU (Kib- blewhite M. G. in sod., 2012; Paleari S., 2017) ter odgo- varjajo na vprašanja, ali obstoječi politični okvir pod- pira varstvo tal (Glæsner N. in sod., 2014). Ugotavljajo, da se varstvo tal in kakovost tal pogosto omenjata kot glavna cilja različnih politik na nivoju EU, da pa države članice v nacionalno zakonodajo niso vključile dovolj ukrepov, ki bi omilile grožnje tlom. Nadalje raziskave analizirajo politične instrumente (Frelih-Larsen A. in sod., 2016; Kutter T. in sod., 2011; Vrebos D. in sod., 2017) in zaključujejo, da obstaja veliko število politič- nih instrumentov v članicah EU. Med njimi prevladu- jejo regulatorni, katerih učinkovitost pa je v prvi vrsti povezana s financiranjem le teh. Redke pa so raziskave, ki se osredotočajo na implementacijo politik varstva tal na nacionalnem nivoju (Bouma J. in Droogers P., 2007) ter vključenosti varstvo gozdnih tal v politične dokumente – po našem pregledu literature takih raz- iskav ni. Z analizo političnih dokumentov, ki nas zavezujejo k varovanju tal, bomo pregledali: a) ali se v političnih do- kumentih na različnih ravneh in področjih omenja var- stvo (gozdnih) tal, s poudarkom na zbijanju tal; b) ali se spodbuja raba sodobnih tehnologij v gozdovih in ali se spodbujajo investicije v nakup sodobne mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa, ter c) opozorili na omejitve, ki izhajajo iz zakonodaje in vplivajo oziroma omejujejo rabo sodobnih tehnologij. Prispevek je namenjen zain- teresiranim deležnikom s področja gozdarstva, ki jih želimo seznaniti z zakonskimi opredelitvami nujnosti celostnega varstva gozdnih tal. Nadalje želimo eviden- Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 45 tirati sinergije med rabo sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa ter varstvom tal. Dodatno spodbuda za analizo je vse pogostejša uporaba sodobne tehnologi- je sečnje in spravila lesa, ki imajo zaradi svoje moči in teže vse večji vpliv na gozdni ekosistem. 2 METODA DELA 2 RESEARCH METHODS Raziskava temelji na pristopu uporabe kvalitativnih metod raziskovanja. Z vsebinskega vidika je raziskava razdeljena na dva med seboj povezana sklopa. V prvem sklopu smo najprej s pomočjo analize vsebin spletnih strani in predhodnih objav s področja varstva tal (Kut- ter in sod., 2011; Frelih-Larsen A. in sod., 2016; Glæsner N. in sod., 2014; Paleari S., 2017) dobili vpogled v po- litične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal ter rabo sodobnih tehnologij, in ugotovili, kateri vsebujejo elemente varstva gozdnih tal s poudarkom na zbitosti tal. Identifikacija političnih dokumentov je temeljila na pregledu spletnih strani mednarodnih in regionalnih konvencij, povezanih z varstvom tal, Evrop- ske komisije – Odbora za okolje, EUR-Lex »Summaries of EU legislation«2, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter mednarodnih standardov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Glede na to, da predpisi nenehno nastajajo, se spreminjajo in dopolnjujejo, smo kot presečni dan analize vzeli marec 2018. Izbrane predpise smo pre- 2 http://eur-lex.europa.eu/browse/summaries. html?locale=en (dostopno 13.2.2018) gledali in za nadaljnjo analizo vsebine izbrali izključno tiste, ki se nanašajo na varstvo (gozdnih) tal s poudar- kom na zbitosti tal ter rabo sodobnih tehnologij. Tako smo pridobili 27 ustreznih dokumentov, na katerih je v drugi fazi sledila podrobnejša kvalitativna analiza vsebine t.i. content analysis (Krippendorff K., 2004). Analiza vsebine je pogosto opredeljena kot metoda za povezovanje in analiziranje sporočil. Z analizo vsebine določimo prisotnost določene besede, besedne zveze in koncepte v tekstu ali sklopih teksta. Analiza vsebine torej temelji na kodiranju besedila v izvedene kategori- je, tako da dobimo informacije o raziskovalnih enotah (Krippendorff K., 2004). V naši raziskavi je bila enota raziskave posamezen politični dokument, ki je bil iz- bran pri pregledu zgoraj omenjenih spletnih strani in raziskav. Analiza je potekala v dveh korakih po vzoru Bryman A. (2012). V prvem koraku smo izbirali enote analize na podlagi ravni veljavnosti predpisov (medna- rodni, EU, nacionalni) in sektorske povezanosti pred- pisa (varstvo okolja, razvoj podeželja, gozdarstvo). V analizo je bilo vključenih 7 mednarodnih, 5 EU in 15 nacionalnih političnih dokumentov, od tega 15 s podro- čja okolja, 1 s področja razvoja podeželja in 11 s podro- čja gozdarstva (preglednica 1). V drugem koraku ana- lize smo oblikovali kategorije – tako imenovane kode, ki so temeljile na besedah in besednih zvezah, kot so: gospodarjenje z gozdom, gozdarska praksa, tehnologi- je, sanacija degradiranih tal po sečnji in spravilu lesa, Slika 1: Hierarhični prikaz kod Fig. 1: Hierarchical codes presentation 46 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... biotska raznovrstnost, trajnostna raba zemljišč/tal, tla kot naravni kapital, funkcije tal, poškodbe tal, zbitost tal, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, nevarnost tal. Pogostost pojavljanja besed in besednih zvez oziroma tako imenovanih kod je prikazana na sliki 2. Da bi zadostili zahtevam objektivnosti in ponovljivo- sti analize, smo pripravili kodirno knjigo – t.i. priročnik za kodiranje. Priročnik za kodiranje je sistem katego- rij, ki omogočajo kodiranje analiziranih dokumentov glede na raziskovalno vprašanje in hkrati kode uredi v hierarhično strukturo in jim pripisuje opis. Kode smo hierarhično uredili glede na okoljska področja, in sicer na gozdarstvo, biodiverziteto in tla (slika 1). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Mednarodni procesi s področja okolja, goz- dov in gozdarstva na globalni ravni 3.1 International processes in the field of enviro- nment, forests and forestry at a global level Smer razvoja politik na ravni EU in v posameznih državah članicah zaznamujejo tudi širši panevropski in svetovni procesi, povezani z okoljem in gozdovi (Za- fran J., 2015). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je mednarodna skupnost sprejela dogovor o zaščiti sve- 3 Zelene kode se nanašajo na gozdarstvo, oranžne na biodiveriziteto in sive na tla. tovnega okolja in podprla trajnostni razvoj, ki je bil v veliki meri udejanjen s pripravo in ratifikacijo treh glo- balnih konvencij, kjer so vse države članice EU njene pogodbenice: a) konvencija ZN o podnebnih spremem- bah (UNFCCC); b) konvencija ZN o boju proti dezer- tifikaciji in degradaciji tal (UNCCD) in strateški okvir UNCCD 2018-2030; c) konvencija o biološki raznoliko- sti (CBD). Za potrebe uresničevanja zahtev konvencij so države podpisnice sprejele regionalne/nacionalne strategije in akcijske programe. Zadnji pomembni spo- razum, ki prispeva ki uresničevanju ciljev Konvencije o spremembi podnebja, je Pariški sporazum4 (2015), ki je namenjen krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe v okviru traj- nostnega razvoja. Nadalje je bila leta 2015 podpisana Agenda za trajnosti razvoj do leta 2030 (veljati je zače- la leta 2016), katere namen je krepiti trajnostni razvoj. Konvencija ZN o podnebnih spremembah (UN- FCCC) Konvencija je bila sprejeta leta 1992 v Rio de Ja- neiru. Republika Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 1995 (Ur. l. RS št. 13/95). Konvencija o podneb- nih spremembah je splošen okvir medvladnih ukrepov na področju reševanja problemov, povezanih s pod- 4 Pariški sporazum je Republika Slovenija ratificirala leta 2016. Slika 2: HFrekvenčna porazdelitev kod glede na okoljska področja3 Fig. 2: Frequency distribution of codes according to envi- ronmental domains Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 47 Raven Sektor Ime dokumenta Tip dokumenta Leto Mednarodna International Okolje Environment Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal United Nation Convention to Combact Desertification Konvencija Convention 1996 Nacionalna National Okolje Environment Zakon o ratifikaciji Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal Act Ratifying the United Nation Convention to Combact Desertifi- cation and Land degradation Zakon Act 2001 Mednarodna International Okolje Environment 2018-2030 strateški okvir ZN o boju proti dezertifikaciji in degra- daciji tal The UNCCD 2018-2030 Strategic Framework Strateški okvir Strategic Framework 2017 Mednarodna International Okolje Environment Konvencija o biološki raznolikosti Convention on Biological Diversity Konvencija Convention 1992 Nacionalna National Okolje Environment Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznolikosti Act Ratifying the Convention on Biological Diversity Zakon Act 1996 Mednarodna International Okolje Environment Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 The 2030 Agenda for Sustainable Development Agenda Agenda 2016 Mednarodna International Okolje Environment Alpska konvencija Convention on the Protection of the Alps Konvencija Convention 1991 (stopila v veljavo 1995) Nacionalna National Okolje Environment Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) Act Ratifying the Convention on the Protection of the Alps Zakon Act 1996 EU OkoljeEnvironment Tematska strategija za varstvo tal The soil Thematic Strategy Strategija Strategy 2006 EU OkoljeEnvironment Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal Soil Framework Directive Direktiva Directive Ni bila sprejeta EU OkoljeEnvironment 7. okoljski akcijski program Unije do 2020 7th EU Environment Action Programme to 2020 Program Programme 2014 EU GozdarstvoForestry Gozdarska strategija EU EU Forest Strategy Strategija Strategy 2013 EU GozdarstvoForestry Akcijski načrt za izvedbo Evropske gozdarske strategije do leta 2020 Action Plan for implementation of the EU Forest Strategy to 2020 Akcijski načrt Action plan 2015 Nacionalna National Okolje Environment Zakon o varstvu okolja Environmental Protection Act Zakon Act 1996 Nacionalna National Okolje Environment Nacionalni program varstva okolja National Environmental Protection Action Programme Program Programme 1999 Nacionalna National Okolje Environment Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 Resolution on National Environmental Action Plan 2005-2012 Program Programme 2005 Nacionalna National Okolje Environment Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 National Environmental Action Plan to 2030 Program Programme Osnutek Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Resolucija o nacionalnem gozdnem programu Resolution on National Forest Programme Program Programme 2007 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega progra- ma 2017-2021 Operational programme for implementation of National Forest Programme Program Programme 2017 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep« Action Plan for the developmnet of forest-wood chain in Slovenia until 2020 »Wood is Beautiful« Akcijski načrt Action Plan 2012 Nacionalna National Razvoj podeželja Rural development Program razvoja podeželja 2014-2020 Rural development Programme 2014-2020 Program Programme 2015 Nacionalna GozdarstvoForestry Zakon o gozdovih Forest Act Zakon Act 1993 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom Decree on protective forests and forests with a special purpose Uredba Decree 2005/2007 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Pravilnik o varstvu gozdov Rules on forest protection Pravilnik Rules 2009 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov Rules on felling, managing wood residues, harvesting and stac- king of timber assortments Pravilnik Rules 1994 Mednarodna International Gozdarstvo Forestry FSC standard trajnostnega gospodarjenja z gozdovi FSC standards for sustainable forest management Standard Standard 2015 Mednarodna International Gozdarstvo Forestry PEFC slovenska shema za certifikacijo gozdov PEFC Slovenian standard for forest certification Standard Standard 2012 Preglednica 1: Analizirani politični dokumenti Table 1: Analysed policy documents 48 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... nebnimi spremembami. Države v skladu s konvencijo spremljajo in poročajo o izpustih toplogrednih plinov, nacionalnih politikah in najboljših praksah; uvajajo na- cionalne strategije za boj proti izpustom toplogrednih plinov in za prilagajanje pričakovanim učinkom, kar vključuje zagotavljanje finančne in tehnološke pomo- či državam v razvoju pri njihovem boju s podnebnimi spremembami in sodelujejo pri pripravi na prilagodi- tev učinkom podnebnih sprememb. V 7. Državnem po- ročilu o izvajanju Konvencije iz leta 2018 je zapisano, da so podnebne spremembe v Sloveniji vidne ter da bodo imele med drugim vpliv tudi na vsebnost vode v tleh (7. Državno poročilo…, 2018). Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji in de- gradaciji tal (UNCCD) Konvencija je bila sprejeta leta 1994 v Parizu, veljati pa je začela leta 1996. Republika Slovenija je Konvenci- jo ratificirala junija 2001 z Zakonom o ratifikaciji kon- vencije (Ur. l. RS št. 48/2001), veljati pa je začela sep- tembra 2001. Cilj Konvencije je boj proti dezertifikaciji oziroma degradaciji tal, ki jo povzročajo spremembe v podnebju in človeški vpliv. Ob ratifikaciji Konvencije se je Slovenija opredelila kot prizadeta država, kar po- meni, da so opazni procesi degradacije tal. Nacionalna ocena uresničevanja konvencije UNCCD je obravnavala naslednje procese degradacije tal: erozijo tal, zmanj- ševanje vsebnosti organske snovi v tleh, onesnaženost tal, izgubo tal zaradi pozidave, hidrogeološke nevarno- sti, zbitost tal, zasoljevanje in zmanjševanje biotske pe- strosti. V poročilu o izvajanju Konvencije iz leta 2005 je zapisano, da so procesi degradacije tal predvsem za- radi neprimernega upravljanja z zemljišči v kmetijstvu in gozdarstvu opazni v Sloveniji ter da je podatkov o zbitosti tal na ravni Republike Slovenije malo oziroma jih ni, saj so raziskave o tej oblike degradacije tal redke. 2018-2030 strateški okvir ZN o boju proti dezer- tifikaciji in degradaciji tal Leta 2017 je bil sprejet strateški okvir o boju proti de- zertifikaciji in degradaciji tal (UNCCD, 2017), katerega cilj je doseganje ciljev Konvencije in 2030 Agende za trajnosti razvoj, boj proti dezertifikaciji, obnova degradiranih ze- mljišč in tal, vključno z zemljišči, ki jih prizadenejo suša, poplave ter dezertifikacija, ter prizadevati si za doseganje sveta brez degradacije tal. V strateškem okviru je identifi- cirano 5 strateških ciljev do leta 2030, ki lahko pripomo- rejo k boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal. Strateški cilj 1 se nanaša na izboljšanje stanja prizadetih ekosiste- mov, boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal in spodbuja trajnostno upravljanje zemljišč. Konkretnih ciljev, poveza- nih z varstvom tal pred različnimi vplivi, ne vključuje. Konvencija o biološki raznolikosti (CBD) Konvencija o biološki raznovrstnosti je eden naj- pomembnejših mednarodnih dogovorov s področja varstva narave. Konvencija je bila sprejeta leta 1992 in stopila v veljavo leta 1993. Razlog sprejetja te konven- cije je bilo vse hitrejše zmanjševanje biotske raznovr- stnosti, za kar je odgovoren v veliki meri človek (Kus Veenvliet J. in sod., 2005). Republika Slovenija je Kon- vencijo ratificirala leta 1996 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS št. 7/96). Glavni cilj uresničevanja Konvencije v Sloveniji je ohra- nitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti na državni in krajevni ravni ter vključevanje načel varstva narave v vse sektorje s ciljem, da dosežemo trajnostni razvoj. Načela Konvencije, povezane z biotsko raznovr- stnostjo gozdnih ekosistemov (vključno z biološko ra- znovrstnostjo tal), so upoštevane v Resoluciji o nacio- nalnem gozdnem programu (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, 2007) in Zakonu o gozdovih (Ur. L. RS št. 30/93). V Nacionalnem poročilo o izvajanju Kon- vencije o biološki raznolikosti je zapisano, da na biolo- ško raznolikost vplivajo neprimerne gozdarske prakse, predvsem uporaba strojne sečnje, ki ob nepravilni rabi povzroča erozijo in zbitost tal (MOP, 2010). Agenda za trajnosti razvoj do leta 2030 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je začela veljati leta 2016 in vključuje splošne in konkretne ci- lje, ki so povezani s trajnostnim razvojem sveta (MZZ, 2016). Cilj 15 se nanaša na varovanje in obnovitev ko- penskih ekosistemov ter spodbujanje njihove trajno- stne rabe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, boj pro- ti širjenju puščav, preprečevanje degradacije zemljišč ter preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti. Zno- traj cilja se predvidevajo konkretni cilji, kot so: a) do leta 2020 spodbuditi trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, ustaviti krčenje gozdov, obnoviti de- gradirane gozdove ter bistveno povečati pogozdovanje in obnovo gozdov na svetovni ravni; b) do leta 2030 bojevati se proti širjenju puščav, obnoviti degradirana zemljišča in tla ter si prizadevati za svet brez degrada- cije tal. 3.2 Mednarodni procesi s področja okolja, goz- dov in gozdarstva na regionalni ravni 3.2 International processes in the field of envi- ronment, forests and forestry at the regional level Poleg globalnih konvencij pa so za Slovenijo po- membne tudi regionalne konvencije, med njimi pred- vsem Alpska konvencija za uveljavljanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 49 Alpska konvencija Alpska konvencija je bila sprejeta leta 1991 in je po- stala veljavna leta 1995. Republika Slovenija je Alpsko konvencijo ratificirala leta 1995 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (Ur. l. RS št. 19/95). Alpska konvencija5 je zasnovana kot okvirna pogodba, znotraj katere so predstavljeni le osnovni načel- ni vidiki, splošni cilji ter splošni ukrepi za uresničevanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Konkretne pravice in obveznosti pogodbenic so zapisane v njenih protokolih. Konvencija vsebuje 10 vsebinskih protokolov, med njimi je protokol 6 povezan z varstvom tal. Protokol »Varstvo tal« ima cilj, da zmanjša količinsko in kakovostno razvre- dnotenje tal, z uporabo tlom neškodljivih kmetijskih in gozdarskih proizvodnih postopkov, varčnim ravnanjem z zemljišči in tlemi, preprečevanje erozije ter omejeva- njem pozidave tal. V 12. členu »kmetijstvo, pašništvo in gozdarstvo« je zapisano, da se pogodbenice za varstvo pred erozijo in škodljivim zbijanjem tal zavezujejo, da bodo uresničevale dobro, krajevnim razmeram prilago- jeno poljedelsko, pašniško in gozdarsko prakso. Nadalje je v 13. členu, ki se nanaša na gozdnogojitvene in druge ukrepe, zapisano, da se pogodbenice zavezujejo, da bodo ohranjale gorske gozdove in da je treba gozd izkoriščati in negovati tako, da se prepreči tako erozija kot škodljivo zbijanje tal. V ta namen je treba pospeševati kraju primer- no gojenje gozdov in njihov naravno pomlajevanje. 3.3 Politike na ravni EU 3.3 Policies on EU level Zakonodaja s področja okolja Okoljevarstvena pozornost EU je bila do nedavnega usmerjena predvsem k varovanju vodnih virov in zraka. Tako evropska zakonodaja do leta 2006 ni obravnavala vseh tveganj, povezanih z varstvom tal na celosten na- čin. Obstoječe politike EU na področjih, kot so kmetij- stvo, voda, odpadki, kemikalije in industrijska onesna- ževanja, posredno prispevajo k varstvu tal. Ker pa imajo te politike druge cilje in področja delovanja, ne zadostu- jejo za zagotovitev ustrezne ravni varstva tal na ravni Evrope. To pomeni, da obstoječe politike še zdaleč ne zajemajo vseh vrst tal in vseh opredeljenih nevarnosti. Posledično so v EU potekale številne aktivnosti, ki bi pri- pomogle k izboljšanju varstva tal – Evropska komisija je več let oblikovala predloge za celostno varstvo tal, a ker je več držav članic menilo6, da so ti predlogi sporni, je 5 Pogodbenice konvencije so Avstrija, Italija, Francija, Švica, Nemčija, Slovenija, Lihtenštajn, Monako in Evropska skupnost. 6 Države članice so uporabljale različne pristope za varstvo tal – 9 držav članic je imelo posebno zakonodajo o varstvu tal. Vendar ti zakoni običajno veljajo za eno samo posebno nevarnost (npr. onesnaževanje tal) in ne zagotavljajo vedno celostnega varstvenega okvira. do samega sprejetje zakonodaje, povezane z varstvom tal, prišlo dokaj pozno. Leta 2002 je EU pristopila k pri- pravi Tematske strategije za varstvo tal7 z namenom, da varuje tla v EU in prepreči nadaljnje degradacije. Temat- ska strategija je bila sprejeta leta 2006 (COM 231/06), v okviru katere je pripravljen predlog Direktive o določi- tvi okvira za varstvo tal (COM 232/06). Tako strategija kot direktiva izhajata iz potreb po zagotovitvi trajnostne rabe tal in varstva njenih funkcij na celosten način (zno- traj vseh držav EU), saj je ta naravni vir v zadnjih letih izpostavljen vedno večjim pritiskom in degradacijskim procesom (med njimi je omenjena tudi zbitost tal). Tematska strategija za varstvo tal Splošni cilj tematske strategije za varstvo tal (COM 231/06) je varstvo in trajnostna raba tal, ki temelji na: a) preprečevanju nadaljnje degradacije tal in ohranja- nju funkcij tal in b) sanaciji degradiranih tal do stopnje funkcionalnosti, ki je skladna vsaj s sedanjo in predvide- no uporabo. V tematski strategiji za varstvo tal je opre- deljeno osem glavnih nevarnosti tal, ki ogrožajo številne funkcije tal kot naravnega vira v EU. Najbolj prepoznav- ne nevarnosti oziroma degradacijski procesi tal so: ero- zija, plazenje tal, urbanizacija tal, zmanjševanje organ- ske snovi v tleh, zmanjševanje biotske raznovrstnosti tal, onesnaženost tal, zbitost tal in zasoljevanje tal. Na podlagi strategije je predlagana Direktiva o dolo- čitvi okvira za varstvo tal (COM 232/06), kot sredstvo za zagotovitev celostnega pristopa varstva tal. V direkti- vi je napisano, da so tla v EU izpostavljena vedno večjim obremenitvam okolja, ki jih v prvi vrsti povzročajo ali povečujejo človeške dejavnosti, kot so neustrezna kme- tijska in gozdarska praksa, saj zmanjšujejo sposobnost tal, da v celoti opravljajo številne funkcije. Predlagana direktiva zajema določitev skupnega okvira za varstvo tal, ki temelji na načelih ohranjanja funkcij tal, prepre- čevanja degradacije tal, blaženje njenih učinkov, sanacije degradiranih tal in vključevanja v druge sektorske poli- tike. V 1. členu je opredeljeno, da direktiva določa okvir za varstvo tal in ohranitev sposobnosti tal za opravlja- nje vseh okoljskih, gospodarskih, družbenih in kultur- nih funkcij, med katerimi je v prvi točki (a) omenjena proizvodnja biomase8 v kmetijstvu in gozdarstvu. V ta namen določa ukrepe9 za preprečevanje degradacijskih 7 Zaradi pomena tal in potrebe po preprečitvi nadaljnje degradacije tal je 6. Okoljski akcijski program pozval k razvoju tematske strategije za varstvo tal. 8 Proizvodnja biomase se nanaša na eno izmed funkcij, ki jih opravljajo tla. 9 Za namene ohranjanja funkcij tal iz 1. člena določijo države članice na podlagi 6. člena na ustrezni ravni program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za uresničevanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov. 50 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... procesov tal. Ti ukrepi zajemajo blaženje učinkov pro- cesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal. Direktiva se v 6. členu dotika tudi zbijanja tal. Državam članicam nalaga obveznost, da opredelijo območja tveganja zaradi erozije, zmanjšanja količine organskih snovi, zbijanja tal, zasoljevanja in zemeljskih usadov. Sama direktiva nikoli ni bila uradno sprejeta10 in leta 2014 je Komisija odlo- čila, da umakne predlog direktive in začne voditi nove aktivnosti na področju varstva tal v luči 7. Okoljskega ak- cijskega programa EU, ki je bil sprejet leta 2013. Okoljski akcijski program Unije do 202011 Okoljski akcijski program do 2020 je postal velja- ven leta 2014 (Commission E., 2014). Vsebuje 9 te- matskih prednostnih ciljev, kjer je z vidika varstva tal pomemben prednostni cilj 1: »varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala EU«. V cilju je zapi- sano, da sta gospodarska uspešnost in blaginja EU od- visni od njenega naravnega kapitala, tj. njene biotske raznovrstnosti, vključno z ekosistemi, ki zagotavljajo osnovne dobrine in storitve, od rodovitne zemlje in večnamenskih gozdov do produktivnih zemljišč. Ugo- tavljajo, da obstaja velik del zakonodaje EU, ki naj bi prispeval k zmanjševanju pritiskov na tla in biotsko raznovrstnost, vendar pa ocene kažejo, da se biotska raznovrstnost izgublja in da je večina ekosistemov za- radi različnih pritiskov močno degradirana. Zato je za varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapita- la potrebno obravnavanje težav na nivoju sektorskih politik. Pri tem je prepoznana glavna vloga kmetijstva in gozdarstva pri ohranjanju naravnih kapitala – okolju prijaznejša kmetijska politika bo spodbujala za okolje ugodne kmetijske in gozdarske prakse – ter gozdarska strategija, ki bo prispevala k strateško usmerjenemu pristopu k varstvu gozdov in izboljšanju njihovega stanja, vključno s trajnostnim upravljanjem gozdov. K boljšemu varstvu tal pa naj bi prispevala nadaljnja prizadevanja za okrepitev regulatornega okvira EU – Komisija je podala predlog direktive o določitvi okvi- ra za varstvo tal in spremembi direktive 2004/35/ES. Nadalje se pričakuje, da bodo EU in njene članice čim prej poglobljeno preučile, kako bi bilo mogoče vpraša- nja v zvezi s kakovostjo tal obravnavati z usmerjenim in sorazmernim pristopom, ki temelji na oceni tveganj, znotraj zavezujočega pravnega okvirja. Opredeljeni bi morali biti tudi cilji za trajnostno rabo zemljišč in tal. 10 Zaradi finančne krize je bil proces zaustavljen, saj ima predlog direktive precejšnje finančne posledice. Tako je glavna predlagateljica Nemčija ta proces zaustavila. 11 Od sredine 70. let prejšnjega stoletja okoljsko politiko EU urejajo akcijski programi, v katerih so določeni prednostni cilji, ki naj bi bili doseženi v določenem obdobju. Zakonodaja s področja gozdov in gozdarstva Gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdar- ski sektor12 EU Strategija za gozdove je bila sprejeta leta 2013 in temelji na principu skupne odgovornosti za trajno- stno gospodarjenje z gozdov (Strategy F., 2013). Goz- darska strategija vsebuje osem povezanih prednostnih področij, med katerimi četrto prednostno območje »varstvo gozdov in izboljšanje ekosistemskih storitev« vključuje tudi varstvo tal. V okviru tega je podana na- slednja strateška usmeritev: »Države članice bi morale z vključevanjem trajnostnih gozdarskih praks v pro- gram ukrepov v načrtih za upravljanje povodij v okvi- ru okvirne direktive EU o vodah in programov razvoja podeželja ohranjati in povečevati gozdnatost ter tako zagotoviti varstvo tal in kakovost vode ter uravnavanje njene količine«. Na podlagi Strategije je Evropski parlament v začet- ku leta 2015 dobil v obravnavo Akcijski načrt za izved- bo Evropske gozdarske strategije do leta 2020 (SWD 164/05), ki je bil v septembru istega leta tudi sprejet (European C., 2015). V večletnem izvedbenem načrtu je naveden konkreten seznam ukrepov za obdobje 2015- 2020, deležniki, ki so odgovorni za izvedbo ukrepa, časovni razpored aktivnosti in pričakovani rezultati. Strukturiran je glede na osem prednosti območij, kjer se v okviru četrtega prednostnega območja, ki vključuje varstvo tal, predvideva v ukrepu tudi »ohranjanje in po- večanje gozdnatosti, da se zagotovi varstvo tal«. 3.4 Politike na ravni Republike Slovenije 3.4 Policies at the level of the Republic of Slovenia Zakonodaja s področja okolja Zakon o varstvu okolja Zakon o varstvu okolja13 (ZVO-1) (Ur. l. RS št. 39/06) vsebuje splošne ukrepe in osnovne metode varstva okolja in rabe naravnih virov. V zakonu je zapisano, da so tla del okolja. V zakonu so v 2. členu opredelje- ni cilji varstva okolja, kjer so prvi trije cilji neposredno povezani z varstvom tal, in sicer: 1.) preprečevanje in zmanjševanje obremenitev okolja; 2.) ohranjanje in iz- boljševanje kakovosti okolja, in 3.) trajnostna raba na- ravnih virov. V istem členu zakona je zapisano, da se za doseganje ciljev spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjševanju obremenjevanja okolja, ter da se spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki prepreču- jejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja. ZVO-1 v 35. členu določa, da Državni zbor RS na predlog vlade sprejme Nacionalni program varstva okolja. 12 SWD(2013)342 13 Spremembe in dopolnitve so objavljene v Uradnem list RS, št. 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17. Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 51 Nacionalni program varstva okolja Nacionalni program varstva okolja (NPVO) (Ur. l. RS št. 83/99) je temeljni strateški okoljski dokument, ki je bil sprejet leta 199914. Vseboval je dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja ter rabo naravnih dobrin. Osnovni cilji varstva okolja so bili raz- deljeni po tematskih področjih glede na pomembnost (prednostna področja in druga področja okoljske po- litike). Eden izmed tematskih področij se je nanašal na »tla in gozd« (opomba: varovanje tal ni navedeno kot prednostno področje15), kjer so tla opredeljena kot naravni vir, potreben za pridelavo hrane, industrijskih surovin in pridobivanje energetskih virov, pa tudi na- ravna vrednota. Zato je cilj gospodarjenja s tlemi zago- toviti ravnovesje med naravnimi danostmi tal in ukrepi za ustrezno življenje človeka, seveda ob upoštevanju zahtev za ohranitev in varovanje vseh funkcij tal. Ohra- njanje tal in gozda sta torej dolgoročnega strateškega pomena za ohranjanje plodnega potenciala slovenskih tal in proizvodno/reprodukcijske sposobnosti gozdov. Osnovi cilji so bili: omejevanje kemičnega onesnaževa- nja tal in izvedba nujnih sanacij; omejevanje fizikalnih degradacij tal (zbitost in erozija) ter omejevanje na- daljnje degradacije gozdnih tal. Za doseganje ciljev, ki so povezani z degradacijo gozdnih tal, je bil načrtovan naslednji ukrep: ohranjanje neokrnjenih velikih ekosi- stemov gozda ter zagotavljanje usklajene rabe gozdne- ga prostora med gozdarstvom, kmetijstvom, vojsko, prometom, vodnim in elektrogospodarstvom itd. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO) je bila sprejeta leta 2005 (Ur. l. RS št. 2/06). ReNPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje oko- lja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. ReNPVO vsebuje poglavje o tleh, kjer je opredeljeno, da tla kot naravni vir ogrožajo različni dejavniki, med njimi se omenja tudi »zbitost tal16«. V dokumentu so omenjene tudi okoljske tehnologije, kot tehnologije, ki varujejo okolje, ga manj onesnažujejo in zagotavljajo trajnostno rabo naravnih virov. Prioritetna področja, ki jih v svojem programu za uvajanje in spodbujanje okoljskih tehnologij poudarja EU, so klimatske spre- 14 NPVO je bil v veljavi do leta 2005, ko je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005-2012 15 NPVO vključuje tri prednostna področja: skrb za boljše stanje vodnega okolja, odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti. 16 Kot dejavniki, ki se nanašajo na gozdna tla, se omenjajo tudi erozija, zmanjšanje deleža organske snovi ter zmanjšanje biotske pestrosti. membe, naravni viri in odpadki, zaščita tal, zdravje in kakovost življenja ter narava in biotska raznovrstnost. Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 V začetku leta 2017 je Ministrstvo za okolje in pro- stor začelo z pripravo Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030, s katerim naj bi bile določene dolgo- ročne usmeritve, cilji in naloge varstva okolja. V oktobru leta 2017 je ministrstvo objavilo Osnutek Nacionalne- ga programa varstva okolja do leta 2030 (MOP, 2017). Osnutek vsebuje poglavje o tleh, kjer je opredeljeno, da netrajnostna raba tal v Sloveniji ogroža opravljanje ekosistemskih storitev tal. Da bi zmanjšali in prepre- čili ogrožanje opravljanja ekosistemskih storitev tal v kmetijstvu in gozdarstvu, je treba vzpostaviti dialog med industrijo, pridelovalci, raziskovalci in oblikovalci politik glede trajnostne rabe tal v povezavi z gnojili, fito- farmacevtskimi sredstvi, posegi na kmetijska in gozdna zemljišča in mehanizacijo. Kot ukrep za doseganje ciljev varstva tal v okviru gozdarstva je zapisano, da je tlom treba zagotoviti prijazno uporabo mehanizacije v gozdu. Zakonodaja s področja gozdov in gozdarstva Resolucija o nacionalnem gozdnem programu Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP) (Ur. l. RS št. 111/07) je temeljni strateški dokument, namenjen določitvi nacionalne politike trajnostnega razvoja gospodarjenja z gozdovi. Glavna načela ReNGP so usmerjena v ohranitev gozda ter za- gotavljanje večnamenske vloge, ki vključuje okoljski, socialni in gospodarski vidik. Na podlagi sedanjega stanja ter postavljenih ciljev vsebuje dolgoročno vizi- jo gospodarjenja, ki poleg razvojnih usmeritev ožjega gozdarskega sektorja opredeljuje povezave tudi s po- dročja varstva okolja in ohranjanja narave, gospodar- skih sektorjev, povezanih s predelavo lesa, ter z vsemi drugimi, ki so interesno povezani z gozdom in gozdnim prostorom. ReNGP se gozdnih tal dotakne v poglavju »Ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdov« v cilju 1: vzdrževati in oblikovati zdrave in vitalne gozdove, ki so se sposobni prilagoditi škodljivim vplivom, kjer je v eni izmed usmeritev zapisano, da je treba gospodarjenje z gozdovi načrtovati tako, da se zmanjša tveganje za de- gradacije in druge škode v gozdovih, ter dela izvajati tako, da se čim manj poškodujejo gozdni sestoji in tla. Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017-2021 Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2017-2021 (OP NGP) predstavlja vez med ReNGP in dokumenti, ki na nižjih ravneh tvorijo temelje za načrtovanje, izvajanje in spre- 52 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... mljanje ukrepov gozdne politike (MKGP, 2017). Tako OP NGP za obdobje 2017-2021 opredeljuje aktualna pri- oritetna področja, iz katerih izhajajo ukrepi in naloge gozdne politike. V uvodu pri pregledu obstoječih opera- tivnih dokumentov s področja gozdov in gozdarstva OP NGP poudarja, da gozdnogospodarski načrti za obdobje 2011-2020 v celoti upoštevajo usmeritve ReNGP, kjer poudarjajo, da se prednostne naloge nanašajo tudi na uvajanje sodobnih tehnologij. OP NGP opredeljuje štiri prioritete (od a do d) in deset ukrepov. Prioriteta a se nanaša na ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni ter spre- mljanje njihovega zdravja in vitalnosti. V okviru te prio- ritete se del ukrepa naša na načine gospodarjenja, ki se morajo prilagajati naravnim danostim ob upoštevanju okoljskih, gospodarskih in socialno/družbenih vidikov gozdov, ki prispevajo k varstvu tal. Program razvoja podeželja 2014-2020 Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) je Evropska komisija potrdila maja 2015. PRP se osredo- toča na tri glavna področja, s katerimi bo Slovenija za- gotavljala izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vklju- čenost ter lokalni razvoj podeželskih območij, s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpeto- sti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru. PRP tako vključuje ukrepe, ki lahko neposredno vplivajo na izboljšanje varstva tal in spod- bujajo rabo sodobnih tehnologij v gozdarstvu. V okviru PRP je v ukrepu 8 »Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje« predvi- den podukrep 8.6, ki je namenjen naložbam v gozdarske tehnologije ter predelavo in mobilizacijo lesa. Naložbe se bodo izvajale v okviru dveh operacij, kjer je ena od njih namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. Nadalje ukrep 1 »Prenos znanja in dejavnosti informiranja« predvideva podukrep 1.2, ki je namenjen podpori demonstracijskih aktivnosti in informiranju. Glavni cilj tega podukrepa je omogočiti pridobitev dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki temelji na prikazu uporabe mehanizacije, po- stopkov, tehnologij, strojev in praks in bodo s praktični- mi prikazi prispevale k višji ravni znanja tudi na okolj- skem področju (Zafran J., 2015, MKGP, 2017). Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti goz- dno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep« Akcijski načrt je bil sprejet leta 2012 in je operativ- ni dokument Vlade Republike Slovenije za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige (Akcijski načrt…, 2012). Akcijski načrt med drugim določa tudi ukrepe za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, kjer pa se nobeden od ukrepov in pripadajočih aktivnosti ne nanaša na varstvo gozdnih tal. V ukrepu, ki se na- naša na izboljšanje opremljenosti lastnikov gozdov za delo v gozdu, pa je ena izmed aktivnosti povezana s spodbujanjem investicij v nakup nove mehanizacije za izvajanje sečnje in spravila lesa v gozdovih. Zakon o gozdovih Ta zakon s spremembami in dopolnitvami (Ur. l. RS št. 30/93)17 ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sona- ravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimal- no delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. V poglavju III »Gospodarjenje z goz- dovi« je v 3. odstavku zapisano, da morajo biti dela v gozdovih opravljena v ustreznem letnem času na na- čin, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem ter se zagotavlja varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po kon- čanem spravilu oziroma prevozu18. Nadalje je v 37. čle- nu zakona, ki je povezan z graditvijo in vzdrževanjem gozdne infrastrukture zapisano, da se mora gozdna in- frastruktura načrtovati, graditi in vzdrževati tako, da je ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških razmer napravljene čim manj škode gozdnim tlom, ra- stlinstvu in živalstvu. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s po- sebnim namenom Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s poseb- nim namenom (Ur. l. RS št. 88/05) določa varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter režim gospodarjenja v teh gozdovih. Uredba v 5. členu (Ur. l. RS št. 56/07)19 med drugim določa, da mora Zavod za gozdove Slovenije pri gospodarjenju z varovalnimi goz- dovi zagotavljati načine spravila in uporabo spravilnih sredstev, kot je določeno v gozdnogospodarskem načr- tu gozdnogospodarske enote, ter zagotavljati sanacijo poškodovanih tal, da se prepreči erozija. 17 Ur.l. RS št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. 18 V 79. členu zakona je predvidena globa, če se ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu. 19 Spremembe in dopolnitve Uredbe, Ur.l. RS št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15. Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 53 Pravilnik o varstvu gozdov Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS št. 114/09)20 podrobneje določa ukrepe za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdnem prostoru ter posege, ki gozd razvrednotijo oziroma poškodujejo. V 10. členu, ki se nanaša na »Izvajanje del v gozd v času, na način in s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdni ekosistem«, je zapisano, da se dela v gozdu izvajajo tako, da se teh- nologija izbere in gozdna mehanizacija uporablja tako, da se gozdni ekosistem čim manj ogroža oziroma da se uporabljajo stroji in naprave, razen odprtih mazalnih sistemov verižnih žag, ki ne puščajo sledi olj in drugih maziv in imajo ustrezno opremo za preprečitev oziro- ma sanacijo morebitnega razlitja olj. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sorti- mentov V 7. členu Pravilnik (Ur. l. RS št. 55/94)21 določa, da je pri spravilu gozdnih lesnih sortimentov treba upora- bljati spravilna sredstva in tehnologijo, ki so prilagoje- na naravnim razmeram oziroma občutljivosti gozdnih sestojev in tal. Gozdni lesni sortimenti se morajo spra- vljati tako, da se ne poškodujejo pomladek, drevje, goz- dna tla, gozdne vlake, poti in ceste ter da se ne poslabša režim odtoka voda v večji meri, kot je to neizogibno. Pri spravilu s traktorji in drugimi samohodnimi stroji je dovoljeno vlačiti ali prevažati gozdne lesne sortimente le po gozdnih vlakah oziroma poteh. Po gozdnih cestah je dovoljeno vlačiti gozdne lesne sortimente samo za- radi njihovega sortiranja in zlaganja. Poškodbe na ce- stišču mora povzročitelj odpraviti takoj po končanem delu. Nadalje je opredeljeno, da je takoj po končanem spravilu treba sanirati poškodbe na pomladku in drev- ju ter odpraviti poškodbe na gozdnih tleh ter gozdnih vlakah, poteh, stezah in cestah ter vzpostaviti čim ugo- dnejši režim odtoka vode. 3.5 Vključenost načel varstva tal v mednarodne standarde trajnostnega gospodarjenja z gozdovi 3.5 Integration of soil protection principles in international standards of sustainable forest management Vse večje zavedanje, da je treba trajnostno gospoda- riti z gozdom in ohranjati gozdne vire tudi za prihodnje generacije, ter vse večja ozaveščenost pa tudi zahteve kupcev lesa in lesnih izdelkov, ki ne želijo z nakupom 20 Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varstvu gozdov, Ur.l. RS št. 31/16. 21 Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov, Ur.l. RS št. 95/04, 110/08 in 83/13. le-teh prispevati k uničevanju gozdnih ekosistemov, je v 90. letih prejšnjega stoletja privedlo do oblikovanja mednarodnih standardov za trajnostno gospodarjenje - certifikacija gozdov (Perera P. in Vlosky R. P., 2006; Rametsteiner E. in Simula M., 2003). Na pobudo okoljevarstvenih organizacij so se tako začeli oblikovati različni mednarodni sistemi za certi- ficiranje gozdov, z namenom spodbujanja trajnostne- ga gospodarjenja z gozdovi in preprečitve nadaljnje degradacije gozdnih ekosistemov. Danes je na svetu uveljavljenih več kot 50 certifikacijskih shem (Overde- vest C., 2010), na evropskem trgu pa prevladujeta dve glavni certifikacijski shemi22, in sicer FSC (Forest Ste- wardship Council, ustanovljen leta 1993) (FSC, 2018) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Cer- tification, ustanovljen leta 1999) (PEFC, 2018). Certifikacijske sheme delujejo na principu presoje skladnosti gospodarjenja23 z gozdovi z mednarodno določenimi standardi za trajnostno gospodarjenje, ki temeljijo na načelih/merilih, kriterijih in indikatorjih. FSC24 V Sloveniji imamo 260.291 ha gozdov certificira- nih po shemi FSC (FSC, 2018). FSC temelji na 9 nače- lih (FSC, 2015). Načelo 6 »Okoljevarstveni vplivi« in 8 »Nadzor in ocena« se dotikata področja varstva goz- dnih tal. V načelu 6 je zapisno, da mora gospodarjenje z gozdom ohraniti biotsko raznolikost in njene spre- mljajoče vrednosti, vodne vire, zemljo in edinstvene in občutljive ekosisteme in pokrajine ter s tem ohranjati ekološke funkcije in integriteto gozda. Znotraj načela 6 je v kriteriju 6.5 opredeljeno, da je treba pripraviti in uvesti pisne smernice za minimiziranje škode za gozd po sečnji, kar pomeni, da morajo obstajati pisni postopki za minimiziranje škode v gozdu med sečnjo in spravilom lesa; tehnike sečnje so določene tako, da v kar največji meri preprečujejo erozijo; tehnike sečnje in spravila so zasnovane tako, da v kar največji meri preprečijo škodo na preostalih drevesih in pomladku; novi stroji za sečnjo in spravilo so izbrani ob upošte- vanju potrebe po povzročanju minimalne škode na tleh, preostalih drevesih in pomladku. Znotraj načela 22 Obe shemi ločita dve vrsti certifikacije, in sicer presoja trajnostnega gospodarjenja v gozdih (Forest Management - FM) za lastnike oz. upravljavce gozdov in pa sledenje certificiranega lesa in izdelkov (nadzor izvora lesa) (Chain of Custody - CoC) skozi vse faze proizvodnega procesa pridobivanja lesa, predelave, transporta in skladiščenja, do prodaje izdelka končnemu potrošniku. 23 Presojo opravi neodvisna, usposobljena in akreditirana organizacija. 24 Pregled je narejen na Splošnih standardih in kontrolnih seznamih Woodmark soil aasociation-a, ki so prilagojeni za Slovenijo, verzija 4.2 54 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... 8 se kriterij 8.2b. nanaša na raziskovanje in zbiranje podatkov, ki so potrebni za nadzor: velikost prirastka, pomlajevanje in stanje gozda. V praksi to pomeni, da se stanje gozda (razširjenost škodljivcev, dokazi o zbitju tal in eroziji) redno spremlja in pregleduje. V Nacionalni oceni FSC tveganja za Slovenijo je na- vedeno, da so glavni okoljski problemi posledica goz- dne proizvodnje, kjer sta kot glavna problema navede- na poškodbe gozdnih tal in pa graditev gozdnih vlak brez dovoljenja, ki pa se pojavljata v manjšem obsegu (FSC, 2017). PEFC V Sloveniji je v regijsko certifikacijo gozdov PEFC včlanjenih 888 lastnikov gozdov, ki gospodarijo z oko- li 48.000 ha gozdov. Merila PEFC so razdeljena v šest glavnih skupin (kazalniki), ki temeljijo na Helsinških merilih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (PEFC, 2018). Kazalnik »Vzdrževanje in primerna krepitev varovalnih funkcij pri gospodarjenju z gozdovi« se edi- ni nanaša na gozdna tla. Opredeljeno je, da mora biti gospodarjenje z gozdovi usmerjeno k ohranitvi in kre- pitvi varovalne funkcije gozda, predvsem pred talno erozijo. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Iz pregleda posameznih političnih dokumentov, ki so sestavni del pravnega reda EU, ter številnih medna- rodnih procesov je jasno razvidno, da politike na ravni EU postajajo čedalje bolj kompleksne. Zakonodaja, ki neposredno obravnava zgolj gozdove in gozdarstvo, ni obsežna, se pa na to področje čedalje bolj intenziv- no vključujejo druge politike, kot na primer okoljska, kmetijska, podnebno-energetska itd. (Zafran J., 2015). EU se uspešno spopada z okoljskimi izzivi ne le evropskih, marveč tudi globalnih razsežnosti. Evrop- ska okoljska politika velja za eno najbolj urejenih, a se kljub temu pojavljajo področja, ki so deloma še neure- jena. Slednje je opaziti tudi na področju varstva (goz- dnih) tal, ki je predvsem v domeni okoljske politike. Pomanjkanje zakonodaje na ravni EU o tleh je pro- blem, saj je varstvo tal trenutno razpršeno in neuskla- jeno med različnimi področji, posledično pa grožnje tlom niso obravnave celostno. Zato ne preseneča, da kljub razmeroma pogostim omembam varstva (goz- dnih) tal na različnih ravneh in področjih zakonodaje najdemo le malo konkretnih omejitev in operativnih ukrepov za ohranjanje in varstvo tal. V političnih doku- mentih je majhna pozornost namenjena predvsem zbi- tosti tal. Tako lahko zaključimo, da je cilj zakonodaje, povezane z gozdnimi tlemi, v dolgoročnem ohranjanju rodovitnosti gozdnih tal. Analizirani dokumenti v prvi vrsti obravnavajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, manj pa ukrepe, povezane z varstvom tal pred različ- nimi dejavniki. Med slednjimi sta v zadnjem obdobju zbitost in onesnaženost tal zagotovo na visokem me- stu, saj nastajata kot posledica vse pogostejše rabe so- dobnih tehnologij v gozdarstvu in predvsem zaradi vse pogostejših ujm. Na podlagi opravljene analize vsebine različnih po- litičnih dokumentov lahko povzamemo, da: • Na svetovni ravni obstajajo mednarodne konvenci- je, ki zadevajo tla (kot neobnovljiv naravni vir) ter varstvo tal (tudi pred zbitostjo tal), katerih podpi- snica je tudi Slovenija, zato je k varovanju tal zave- zana tudi gozdarska stroka. • Čeprav kmetijske površine in gozdovi zavzemajo okoli 80 % površine EU, trenutno nimamo skupne politike varstva tal v EU. • Področje varstva (gozdnih) tal na ravni EU je vklju- čeno v več področnih politikah, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. • Zbitost tal spada med eno izmed groženj, ki jih je v zvezi s tlemi identificirala EU, vendar je v političnih dokumentih EU razmeroma slabo predstavljena in obravnavana. • Sprejetje Tematske strategije za varstvo tal (2006) zajema prvo fazo razvoja učinkovite politike var- stva tal v EU. • Na podlagi Tematske strategija je bila pripravljena okvirna Direktiva o tleh, ki bi jo morale države čla- nice prenesti v svojo nacionalno zakonodajo. Direk- tiva ni bila nikoli sprejeta, zato posledično Slovenija nima zakonodaje o varstvu tal. • K varstvu tal (tudi gozdnih) v Sloveniji prispevajo zlati okoljske politike, zbitost tal je tudi tukaj dokaj slabo obravnavana. • Gozdarska zakonodaja varstvo gozdnih tal obrav- nava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni eko- sistem. • Gozdarska zakonodaja ne predpisuje konkretnih omejitev in pravil pri rabi sodobnih tehnologij seč- nje in spravila in s tem ne omogoča učinkovitega varstva gozdnih tal pred zbijanjem. • Trenutno gozdarska zakonodaja ne postavlja kon- kretnih omejitev, ki bi lahko vplivale oziroma ome- jevale rabo sodobnih tehnologij. • V prihodnosti je treba k problematiki varstva (goz- dnih) tal pristopiti veliko bolj interdisciplinarno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu. • PRP z ukrepi spodbuja naložbe v gozdarske tehno- Acta Silvae et Ligni 115 (2018), 43-56 55 logije – nakup nove mehanizacije in opreme za seč- njo in spravilo lesa. • Varstvo gozdnih tal je prepoznano v mednarodnih standardih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi – certifikacijskih shemah. • FSC-standard prepoznava strojno sečnjo kot poten- cialno nevarnost za gozdna tla (novi stroji za seč- njo in spravilo morajo biti izbrani ob upoštevanju potrebe po povzročanju minimalne škode na tleh, preostalih drevesih in pomladku). • Nacionalna ocena FSC-tveganja za Slovenijo prepo- zna, da so glavni okoljski problemi posledica goz- dne proizvodnje, kjer je eden izmed glavnih proble- mov povezan s poškodbami gozdnih tal. • Pričakujemo, da bo povpraševanje po certificira- nem lesu močno naraslo predvsem na račun spreje- tja Uredbe o zelenem javnem naročanju ter Uredbe EUTR, zato lahko pričakujemo, da bodo imele zah- teve standardov vedno večji vpliv na rabo strojne sečnje. Da bi se izognili dilemam glede odločanja o rabi sodobnih tehnologij sečnje in spravila ter posledicam, ki jih tovrstne tehnologije puščajo na gozdnih tleh, je evidentna potreba po določitvi jasnih, preprostih in operativno uporabnih kriterijev in meril za dopustnost uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih ti- pih pri danih klimatskih razmerah ter predlagati meto- do za hitro ocenjevanje nosilnosti tal (postopkovnik). Izdelani kriteriji in merila ter postopkovnik bi pome- nili nadgradnjo obstoječih Vodil dobrega ravnanja pri strojni sečnji (Krč J in sod., 2014) in bi pomagali de- ležnikom (tako podjetjem, lastnikom gozdov kot tudi javni gozdarski službi) pri lažjem in objektivnejšem odločanju med načrtovanjem in rabo sodobnih tehno- logij za delo v gozdarstvu. Z njimi bomo bolj učinkovito reševali vse pogostejše probleme v zvezi s tlemi, ki se pojavljajo pri rednem gospodarjenju z gozdovi, dolo- čiti pa bo treba tudi, kakšna so merila za poškodbe tal v izrednih razmerah (naj omenimo le najbolj značilne klimatske dejavnike in žal vse pogostejše ujme), ko se moramo zaradi degradacije tal (predvsem zbitosti tal) odločati o omejevanju rabe vse težje gozdarske meha- nizacije. 5 ZAHVALA 5 ACKNOWLEDGEMENT Delo je nastalo v okviru raziskovalnega projekta CRP V4-1624: Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo.. 6 VIRI 6 REFERENCES Akcijski načrt za povečanje konkurečnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012. http://www.mkgp.gov. si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/ Akcijski_nacrt_Les_je_lep.pdf (26.7.2018). Ampoorter E., Van Nevel L., De Vos B., Hermy M., Verheyen K. 2010. Assessing the effects of initial soil characteristics, machine mass and traffic intensity on forest soil compaction. Forest Ecology and Management, 260, 10: 1664-1676. Arthur P., Schjønning P., Moldrup M., Tuller L. W. d. J. 2013. Density and permeability of a loess soil: long-term organic matter effect and the response to compressive stress. Geoderma, 5: 236-245. Bouma J., Droogers P. 2007. Translating soil science into enviro- nmental policy: A case study on implementing the EU soil pro- tection strategy in The Netherlands. Environmental Science & Policy, 10, 5: 454-463. Bryman A. 2012. Social Research Methods. Oxford, Oxford University Press: 766 str. Cambi M., Certini G., Neri F., Marchi E. 2015. The impact of heavy traffic on forest soils: A review. Forest Ecology and Management, 338: 124-138. Cambi M., Grigolato S., Neri F., Rodolfo P., Marchi E. 2016. Effects of forwarde operation on soil physical characteristics: a case study in the Italian Alps. Croatian journal of forest engineering, 37, 2: 233-239. Commission E. 2014. EU leaders agree 2030 climate and energy goals. http://ec.europa.eu/clima/news/articles/news_2014102401_ en.htm (8.12.2014). Direktiva evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za var- stvo tal. 2006. COM 232/06. European Commission. 2015. Multi-annual Implementation Plan of the EU Forest Strategy. http://www.flec.kvl.dk/natman/html/ getfile.asp?vid=465 (23.03.2018). Frelih-Larsen A., C. Bowyer, S. Albrecht, C. Keenleyside, M. Kemperin sod. 2016. Updated Inventory and Assessment of Soil Protection Policy Instruments in EU Member States. Final Report to DG En- vironment. Berlin, Ecologic Institute: 462 str. FSC. 2015. FSC Principles and Criteria for Forest Stewarship. Boon, Germany, Forest Stewarship Council: 32 str. FSC. 2018. The FSC system. https://ic.fsc.org/en/fsc-system (26.7.2018). Gerasimov Y., Katarov V. 2010. Effect of bogie track and slash reinfor- cement on sinkage and soil compaction in soft terrains. Croatian journal of forest engineering, 31, 1: 35-45. Glæsner N., Helming K., de Vries W. 2014. Do Current European Poli- cies Prevent Soil Threats and Support Soil Functions?. Sustaina- bility, 6, 12: 9538-9563. Godefroid S., Koedam N. 2004. Interspecific variation in soil compac- tion sensitivity among forest floor species. Biological Conserva- tion, 119, 2: 207-217. Hamza M. A., Anderson W. K. 2005. Soil compaction in cropping sy- stems: A review of the nature, causes and possible solutions. Soil and Tillage Research, 82, 2: 121-145. Han S. K., Han H. S., Page-Dumroese D. S., Johnson L. R. 2009. Soil compaction associated with cut-to-length and whole-tree harve- sting of a coniferous forest. Canadian Journal of Forest Research, 39, 5: 976-989. Jakša J. 2007. Naravne ujme v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik, 65, 3: 161-176. Jones A., Panagos P., Barcelo S., Bouraoui F., Bosco C.in sod. 2012. The state of soil in Europe - a contribution of the JRC to the European Environmental Agency. Environmental State and Outlook: 78 str. 56 Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J.: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje – ali obstajajo omejitve pri rabi ... Jurgensen M. F., Harvey A. E., Graham R. T., Page-Dumroese D. S., Tonn J. R. in sod. 1997. Impacts of timber harvesting on soil organic matter, nitrogen, productivity and health of inland Northwest Forests. Forest Science, 43, 2: 234-251. Kibblewhite M. G., Miko L., Montanarella L. 2012. Legal frameworks for soil protection: current development and technical informa- tion requirements. Current Opinion in Environmental Sustaina- bility, 4, 5: 573-577. Kleibl M., Klvač R., Lombardini C., Porhaly J., Spinelli R. 2014. Soil compaction and recovery after mechanized final felling of Italian coastal pine plantations. Croatian journal of forest engineering, 35, 1: 63-71. Krč J., Beguš J., Primožič J., Levstek J., Papler-Lampe V., Klun J., Mihelič M., 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Ljubljana, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive goz- dne vire: 38 str. Krippendorff K. 2004. Content Analysis: An introduction to its me- thodology. Thousand Oaks, CA, SAGE Publications: 422 str. Kus Veenvliet J., Kotarac M., Dermelj M., Šimec R., Smiljanić Z. 2005. Ocena izvajanja Konvencije o biološki raznovrstnosti v Sloveniji. Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Lju- bljana: 83 str. Kutter T., Louwagie G., Schuler J., Zander P., Helming K. in sod. 2011. Policy measures for agricultural soil conservation in the Europe- an Union and its member states: Policy review and classification. Land Degradation & Development, 22, 1: 18-31. MKGP. 2017. Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdne- ga programa 2017-2020. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/ mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/17_08_21_ OPNGP_koncna.pdf (26.7.2018). MKGP. 2017. Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2014- 2020. 28 str. MOP. 2010. Convention on biological diversity 4th National Report on implementation Republic of Slovenia. https://www.cbd.int/ doc/world/si/si-nr-04-en.pdf (25.7.2018). MOP. 2017. Osnutek nacionalnega programa varstva okolja. http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7795/ (24.03.2018). MZZ. 2016. Agenda za trajnosti razvoj do leta 2030. www.mzz.gov. si/si/zunanja_politika...razvojno.../cilji_trajnostnega_razvoja (17.3.2018). Multi-annual Implementation Plan of the new EU Forest Strategy. 2015. SWD 164/05. Nacionalni program varstva okolja. 1999. Ur. l. RS št.83/99. Overdevest C. 2010. Comparing forest certification schemes: the case of ratcheting standards in the forest sector. Socio-Economic Review, 8, 1: 47-76. Paleari S. 2017. Is the European Union protecting soil? A critical analysis of Community environmental policy and law. Land Use Policy, 64, 163-173. PEFC. 2018. Caring for our forests globally. https://www.pefc.org/ (26.7.2018). Perera P., Vlosky R. P. 2006. A history of forest certification. Wor- king paper 71, Louisiana Forest Products Development Center, School of Renewable Natural Resources, Louisiana State Univer- sity Agricultural Center: 14 str. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih. 2016. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 131 str. Pravilnik o varstvu gozdov. 2009. Ur. l. RS št.114/09. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov. 1994. Ur. l. RS št.55/94. Rametsteiner E., Simula M. 2003. Forest certification—an instru- ment to promote sustainable forest management? Journal of Environmental Management, 67, 1: 87-98. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS št.111/07. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012. 2006. Ur. l. RS št. 2/06. Rodrigues S. M., Pereira M. E., da Silva E. F., Hursthouse A. S., Duarte A. C. 2009. A review of regulatory decisions for environmental protection: Part I — Challenges in the implementation of natio- nal soil policies. Environment International, 35, 1: 202-213. Strategy F. 2013. A new EU Forest Strategy: for forests and the forest- based sector. European Commission: 17 str. Suhadolc M. in sod. 2005. Ocena izvajanja Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal v Sloveniji. Ljubljana, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo: 68 str. Svet za varstv okolja Republike Slovenije. 2008. Poročilo o de- lovanju sveta za varstvo okolja republike slovenije in okolj- skih problemih v letih 2006 in 2007. http://imss.dz-rs.si/ imis/783a2d83cfb4d1a09b36.pdf (26.7.2018). Tematska strategija za varstvo tal. 2006. COM 231/06. Thees O., Olschewski R. 2017. Physical soil protection in forests - in- sights from production-, industrial- and institutional economics. Forest Policy and Economics, 80: 99-106. Turpin N., Berge H., Grignani C., Guzmán G., Vanderlinden K. in sod. 2017. An assessment of policies affecting Sustainable Soil Mana- gement in Europe and selected member states. Land Use Policy, 66: 241-249. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. 2005. Ur. l. RS št. 88/05. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. 2007. Ur. l. RS št. 56/07. UNCCD. 2017. UNCCD 2018-2030 Strategic Framework. https:// www2.unccd.int/sites/default/files/inline-files/ICCD_ COP%2813%29_L.18-1716078E_0.pdf (13.03.2018). Vrebos D., Bampa F., Creamer R., Gardi C., Ghaley B. in sod. 2017. The Impact of Policy Instruments on Soil Multifunctionality in the European Union. Sustainability, 9, 3: 407 str. Vrščaj B., Repe B., Simončič P. 2017. The soil of Slovenia. Dordrecht, Springer: 171-198. Zafran J. 2015. Politike in pobude za uresničevanje trajnostnega go- spodarjenja z gozdovi na ravni Evropske unije. V: Zakonodaja o gozdovih:odprta vprašanja in predlogi rešitev. XXXII. Gozdarski študijski dnevi. Kadun A. (ur.). Dolenjske toplice, Univerza v Lju- bljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovlji- ve gozdne vire: 1-12. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS št. 30/93. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spre- membi podnebja. 1995. Ur. l. RS št. 13/95. Zakon o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o boju proti de- zertifikaciji in degradaciji tal. 2001. Ur. l. RS št. 48/2001. Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti. 1996. Ur. l. RS št. 7/96. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije). 1995. Ur. l. RS št. 19/95. Zakon o varstvu okolja. 2006. Ur. l. RS št. 39/06.