Poštnina plačana ¥ gotovini
V Ljubljani, torek 2S. aprila 1941
VI.
a	...
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 21. aprila. Stelani. s. Uradno sporočilo št. 319 glavnega stana italijanskih vojnih sil pravi:
Včeraj so naše čete prisilile grške. iSete, ki so se uporno branile na utrjenih postojankah na albanski meji, da so se morale bojevati v umiku. Razvili so se silni boji, med katerimi se je zlasti odlikoval četrti polk ber-saglierov. Vsi kraji ob jonski obali do starih meja so bili znova zasedeni. Naši letalski oddelki so v zaporednih valovih napadli sovražne položaje topništva, zbirališča čet in sovražna motorna sredstva. Mnogo teh sredstev je bilo uničenih in pokvarjenih. V kanalih Itake in Krfa so bombe zadele številne sovražne ladje. Pristaniške naprave v oporišču Missolunghi in na kolodvoru Kalamata so bile bombardirane.
Italijanska in nemška letala so z močnim ofenzivnim napadom napadla La Valetto na Mahi. Eno naših letal se ni vrnilo. Drugi letalski oddelki so večkrat bombardirali letalsko oporišče Iraklion na Kreti in ladje, ki so bile zasidrane v zalivu Suda. V Iraklionu so hile naprave na letališču močno poškodovane.
V	Sudi je bil zažgan en sovražni rušilec. Parnik, ki so ga zadele velike bombe, se je potopil. Oddelki torpednih letal so večkrat napadli sovražno spremljavo v vzhodnem Sredozemskem morju, in sicer južno od otoka
Gaudo, in so torpedirala ter potopila veliko petrolejsko ladjo s 15.000 tonami in pomožno križarko z 8000 tonami. V?a naša letala so se kljub sovražnim lovskim letalom in sovražnemu protiletalskemu topništvu vrnila na svoje oporišče.
V severni Afriki je bil sovražni poskus izkrcanja v okolici B a r d i e hitro zlomljen. Vse čete, ki so se mogle izkrcati, so bil ezajete. Naša narodna in nemška letala so bombardirala Tobruk in so poškodovala pristaniške naprave in zasidrane ladje. Druga nemška letala so zadela angleške ladje v zalivu S o 11 u m. Ena prevozna ladja je bila potopljena. V Sollumu so lovska letala sestrelila štiri angleška letala. Eno letalo »Blenheim« je bilo sestreljeno po protiletalskem topništvu.
V	noči na 20. april je sovražnik izvedel letalske napade na nekatere kraje ▼ CirenajkL Ni bilo žrtev, niti škode.
V Vzhodni Afriki so bile sovražne kolone v odseku Tigrei pognane v nereden beg s silnim ognjem našega topništva, V odseku Galla Sidamo so bile sovražne čete, ki so se skušale približati našim postojankam, hitro napadene in odbite in so imele številne izgube. Eno angleško letalo je zadelo protiletalsko topništvo in je moralo pristati med našimi črtami. Posadka je bila zajeta.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 21. aprila. DNB. Nemško vojno poročilo se glasi:
V Grčiji so nemške čete vdrle pri zasledovanju razbitega sovražnika čez Larrisso daleč na jug. Druge sile so pri prodiranju čez gorovje Pindus proti zahodu zavzele 1500 m visoki prelaz Metzovon.
V Albaniji so italijanske čete pri na-daljnem prodiranju doseglo več krajev na grški meji.
Letalstvo je na grški vzhodni obali napadlo angleške prevozne ladje z dobrim uspehom. V pristanišču Volos je uničilo sovražno trgovsko ladjo s 7000 tonami. V Chal-kisu sta dve veliki prevozni ladji dobili hude zadetke. Lovska letala so dne 19. aprila sestrelila 5 angleških bojnih letal in eno lovsko letalo brez lastnih izgub.
V Sredozemskem prostoru so oddelki nemških bojnih letal potopili v sovražni spremljavi veliko prevozno ladjo s polnim zadetkom bombe največje vrste. Nemška in ita-ijanska bojna letala so v pretekli noči napadla zopet La Valetto na Malti z dobrim učinkom.
V severni A f r i ki so bili novi, s pomočjo oklepnih oddelkov izvršeni sovražni napadi na Sollum in iz Tobruka odbiti. Nemški lovci so
tod sestrelili v letalskem boju štiri lovska letala vrste »Hurrican«. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo.
Pred angleško vzhodno obalo je neka trgovska ladja s 3000 tonami dobila zadetek z bombo. Z njeno izgubo je treba računati.
V	severozahodni škotski so letala v nizkem po. letu z bombami napadla tovarniške naprave. Pri letalskem boju nad Rokavskim prelhrom in nad ustjem Temze je sovražnik izgubil dve lovski letali vrste »Spitfire«, nad angleško jugozahodno obalo pa eno bojno letalo.
Mornariško topništvo je obstreljevalo pred Doverom sovražne trgovske ladje. Sovražnik je v pretekli noči vrgel s slabšimi oddelki na več krajev severozahodne in zahodne Nemčije bombe, ki so zadele samo stanovanjska poslopja, jih poškodovala in zahtevala nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno napadalno letalo.
V	bojn severno od Zagreba se Je odlikoval ritmojster Sachenbacher dne 13. aprila, ko je s svojim oddelkom in s svojo-izredno odločnostjo zajel sovražni divizijski štab in ta: ko privedel do vdaje moštva te divizije, pri bližno 12.000 mož.
Angleško časopisje zahteva umik angleških čet iz Grčije
Berlin, 22. aprila, f. V londonskih krogih si zdaj kar nič več ne prizadevajo, da bi prikrili beg britanskega ekspedicijskega zbora iz Grčije. V Londonu so že spoznali, da v Grčiji ne morejo ničesar več rešiti. Zato si zdaj prizadevajo, kako bi svoje prebivalstvo pripravili na »grški Dunkerque«.
»Daily Mail« piše, da Grki in Britanci bijejo v Grčiji eno najvecjih bitk, kar jili pozna zgodovina, da pa je zdaj prišel trenutek, ko se morajo Britanci umakniti iz Grčije. >Sunday Express«‘ zahteva tudi odhod britanskih čet iz Grčije ter celo piše, da Velika Britanija ne bi bila smela nikdar pošiljati svojih čet na grška tla.
S takšnimi ugotovitvami potrjuje londonsko časopisje, da Anglija ni imela nikdar namena resnično pomagati Grčiji in se boriti na
njihovi strani. Svoje čete je poslala tja samo zato, da bi Grke opogumila in jih pripravila do tega, da gredo v brezupen boj. Posebno pa se je izkazal »Dailv Mailt, ki dobesedno piše: Velika Britanija si šteje v čast, da se je borila na strani Grkov. Zdaj pa morajo britanske čete Grčijo zapustiti. Mislimo, da je prišel pravi trenutek za britanski umik.
Berlin, 22. aprila, f. Po obvestilih iz ameriških virov je prišlo med šefom operacijskih oddelkov in častniki avštral. .divizij do večjih sporov. Vodstvo avstralskih čet se je prltbžilo, da morajo nositi vso težo bojev prav avstralske čete in da imajo zaradi tega tudi na j večje izgube, dočim so se Britanci vedno izogibali težjim bojem. Zaradi takšnega postopanja z britanskimi kolonalnimi četami je nastalo med Avstralci veliko ogorčenje.
zlasti
Napadi nemških letal na angleške ladje in grška oporišča
Graz, 22. aprila, j. Nemški radio: Nemška letala so včeraj ves dan napadala razne grške kraje z zažigalnimi in rušilnimi bombami. Posebno hud je bil napad na glavno grško pristanišče Pirej pri Atenah. Ta napad je trajal več ur in je. bil doslej najsilovitejši. Niso resnična angleška poročila, da bi Nemci napadali grško prestolnico, ker tudi Nemci spoštujejo zgodovinsko preteklost tega mesta. Med drugim so nemška letala napadala razne kraje v A tiki, potem pa tudi Tebe in Missolunghi. Ti kraji so bili bombardirani tudi v nedeljo.
Včeraj so se nemška letala na mnogih krajih spopadla z angleškimi. V celoti je bilo nad Grčijo zbitih včeraj 11 angleških lovskih letal tipa Hurri-catie, mnogo letal pa je bilo uničenih v Agrinionu, kjer so bila razvrščena na letališču. Nemška letala so dalje napadala trgovske ladje in so uničila dve ladji po 2000 ton ter hudo poškodovala eno 3000 tonsko ladjo.
Pri vseh teh operacijah Nemci niso izgubili nobenega svojega letala.
Berlin, 22. aprila 1. Skupinam nemških bojnih letal se je včeraj posrečilo napasti ladje med otokom Eubejo in celino ter pri otoku Kreti. Potopila so pet ladij, ki so prevažale čete. Dve nadaljnji 'adji s skupno tonažo 5000 ton, ki sta tudi prevažali čete in ki sta skušali priti do Krete, so naše ioinbe težko zadele. Ladji sta se nagnili in obstali
na mestu. Poleg tega so naši letalci poškodovali še dve drugi prevozni ladji (12.000 ton), zahodno od Krete pa še po eno 3000 tonsko trgovsko ladjo.
Ljubljanski škof prevzv. g. dr. Rožman na obisku pri Kr. Civilnem Komisarju
K
■ i
V	nedeljo dopoldne se je ljubljanski škof dr. Rožman t spremstvu prelata Nadraha, stolnega prošta in generalnega vikarja, ter stolnega dekana dr. Kimovca podpl na sedat Civilnega Komisarijata, da vrne obisk Komisarju Federale Emilija Grazioliju.
Ob vhodu sta ga sprejela polkovnik Piovani in posebni tajnik, ki sta ga spremljala r pisarno Civilnega Komisarja. Ob stopnišču je bila postavljena častna četa Kraljevih Ka-rabinerjev,
Msgr, dr, Rožman je sporočil Kr. Civilnemu Komisarja svoj pozdrav in pozdrav v*e duhovščine na slovenskem ozemlja, zasedenem od italijanskih čet, ter mu zagotovil popolno sodelovanje cerkvenih oblasti s Fašistično Italijo v korist ljudstva.
Civilni Komisar se je zahvalil in se prisrčno razgovarjal s škofom, nakar sta govorila o raznih vprašanjih, ki se tičejo Cerkve.
Prevzvišeni je zapustil sedež Komisarijata, pozdravljen z istimi častmi kakor ob pri*
hoda.
Kr. Civilni Komisar v škofijskem dvorcu
Včeraj zjutraj je vrnil Kr. Civilni Komisar obisk Ekscelenci Moos- Rožmanu, ljubljanskemu knezoškofu v škofijskem dvorcu.
Kr. Civilnega Komisarja, pred katerimje šla motociklistična štafeta, & spremljali so ga funkcionarji in častniki, so sprejeli pri vhodu škofijskega dvorca predstavniki stolnega kapitlja in ga peljali v prostore kncioškola. Kr. Civilni Komisar se je zadržal s Ekscelenco knezoškofom v prisrčnem razgovoru.
Po istem ceremonielu je g. Kr. Civilni Komisar zapustil škofijski dvorec in se vrnil na Kr. Komisariat.
Japonski zunanji minister o sovjetsko-japonski pogodbi
Tokio, 22. aprila, f. Japonski zunanji minister Macuoka je dal po svojem prihodu na postajo Maciuli naslednjo izjavo:
O podpisu nevtralnostne pogodbe med Japonsko in Sovjetsko zvezo sem bral taka pojasnila: »Sovjetsko-japonska pogodba je koristna samo za Sovjetsko zvezo«, ali »Trojna pogodba predstavlja korist samo za Nemčijo, medtem ko Japonski škoduje«. Vse to ni prav »ič res in o tem ni več niti potrebno govoriti. Sklepanje podobnih važnih mednarodnih po-go«fl> je sploh nemogoče, če obe državi podpisnici nimata od pogodbe kakšne koristi.
Japonsko-sovjetska pogodba torej ni korist-
na samo za Sovjetsko zvezo, pač pa tudi za Japonsko in Mandžukuo, kakor sem dejal, ter ponovno poudarjam, da nisem sklenil nobene pogodbe in da nisem dal nobene izjave, ki bi mogla škodovati Japonski ali Mandžukmi.
Minister Macuoka je v svojem razgovoru s časnikarji na postaji Manciuh zlasti še poudarjal, kako globok vtis je nanj naredila silna popularnost Duceja in fiihrerja, kakor tudi Stalina pri njegovih narodih. Macuoka je nato ponovno poudaril, da ni storil ničesar drugega, kot le svojo lastno dolžnost kot zunanji minister. To je prav tako, je dejal t primeri — kakor z vojakom, ki gre v boj. To pač ni nič čudnega, saj je to njegova dolžnost.
Kralj Peter in več ministrov v Atenah
Atene, 22. aprila, j. Nemški radio: Kakor poroča atenski radio, se v Atenah že nekaj dni mudi srbski kralj Peter II. in njegov ministrski predsednik armadni general Dušan Simovič. Z njima so pribežali v Atene tudi nekateri bivši srbski ministri. Vsi ti odgovorni državniki so pustili svoj srbski narod na cedilu in ta narod l>o moral sedaj občutiti vse gorje napačne in zavožene politike svojih voditeljev, ki so slepo verovali Angležem in so na vsak način hoteli imeti vojno z državama osi, da bo pa čaša gorja zvrhana, pa so še Angleži napovedali popolno blokado srbskega naroda in bodo s tem preprečili vsak dovoz hrane na to ozemlje.
General »Znanost" naj bi pomagal Angležem
Berlin, 22. aprila, j. DNB. Angleški minister za delo Bevin je na nekem zborovanju izjavil, da pričakuje, da bodo Angleži še pred zimo iznašli učinkovito sredstvo, s katerim bodo preprečili nemške nočne napade na angleška mesta. Minister je dalje rekel, da bodo Angleži lahko zadovoljni, če bodo mogli prebiti štiri prihodnje mesece. Ta ministrova izjava dokazuje, kako se Angleži vdajajo raznim utvaram in varljivim pričakovanjem. Tako so na primer sklepali iz daljšega odmora, katerega je nemško letalstvo dovolilo Angliji, da je morala Nemčija vsa razpoložljiva vojna letala poslati na jugovzhodno bojišče in s tem opustiti vse načrte za letalske napade na Anglijo. Toda v tem so se Angleži zmotili, kajti nemško letalstvo je takoj vrnilo desetkratni udarec Angležem, čim so Angleži začeli brezobzirno napadati nemška mesta in sicer stanovanjske dele nlest, bolnišnice in otroška igrišča. Tako sedaj
vidimo, da so Angleži iznašli, po Izjavi ministra Bevina sodeč, novega generala pod imenom »Znanosti:. Ta general naj bi iznašel novo sredstvo za borbo proti nemškim nočnini letalskim napadom na Anglijo in naj bi v angleških pričakovanjih ter angleških računih imel podobno vlogo, kakor so jo Angleži pripisovali svojima znamenitima generaloma >Zimi< in »Gladu«.
Veliko brodovje pri Gibraltar! u
Madrid, 22. aprila. Stefani: Iz Gibraltarja prihajajo vesti, da je v tamkajšnji luki veliko Število vojnih in trgovskih ladij, ki so vsidrane pred gibraltarsko trdnjavo. Med temi ladjami se nahaja tudi ena letalonosilka, ena bojna ladja, ena križarka, 7 rušilcev in 25 trgovskih ladij, med njimi dve ladji velike tonaie
Trgovcem in trgovskim združenem!
Zveza trgovskih združenj v Ljubljani obvešča vse trgovce in trgovska združenja na področju Kr. Civilnega Komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje:
Po odredbi oblasti smejo trgovine in obrati z živili in življenjskimi potrebščinami prodajati za konzum samo nujno potrebne količine živil, oziroma življenjskih potrebščin.
Glasovi proti vstopu USA v vojno
Berlin, 22. aprila f. V Združenih ameriških državah se opaža vedno bolj, kako narašča neraapo-loženie proti vsem tistim, ki si prizadevajo, da bi šle USA v vojno. V zadnjih dneh so člani ameriškega kongresa dobili številna pisma, v katerih stoje zahteve, da se USA ne smejo zaplesti v vojno z državami osi. Pisma opozarjajo zlasti na položaj, ki je v zadnjem času nastal na Sredozemlju. Ti dogodki kažejo, tako so brali ameriški poslanci v teh pismih — da bi bila vojna Združenih ameriških držav z državami osi brezuspešna.
Ameriške obljube zapeljale Jugoslavijo
tor
Newyork, 22. aprila, j. DNB. Ameriški sena-Ney je izjavil časnikarjem, da je prepričan, bo Anglija poražena. Anglija in Združene dr-
da bo Anglija poražena. Anglija ... _______________
žave imata v svoji politiki edino ta cilj, da nahujskata v vojno male evropske narode, da za nju prelivajo kri. Glede nekdanje Jugoslavije je senator Ney rekel, da so ameriške obljube Belgradu pognale Jugoslavijo v samomor, čeprav se je moralo naprej vedeti, da so te obljube le prazne besede in da do dejanske pomoči še dolgo ne more priti. Te ameriške obljube sploh niso bile resno
Naznanjamo žalostno vest, da je umrl po kratki in mučni bolezni včeraj naš zvesti sodelavec, gospod
nadzornik podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, d. z o. z.
Pogreb bo v sredo, dne 23. aprila 1941 ob pol 5 popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1941.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna* d. z o. z. v Ljubljani.
>SLOVENSKI DOM<, dne 22. aprila 1941
Štev. 91.
„Tosca" v opernem gledališču
Ljubljana, 22. aprila.
V	soboto popoldne je bik na odru naše Opere priljubljena opera italijanskega komponista Puccinija. Tosca. Gledališče je bilo pojjolnoma zasedeno. Med običajnim občinstvom pa je bilo tudi precej poslušalcev v vojaških uniformah, ki prebivajo v našem mestu. Predstava je bila dobra, čeprav ne taka, kakršno nam je gledališče uprizarjalo zlasti zadnje čase. Seveda je to za zdaj opravičljivo z ozirom na trenutne razmere, ki so prekinile za nekaj časa stalno delo.
Tosco je pela mlada pevka gdč. Laboševa mnogo boljša v petju, kakor v prejšnjih nastopih, čeprav še ne moremo biti Zadovoljni z njenim petjem. Boljša je igralsko, toda tudi tukaj ni mogla se izčrpati vseh drobnih dramatsloih danosti, ki bi nam mogle predočiti prepričljiv Kk Tosce. Na ne-
katerih mestih pa je bila močna. — O. Franci kot Cavaradossi se v prvem dejanju kot slikar ob steni še ne znajde v poustvaritvi svojega junaka, dočim je v drugem in tretjem dejanju dober. Lepo jc zapel arijo v prvem dejanju. Glasovno pa ni bil razpoložen: višine so bile premalo probojne in mani sočne kakor navadno. G. Popov je bil igralsko močno dojemljiv; učinkoval je prepričevalno. Kulturo je pokazal tudi v petju, čeprav je motila na mnogih mestih nečista intonacija in pa slaba izgovorjava slovenščine. — G Zupan kot cerkovnik je sicer dobro igral, toda lik, kakršnega la.ja, se zdi nekoliko preopereten. G. D o 1 n i -a r je podal Angelottija dobro. Svoje vloge so le-podali še ga. Španova in ostali. — Zbor za rulisarni je nudil lepo zveneče in uravnovešeno petje. — Orkester pod dirigentom dr. D. Švaro je zlasti nekatera mesta prav lepo zaigral. — Režija g. Zupana zadovoljiva, scenerija dobra. Opernemu ansamblu želimo v nadaljnjem delu večjih in prav tolikih uspehov, kakor smo jih bili vajeni do sedaj.
K
Prizanašajte gozdovom in naši redki flori!
Zaradi pustošenja in tatvin po gozdovih so že nekaj let uvedene objave o Izvoru lesa in gozdnih proizvodov. Te objave niso potrebne za drva in les, pač pa za hmeljevke, fižolovke, mecesnove, borove in smrekove veje in vršičke ter za redko tiso. Oni, ki hočejo katero teh stvari peljati na trg v Ljubljano, morajo na svoji občini dokazati, da so naštete stvari posekali ali nabrali v svojih lastnih gozdovih ali pa se morajo izkazati z dovoljenjem lastnika gozda. Domača občina jim nato izda qbjavo o izvoru lesa in gozdnih proizvodov, to objavo pa morajo predložiti v Ljubljani na mit-niei, ker drugače ni dovoljen uvoz v mesto. Kdor bi ne imel objave, jim bodo pripeljane stvari zaplenjene, sami bodo pa naznanjeni občini zaradi kaznovanja. Opozarjamo tudi, naj se ljudje strogo ravnajo po zakonu o varstvu redkih in za Slovenijo značilnih ter za znanost pomebnih živali in rastlin. Po tem zakonu je namreč prav
strogo prepovedano trganje, ruvanje, prodajanje, ponujanje v nakup in izvažanje murk, Blagajeve-ga volčina, dišečega volčina, progastega, lovoro-listnega volčina, kranjskega jegliča, avriklja, božjega drevca ali bodičja, planike in več drugih redkih rastlin, ki so naštete v vsaki legitimaciji Slovenskega planiškega društva. Zakon te prestopke kaznuje z globo do 1.000 din ali z zaporom do 14 dni. Zato pa na strogost tega zakona posebno opominjamo naše cvetličarne, prav tako pa tudi naše gospodinje, naj takoj opozore stražnika na grešnika zoper redki in zato dragoceni okras naše domovine. Prijatelji prirode naj na izletih varujejo našo redko floro, podivjani izletniki naj se pa zaveda jo, da sosednje države z neizprosno strogostjo preganjajo uničevalce redkega in značilnega rastlinstva, zato bodo pa zasedbene oblasti prav gotovo vzele v zaščito redko floro zasedenih pokrajin.
Drobni ljubljanski dogodki
Ljubljana, dne 22. aprila.
Včerajšnje dopoldne je bilo še nekam lepo. Tudi sonce je posijalo od časa do časa. Bilo je toplo in ljudje so postajali, seveda kdor je imel čas, na hodnikih in se greli kakor martinčki. Mamice so vzele tudi svoje otročičke in so jih peljale na dopoldanski sprehod. Velike kope temnih oblakov so se popoldne podile od krimske strani. In kadar se oblaki pode od tam, ie vedno v Ljubljani dež. In tako je bilo tudi popoldne.
V	zgodnjih popoldanskih urah »o oblaki zagrnili nebo in od časa do časa je iz težkih oblakov tudi zarosilo. Kaj hujšega pa ni bilo. Kmetje so celo dejali, da bi bilo dobro malo moče, kajti zemlja je že suha. Vprav sedaj, ko kmetje sejejo nekatere pridelke, bi bilo deževje kot nalašč dobrodošlo. Proti večeru se je nebo spet zjasnilo 'n na nebu je zamigljalo na tisoče in tisoče zvezd. Proti polnoči je zapihal spet močan jug, ki je prinesel s seboj oblake. V jutranjih urah je nad mestom ležala običajna tenčica megle.
Tudi avtomobili niso več varni pred tatovi
Da se tatovom vzbude od časa do časa JSelje
po kolesih, je skoraj razumljivo, saj kdo bi vedno pešačil, če je pa vsepovsod toliko koles. Da pa tudi avtomobili niso več varni pred tatovi, tega pa še pred dnevi ne bi verjeli. V teh nekaj dneh pa smo imeli priliko ugotoviti, da so postali tatovi celo tako drzni, da jim ne dela nobene težave motorno kolo ali pa celo avtomobil in ga brez vsega mirne duše ukradejo. 13. t. m. je bil i dvori&ča gostilne »Pri Figovcu« na Tyrševi cesti ukraden tovorni avtomobil znamke »škoda<, tipa 1100 z evidenčno številko 2—196/40. Avtomobil je bil pobarvan svetlorjavo in je bil vreden najmanj 50.000 dinarjev. Lastnik avtomobila je bil Ovsenar Janez, ki trpi veliko škodo, vendar je upati, da ga bodo oblasti kmalu izsledile in ga vrnile lastniku.
Spet cela vrsta kolesarskih tatvin
Ne mine dan. da ne bi bila na policiji prijavljena cela vrsta kolesarskih tatvin. Vrednost ukradenih koles gre v desettisoče in deset-tisoče. Tudi včeraj je bilo ljubljanski policiji prijavljenih nič man, kakor 22 kolesarskih tatvin. Kolesa izginjajo kar izpred nosa in skoraj bi jih morali imeti lastniki priklenjena in na vrvici, pa še ne bi bili varni pred uzmoviči. Tatovi so že postali izbirčni in kradejo predvsem nova kolesa. Novo se da boljše spraviti v denar. Tudi na to, ali je kolo žensko ali mo-šfeo, malo pledajo. Včeraj prijavljena ukradena kolesa so bila po cenitvi lastnikov vredna več kakor 27 jnrjev.-Tudi kupci koles naj bodo previdni pri nakupu koles in naj zahtevajo vedno prometno knjižico in natančno pregledajo, ali se ujemajo podatki, navedeni v prometni knjižici, s številkami, k' so pričvrščene na kolesu in tovarniško številko kolesa.
Ročni voziček-ciza. na katerem je bilo šest debelih plohov, je neznan tat odpeljal 11. t. m. izpred gostilne Pengov na Dolenjski cesti. Ciza s hlodi je bila vredna najmanj 1000 dinarjev, Škodo trpi Stare Jože.
Nek sladkosnednež se je spravil nad leseno barako na Dolenjski cesti. Iz barake je ukradel več raznih bonbonov in slaščic ter budilko. Vsa škoda znaša 250 dinarjev, katere bo tudi lastnica Gerkman Marija težko prebolela.
Gozdni poiar na Šmarni gori
Kdo se ne spomni, kako lopa je bila zadnja nedelja. Solnce je aijalo, da je bilo kaj. Ljudje so izrabili lepo vreme In so v trumah zapuSŠali mesto ter odhajali v okolico mesta na kratke izpre-hode, da se naužijejo svežega zraka in toplega sonca. Tudi na šmarno goro je šlo precej izletnikov. Razen tistih, kt obiskujejo to priljubljeno ljubljansko izletno točko redno vsako nedeljo, so prišli v nedeljo na ta vrh tudi taki, ki se le redko podajo na tako »visoke turec.
Med Smarnogorskimi obiskovalci so redno tudi otroci. Kdo bi jim ne privoščil tega vesolja, da se sproste v materi naravi, da se naletajo in okrepijo svoje zdravje.
Nekako ob pol treh popoldne je bilo, ko je začel goreti gozd na južni strani Šmarne gore. Kdo je zanetil gozdni požar, ni bilo mogoče ugo-
toviti, vendar pa ie bil prav gotovo kak izletnik tako nepreviden, oa je odvrgel gorečo vžigalico v suho travo, ki se je takoj vnela, gorela ter zamotila dračje in suho vejevje, ki je ležalo po tleh. Na kraj požara so seveda takoj prihiteli številni izletniki, ki so takoj priskočili h gašenju. Med izletniki je bil tudi ljubljanski poklicni gasilec Damjan Pavel, ki je takoj organiziral gašenje gozdnega požara. Zbral je predvsem dečke in z njimi pričel gasiti ogenj. Vsakemu je odredil »re-jon« kje naj gasi. Gasili pa liiso z vodo, kakor se ogenj po navadi gasi, ampak s smrekovimi vejami, kot je to pri gozdnih požarih v navadi. In da ste videli, kao je šlo delo »nepoklicnim« gasilcem od rok. Veselje jih je bilo gledati in poslušni so bili, da je bilo kaj. Kmalu se je posrečilo mladi gasilski četici omejiti in končno tudi udušiti gozdni požar, ki je grozil objeti veliko površino gozda na južni strani Šmarne gore. Le poklicnemu gasilcu in kopici mladih požrtvovalnih dečkov se je treba zahvaliti, da se požar ni še bolj siriL
Koledar
Danes, torek, 22. aprila: Soter in Kaj.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr. Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
( Utubena kola tSlogai pri fine z rednim poukom po velikonočnih počitnicah v gredo, 23. t. m. Gojenci naj 'pridejo k pouku po dosedanjem urniku. Ukovina se za ta mesec sorazmerno zniža.	_
Vinko Kožuh. Včeraj zvečer je zatisnil za vedno oči v ljubljanski splošni bolnišnici nadzornik Jugoslovanske tiskarne Vinko Kožuh. 1. marca 1922 je vstopil v službo pri Jugoslovanski tiskarni. Bil je najprej knjigovodja tiskarne, nato nadzornik podjetij, in je vse do časa, ko je moral zaradi bolezni zapustiti službo, vestno in z vso natančnostjo opravljal svoje posle. Rodil se je leta 1894 v Oseku pri Gorici. Pokojnik je zapustil ženo, hčerko in sina, ki bodo težko pogrešali dobrega in skrbnega očeta. Podjetje Jugoslovanske tiskarne bo svojega vestnega sodelavca ohranilo v lepem in trajnem spominu. Pokoj njegovi duši!
Za mestne rcveie je podarilo 300 din osebje mestnega prosvetnega oddelka, 100 din pa srd6. Fani in Ivanka Gestrin, vsi v počastitev pok. učiteljice srdi-Ane .Tak, mestna vrtnarija je pa v znamonje teh daril položila na krsto preprost vetnec. G. Alojzij Sušnik, jotniški paznik, je podaril 50 din zn mestne uboge. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podpiranih.
Opozorilo. Tiste, ki so ob razsulu jugoslovanske armade našli razna zdravila, opozarjamo, _ da teh zdravil ne uporabljajo po lastni volji. Zdravila so v majhni in določeni količini zdravila, če pa to količino prekoračiš, je lahko za vsakega, ki jo uporablja, strup. Zato ne uporabljajte zdravil po svoji volji.
Pri tej priliki opozarjamo vse tiste, ki so si prilastili ob razsulu jugoslovanske armade sanitetni, obvezilni in zdravilni material, da oddajo vse na občinskih uradih, kakor je to določeno v uredbi z dne 16. aprila 1941.
Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa ▼ Ljubljani naproša vse tiste, ki so se vrnili z bojišč, Belgrada itd., da se javijo v pisarni na Gosposvetski cesti, kjer naj sporočijo vse, kar jim je znanega er onih, ki so bili z njimi na bojišču itd.
Ljubljansko gledališč©
Drama. — Začetek ob 1?. uri po novem času.
Torek, 22. aprila: tProtekcija.m Bed B.
Opera. — Začetek ob 17. uri po novem času.
Torek, 22. aprila: tPlet v maskaht. Red Torek.
Iščemo konje, ooremo in vozove
Kdor kaj ve za kakšnega spodaj navedenih predmetov, naj sporoči lastnikom, ali pa osebno pripelje proti nagradi: konj Dorat, vel. 165/180-55, v 5. vod V. O.; konj Pram, rdeč, vel. 161/180-55, v 5. vod V.O.; kobila Pubica, vrana, vel 165/176-55, v 5 vod V. O.; kobila Liza, dor. zv. lis., vel. 168/188-50, v 7. vod V. O.; kobila Dora. vrana ,zv. lis., vel. 159/176-27, žig. 1576; konj Šargo, vranec, vel. (60/185-52, žig. 1575; konj Pubi, zelenko, vel. 159/175-54, konj. diviz.; kobila Šimla, mur. bela. vel. 159/178-52, konj. diviz.i 4 kompletne kon jske opreme (komati) in 2 kompletna dvovprežna vozova (težka). — Lastniki: F. Heinrihar, les. ind. d. d., Škofja Loka.
Stran 2.
Kralj. Civilni Komisarijat za zasedeno slovensko ozemlje.
Naredba
Kralj. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, zvezni tajnik Emilio Graiioli odreja:
Vse državna civilna oblastva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili. ki so bila po dosedanjih zakonih ;n predpisih podrejena neposredno svojim ministrstvom, kakor na pr. sodna uprava in sodišča, finančna, poštna in železniška uprava, so odslej podrejena Kralj. Civilnemu Komisarijatu za zasedeno slovensko ozemlje.
Ljubljana, dne 20. aprila 194l-XIX.
Kralj. Civilni Komisar la zasedeno slovensko niemlje E. GRAZIOLI s. r.
Kr. Civilni Komisariat ta zasedeno slovensko ozemlje.
Naredba
Kr. civilni komisar za zasedeno slovensko oiemlje, zvezni tajnik Emilio Grazioli, odreja:
| 1. Lira je v zakonito določenem razmerju napram dinarju (sto din je trideset lir) na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili. zakonito plačilno sredstvo.
f 2. Vsa državna eivilna oblastva ter vse pravne in fizične osebe so poleg dinarja pravno veljavno dolžne prejemati tndi lire v poravnavo tvojih terjatev.
f 3. Kdor bi se prekršil zoper to odredbo, bo kaznovan po obstoječih zakonih.
Ljubljana, dne 20. aprila 1944/XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
E. Graiioli s. r.
Znaki alarma v primeru napadov sovražnih letal
Po dogovoru z vojaškim poveljstvom odreja Kr. Civilni Komisar zasedenega ozemlja Slovenije sledeče:
Dodatno k dosedanjim odredbam se morajo počenši s 25. t. m. od 0 ure dalje v slučaju napada sovražnih letal oglasiti na vsem zasedenem ozemlju Slovenije izrecno le sirene, ki so že pripravljene, in sicer trikrat zaporedno vselej po 30 sekund. Od tega dne, t. j. od 25. t. m. dalje, se bodo te sirene oglašale vsak dan ob desetih dopoldne za deset sekund, kar bo le po-skušnja za njihovo brezhibno delovanje.
Kr. Civilni Komisar je poleg tega odredil, da od polnoči med 22. in 25. L m. dalje lahko zvonijo cerkveni zvonovi.
Obiski pri Kr. Civilnem Kom?sarfu
V	nedeljo in ponedeljek so bile pri Kr. Civilnem Komisarju sprejete v avdienci naslednje osebnosti iz Ljubljane:
Rektor Kr. Univerze v Ljubljani prelat dr. M. Slavič in dekani posameznih fakultet, dr. Jakob Konda, predsednik kr. kasacijskega sodišča, dr. Anton Štuhec, generalni prokurator, Josip Mozetič, finančni ravnatelj, Josip Štukelj, poštni ravnatelj, inž. Kavčič, železniški ravnatelj, dr. Vidmar, ravnatelj Poštne hranilnice, dr. Anton Kodre, predsednik Gasilske zajednice, in zastopnika Društva Rdečega križa dr. Oton Fettich in dr. Fr. Skaberne.
Reševanje gospodarskih vprašani na Kr. Civilnem Komisarijatu
Vleraj so bila na Kr, Civilnem Komisarijatu pod predsedstvom Kr. Civilnega Komisarja E. Graziolija razna zasedanja, katerim so prisostvovali razni funkrijonarji različnih ministrstev iz Rima kot izvedenci, predstavniki industrije, trgovine in Ijnbljanskih bank, kakor tudi razni funk-eijonarji K Komisarijata.
Pri drugem zasedanju so najprej ugotovili, kakšno je stanje glede živil. Navzoč je bil tudi župan dr. Adlešič in funkcijonarji Kr. Komisarijata.
Zasedanja so potekala v ozračju popolnega sodelovanja, kar ie zdaj dokazuj« odločno voljo, da se vsa važna gospodarska vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z zasedbo, rešijo hitro in v korist prebivalstva ua zasedenem ozemlju.
Pozor pred nakupom
Kakor smo že pred dnevi poročali, so bili na glavnem kolodvoru iz nekega železniškega vagona ukradeni pisalni stroji, ki so prišli po naročilu iz inozemstva m biti namenjeni neki ljubljanski tvTd-ki, ki se bavi z razprodajo pisalnih strojev. Sest je bik) strojev, ki so bili vredni čez 40.000 dinarjev. Za tatovi ni še do danes nobenega sledu. Spretno se znajo skrivati in bodo prav gotovo skušali ukradene pisalne stroje spraviti v denar, če že ne v mestu samem, pa prav gotovo na podeželju. In pred temi nakupi hočemo posvariti ljudi. Da bodo vedeli, kateri stroji so bili ukradeni, bomo navedli znamko pisalnega stroja in pa tovarniško številko. Morebitni kupci naj tudi pazijo na to, da ne bodo spretni zmikavti tovarniške številke morebiti pre-naredili ali pa številko pokvarili, tako da potem ne bo mogoče tovarniške številke niti prebrati. Stroji s to napako bodo potem prav gotovo spadali med šestorico ukradenih. Znamke strojev in številke so naslednje’ Undervvood štev. 150918, Triumph štev. 216607, Triumph štev. 210975, Torpedo štev.358514, Continenta1) štev 525850, Continental štev. 653518. Vsi tisti, ki bi kupovali kakšne pisalne stroje za stojo uf>orabo, naj vsekakor pazijo na ukradene pisalne stroje in naj jih ne kupijo, prodajalce, ki bi te stroje prodajali pa naj javijo policiji ali pa najbližji orožniški postaji.
Za Jugoslovansko tiskarn« t LJehlJaali Jote Kramarič •» Isdajaulji tal Jot« Sodja «* Urednik: Mirk« Javornik ~ Rokopisov n« vračam« — »Slovenski dom« Uhaja Mah delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih I« latraaiib •» M«s«čna naročnina |« H dla. M leosemslv« 26 dtn •* Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 6 dinarjev, polletna 25 dinarje«, eeloletoo 60 dinarjev. Utedaliltei Kopitarjeva alita C/Ul «• (Jpravai Kopitarjeva elita 6, Ljubljana Telefon 10-01 do <0 06 ~ Eedtainltoi Maribor, Celje, Ploj, Jesenice, Kranj, Rove mesto, Trbovlje.