PFumurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 500 lir Leto XXXVIII. Št. 272 (11.400) TRST, petek, 10. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZANIMANJE ZA STAL1SCE 0 GOSPODARSKI POLITIKI IN RAKETAH V COMISU Fontani bo danes v parlamentu predstavil program svoje vlade Andreotti polemičen s Fanfanijern, a še vedno podpira De Milo - Morlino včeraj izvoljen za predsednika senata RIM — Fanfani bo danes obrazložil svoj program. O vsebini Fanfa-njihovega govora tudi včeraj ni bilo napovedi. Edina novost včerajšnjega dneva je pravzaprav skorajšnja gotovost, da se bodo republikanci pri glasovanju o zaupnici vzdržali. To je, kot kaže, rezultat sinočnjega sicer prisrčnega srečanja incd De Mito in Spadolinijem. Včeraj bi sc bila morala tudi sestati viada, vendar so sejo odložili na danes ob 8.30, torej na nadvse nenavadno uro. Šlo bo za golo formalnost, saj r dveh urah ne bo mogoče spreminjati programskih izjav. Vsekakor ka/e, da do odložitve vladne seje ni prišlo zaradi kakih političnih sporov, ampak jo je treba pripisati težavam z dogodki v zvezi z dodatnimi davčnimi odtegljaji, ki jih je Formica predvidel v septembru in ki bi. po podatkih ISTAT. ne prišli v poštev pri decembrskih plačah. Fanlani je včeraj v zvezi s tem sprejel novega finančnega ministra Francesco Forteja, z namenom, da poiščejo kako rešitev. Sindikati so že sporočili, da bodo odločno protestirali in da vlada ne more računati na dobre odnose z delavskim gibanjem, če bo že tako) ob začetku oropala delavce za 2.850 milijard lir. Včeraj so tudi odložili zasedanje CIPE, na katerem bi morali sprejeti sklep o tem vprašanju. Druga vprašanja, o katerih bo govoril Fanfani, so v glavnem znana. Predvsem vsa gospodarska vprašanja: premična lestvica in cena dela, finančni zakon, krčenje državnih izdatkov (zdravstvo in pokojnine!. fiskalizacija socialnih dajatev, sklad za investicije. Tem je treba dodati še velik načrt za stanovanja po nizki ceni, ki ga namerava Fanfani sprožiti. Na prvem mestu je seveda vprašanje draginj-ske doklade, ki ima točno zapadlost, 31. januar'. Ker je malo verjetno, da bi do tistega dneva sindikati in in-dustrijci dosegli celovit sporazum, o-stajata dve možnosti: ali bo odpoved zares začela veljati, kot so v zadnjih dneh večkrat grozili voditelji Zveze industrijcev, ah pa bo Confinduslria pristala na podaljšanje roka. kar bč omogočilo posredništvo ministra,za delo Scottija. Pomembno vprašanje je tudi zunanja politika. Kaj bo dejal Fanfa ni o raketah v Comisu, dan pred prihodom Shultža? Se bo omejil na slovesno potrditev obveze o namestitvi raket, na osnovi bruseljskega sklepa iz leta 1979, ali pa se bo natančneje skliceval na sklep obrambnega ministrstva avgusta lanskega leta? Prvo stališče bi razburilo republikance in jastrebe znotraj KD. Končno pa obstaja še moralno vprašanje, po polemikah o framasonski loži P2 in Andreottiju: v nekem intervjuju je Andreotti včeraj potrdil,' da je bil «na razpola- go* za vstop v vlado, a je ministrski predsednik izbral drugače. Dodal je, da je De Mita do zadnjega podpiral njegovo kandidaturo, ker je menil, da bi bilo njegovo imenovanje za ministra koristno. Skratka, Andreotti še vedno podpira De Mito, ne prikriva pa polemike s Fanfani-jem. Pred današnjo razpravo o zaupnici je včeraj senat izpolnil še zadnjo obveznost. Včeraj so izvolili Tom-masa Morlina za novega predsednika te skupščine. Prejel je 208 glasov od skupnih 293, kolikor jih je včeraj glasovalo. Dvomov o izvoli- tvi ni bilo; belih glasovnic je biio 48, ostali glasovi pa so bili raz- pršeni. R. G. Južni Tirolci pri Fanfaniju RIM — Delegacija parlamentarcev južnotirolske ljudske stranke se je včeraj v palači Chigi sestala s predsednikom vlade Fanfanijern. V več kot enournem pogovoru so se dotaknili najpomembnejših še odprtih vprašanj nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Govorili so predvsem o rabi nemškega jezika, o deželnem upravnem sodišču in o financah. Fanfani je izrazil pripravljenost, da bi čim prej rešili vsa odprta vprašanja. PO NEVERODOSTOJNIH PODATKIH ISTAT V dvomu povračilo «davčnega grabeža Gre za «pogojenih» 2.850 milijard, ki jih sindikati odločno zahtevajo od vlade RIM — Takoj po jutranji vladni seji se bo ožji medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje moral danes spopasti z izredno kočljivim vprašanjem, ki zna pogojevati odnos sindikatov in širše družbene skupnosti do Fanfanijevega kabineta, še preden mu izreče parlament zaupnico. še nepotrjeni ministri bodo morali namreč odločiti, ali povrnejo (v obliki višjih davčnih odbitkov) davkoplačevalcem, v bistvu pa delavcem in uradnikom, nadaljnjih 2.850 milijard lir krivičnega «dav-čnega grabeža*, ki je posledica inflacije. Odločitev ne bo lahka, ker ustrezni zakon št. 683 od 27. septembri letos pogojuje to drugo povračilo (septembra so že izvedli davčno razbremenitev za 1.G50 milijard Ur) z zajezitvijo inflacije in stroškov za delovno silo, oziroma povprečnih kosmatih plač, pod prislovičnimi 16 odstotki, podatki, ki jih imajo mini- um,......Hlinil....mi.................................■»■•» NA JESENSKEM REDNEM ZASEDANJU ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA V NATO le navidezna enotnost o skupni obrambni strategiji Grčija nasprotuje evroizstrelkom, Francija ima pomisleke, Nizozemska, Belgija in Danska pa čakajo - Španija odpovedala vojaško sodelovanje BRUSELJ — Na rednem jesen-1 pomisleke. Da bi bila mera polna skem zasedanju atlantskega zavez-1 je včeraj Španija uradno napoveda ništva se 16 zunanjih ministrov dr-: la. da ne bo spoštovala vojaških ob žav NATO mukoma trudi, da bi vsaj 0 MglOVaiO V evropskem parlamentu navzven dali občutek enotnosti in sloge v zahodnem zavezništvu. To jim bo v sklepnem dokumentu bržkone tudi uspelo, a besede iztečene na zasedanju ne bodo šle tako lahko .. .. . v pozabo. Reaganov poraz v pred- r navedemo, da je moral državni taj-stavniškem domu glede medcelinskih ! nik Shultz požreti marsikatero gren- ' ko s strani svojih evropskih kole- bb na politični ravni sodeMvala v zavezništvu. Če ta razhajanja prenesemo na gospodarske odnose z Vzhodom, lahko jedrskih raket «MX* je dal novega zagona tistim, ki načelno ne nasprotujejo namestitvi evrostrateških raket, v praksi pa jih nočejo na svojem ozemlju. Nizozemska in Belgija še vedno zavlačujeta, Danska je «zamrzni)a» bodoče izdatke za modernizacijo evropskega raketnega sistema, Grčija temu odkrito nasprotuje, Francija pa ima celo načelne gov. Francoski zunanji minister Claude Cheysson je jasno povedal Američanom, da NATO ne sme vsiljevati gospodarskih izbir Evropi. In prav gospodarska in denarna vprašanja so glavni kamen spotike v odnosih Evrope s svojim zaveznikom preko Atlantika, še in še bi lahko naštevali spore z Reaganovo admi-, nistracijo, ki bi hotela, da bi vsi I sledili njenim stopinjam tako v vojaški kot gospodarski politiki. Kbt rečeno, bodo sestavili enotni sklepni dokument, iz katerega bo j razvidno, da čakajo na pozitivna in ; konkretna znamenja z Vzhoda in šele takrat bodo spremenili svoje ! zadržanje. Dosedanji znaki odjuge tako glede poljskega vprašanja kot i tudi namigi glede afganistanskega 1 so za NATO nezadostni, zato ostaja ! pri svojem sklepu, da bo do konca prihodnjega leta namestila v Zahodni Evropi nove ameriške jedrske rakete. Seveda so v Bruslju navaiali tudi številke o sovjetski oboroževalni tekmi v Evropi in ponovno po udarjali »očitno* premoč vzhodnega bloka. V ponedeljek v Rimu Mubarak - Shultz RIM — Egiptovski predsednik Ho-, sni Mubarak se bo 13. decembra, ko bo v Rimu prisostvoval zasedanju Mednarodnega sklada za razvo, kmetijstva, srečal (prvič tudi z a-meriškim zunanjim ministrom Shul-tzem, ki se bo med svojim posvetovalnim potovanjem po evropskih prestolnicah, ustavil tudi v Rimu. Egiptovsko veleposlaništvo v Ri mu je sporočilo, da se bo Mubarak srečal tudi s predsednikom Pertini jem in predsednikom vlade Fanfani jem. gospodarskih ukrrpih STRASBOURG - Na pobudo evropskega poslanca liberalne stranke Enza Bettize bodo prihodnji teden evropskem parlamentu razpravljali tudi o gospodarskem stanju na Tržaškem po zadnjih jugoslovanski!) ukrepih. Bettiza, ki je predsednik komisije za odnose med EGS in Jugoslavijo je namreč mnenja, da zadnji ukrepi nasprotujejo določilom i-talijansko-jugoslovanskega videmskega sporazuma o osebnih prehodih čez mejo. stri na razpolago so pa najmanj dvomljivi. Državni zavod za statistiko je namreč izračunal, da bo inflacija do konca leta narasla za 16,4 odstotka, povprečne plače pa za 17,2 odstotka. Zakon sicer dopušča možnost drugega povračila nepošteno izterjanih davkov še v primeru, da razlika med naraščanjem plač in inflacije ne presega polovice rasti produktivnosti. Toda ISTAT zatrjuje, da je produktivnost 'dela letos narasla samo za 0,8 odstotka, računi so pa potem enostavni: 17,2—16,4=0,8 (in ne 0,4) zatorej država obdrži svojih 2.850 milijard lir, pa čeprav sama priznava, da jih je pridobila krivično. Vprašanje ni torej tehnično, ampak predvsem politično. Glede prvega gledišča sindikati predvsem odločno oporekajo verodostojnosti državnega zavoda za statistiko (ki, resnici na ljubo, ne uživa nobenega zaupanja skoraj nikjer zaradi česar so delodajalska združenja, sindikati in znanstvene ustanove ustanovili svoje statistično - raziskovalne centre) in njegovim podatkom. Sindikati zlasti oporekajo podatkom ISTAT o rasti plač, saj je upoštevala le osnovne plače in ne dejanskih prejemkov ter je sploh prezrla večje socialne dajatve. Tudi glede produktivnosti so podatki zgrešeni, saj ne upoštevajo dejansko opravljenih ur, ampak povsem neupravičeno tudi delavce v dopolnilni blagajni. Glede naraščanja inflacije pa po vsem upravičeno ugotavljajo, da ja zanj kriva vlada, ki je povišala tarife za javne storitve. Že tu postaja vprašanje torej povsem politično. V krogih enotne sindikalne zveze, CGIL - CISL - UIL ugotavljajo, da bi odpoved sprejetih obvez o drugem obroku povračila 'davčnega grabeža* pomenila zelo s1abo napotnico za novo vlado, ker bi < pokazala z obešanjem na sporne statistike pikolovsko strogost, ki je ni opaziti v boju proti davčnim utajam*. Predvsem pa ji oporekajo, da ni poklicala glede teh številk na predhoden posvet sindikatov, kot bi bila morala in torej sama krši svoje zakone, da bi uveljavila »pravcato goljufijo*. Ton je izredno oster in ne napoveduje Fanfaniju, če se bo odločil za prihranitev teh 2.850 milijard (h katerim je treba prišteti tudi triodstotni odbitek davka ob majskih prijavah), nič dobrega. Zaradi tega so včeraj po vsem videzu tudi odložili sejo medministrskega odbora Igra o usodi koroških Slovencev Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu premiera igre Matjaža Kmecla »Mutasti bratje*. Delo govori o trpki usodi koroških Slovencev, vendar zraste, kot pravi sam avtor, v pripoved «o katerikoli manjšini na katerikoli meji — ne samo geografski ampak tudi moralni* NESPREMENJEN ODNOS KOROŠKIH STRANK DO SLOVENCEV Brez pripravljenosti na koncesije in zbližan ja v načelnih vprašanjih Na pogovorih pri koroški vladi niso dosegli nobenega napredka - Enotno mnenje vseh: nadaljevati z medsebojnimi stiki CELOVEC - Brez zbližanja v načelnih vprašanjih, brez pripravljenosti za koncesije v konkretnih vprašanjih, vendar kljub temu z željo po nadaljevanju dialoga --;ako. bi laliko strnili včerajšnji pogovor pri koroški deželni vladi med predstavniki treh koroških deželnozborskih strank in obeh slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem. Po poldrugem letu so predstavni ki koroški Slovenci spet dobil' povabilo na pogovor, s predstavni ki koroških strank, kjer naj bi no besedah deželnega glavarja ugotovili stanje in zagotovili bazo za nadaljnje pogovore. Pričakovani« na slovenski strani, glede konkretnih rezultatov tega pogovora nika kor niso bila optimistična, in vče V OKVIRU PARLAMENTARNE PREISKAVE O LOŽI P2 rajšnji pogovor je ta pričakovanja, žal. potrdil. Sicer so je petnajst udeležencev pogovora, ena.ist s slovenske strani in štirje za deželno vlado, bz. tri koroške .stranke, skoraj tri ure ukvarjalo iako i načelnimi vprašanji manjšinske po- Preiskovalna komisija v ZDA zaslišala «poslovneža» Pazienzo Zanikal je kakršnokoli vpletenost v zadevo P2 - Andreotti zavrnil obtožbe NEW YQRK — Parlamentarna i tični manevri, popolnoma tuji. Pre komisija za preiskavo o skrivni de- cejšnja dvoumnost, ki izhaja iz in javnosti lože P2 je včeraj zaslišala poslovnega posrednika* Francesca Pazienzo. ki pa ni hotel prestopiti praga italijanskega konzulata v New Yorku, tako da se je štiriurno srečanje odvilo v poslopju inštituta za italijaasko kulturo, ki ne predstavlja italijanskega ozemlja*. Dejstvo, da Pazienza le-tega ne želi prestopiti in da jc na zaslišanje prišel v spremstvu dveh oseb kaže, da se poslovnež nič kaj dobro ne počuti pri srečanju z organi italijanske pravice. Tik pred srečanjem s člani preiskovalne komisije pa je Pazienza pretrgal svoj molk in reviji Progres-so podal eksluzivni intervju, v katerem izjavlja, da so mu dogajanja okoli P2 in Calvijevi finančno-poli Državni tajnik Shnltz in generalni sekretar NATO Luns (Telefoto AP) M „„„„„„„„ illllinilimi ...m« ""* "HH.m...... H« NOV ZAPLET V PREISKAVI O ATENTATU NA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. BOLGARI ARETIRALI TURŠKEGA MAFIJCA CELENKA Atentatorju Aliju Agci je baje obljubil bajno vsoto za umor papeža SOFIJA. RIM - Bolgarska tiskovna agen- tirali turškega d“avlja^°Beki'rja Celenka, tovih*upravičcnosti°italijansldl) in turskV obtožb o njegovi vpletenosti v atentat na pa peža Janeza Pavla II. Agencija je obenem izkoristila priložnost, da je zavrnila obtožbe teroristične akci po nedolžnem* aretiranega bolgarskega funkcionarja Antonova. Povsem razumljivo je tudi ponovila uradno stališče, da je zadeva Ante nov le nesmiselno in absurdno klevetanje, k) hoče skaliti dobre 'italijansko - bolgarske odnose in blatiti socialistično Bolgarijo. Vest o aretaciji je nedvomno se bolj za^ pletla vso zadevo. Bekir Celenk je eden od najvplivnejših kolovodij turške mafije, tiho tapec z mamili in orožjem, za Zahod bolgarski, za Vzhod pa ameriški agent. Papežev atentator Mehmed Ali Agca ga je obtožil, da mu je obljubil tri milijone nemških mark (poldrugo milijardo lir), če ubije papeža Ja neza Pavla n. Namig za to akcijo pa so mu po izjavali Agee dali bolgarski agenti. Sedaj pa Celenka aretirajo prav njegovi domnevni zavezniki, seveda v Bolgariji, kjer je bil ves čas kot «agent CIA* na varnem. Kaj hočejo s tem dokazati Bolgari ni še povsem jasno, bržkone skušajo zamešati štrene in dokazati svojo nedolžnost. Tak manever pa jim bo le s težavo uspel. Italijansko zunanje ministrstvo jemlje zelo resno preiskavo o Antonovu. o zadevi Scric ciolo in o tihotapljenju z orožjem. Včeraj se je izvedelo, da je Farnesina že pred dne vi zahtevala, naj odvzamejo Todoru Aivazovu diplomatsko imuniteto, a je bolgarsko vele poslaništvo to zahtevo zavrnilo. Medtem ko je včeraj sodnik Martella ponovno zaslišal Antonova, je poslanec Accame spomnil na čudne »bolgarske sledi* iz prejšnjih let, ko je v Apuliji pristalo neko bolgarsko vojaško letalo. Accame je tudi zahteval naj zaslišajo častnike nekdanjega urada «RE1». katerega načelnik polkovnik Rocca je v čudnih okoli ščinah napravil samomor. Ti častniki bi mo rali vedeti marsikaj zanimivega, saj je njihov urad nadzoroval prav trgovino z orožjem, v katero so po zadnjih ugotovitvah do vratu vpleteni Bolgari. tervjuja, je potrjena tudi z nekaterimi namigi o poteku zaslišanja pred preiskovalno komisijo: Pazienza se je večkrat znašel v težavah in je baje — po besedah enega od članov komisije — na koncu ostal z repom med nogami. V intervjuju pa se Pazienza srdito •zaganja v vse, ki jih z varnih a-meriških tal lahko obtoži; to še posebno velja za vse tiste, ki so se mu kakorkoli zamerili: novinarja Scalfari in Caracciolo, šef SISMI Lugaresi in drugi. Potrjuje pa tudi stike Roberta Calvija s Piccolijem. Andreottijem in Craxijem. vendar je ob tem sam vedno ostajal v preddverju. V zvezi s sardinskim podjetnikom Carbonejem vleče na dan tudi komuniste in samega Berlin guerja, potem namiguje na svoje usluge ameriški CIA in resignirano zaključi, da je sedanja prečkava o P2 eno samo pehanje in zastra ševanje, ki služi točno določenim namenom. V obliko intervjuja je svoje misli spravil tudi Giulio Andreotti: za dnevnik La Stampa je povedal, da »nediskretnosti nekaterih goliardskili članov parlamenta* ne gre jemati resno (mislil je na radikalca leo-dorija), da pa bo resno (sodno) preganjal vsakega, ki si bo upal trditi, da si je z nekaterimi politiki razdelil milijardo, podarjeno od Calvija. Zelo odločno je zanikal tudi kakršnokoli zvezo z vatikanskim I OR in Marcinkusom, rekoč, da je preveč izveden v vatikanskih vpra šanjih, da bi si privoščil vmešavanje v njihove zadeve. NEW YORK - Vse kaže. da bo sklep ameriških poslancev, da zavrnejo proizvodnjo raket «MX*. in še bolj odmevna ugotovitev, da so trije načelniki ameriškega glavnega namreč zatrjujejo, da bo na svojem zasedanju v prihodnjem tednu enako stališče zavzel tudi ameriški senat. Davčni predujem še do ponedeljka RIM — Delovanje bank je bilo včeraj skoraj povsem redno, kljub temu pa je ministrstvo za finance, spričo negotovosti o nadaljevanju stavkovnega gibanja avtonomnega in misovskega sindikata, odredilo podaljšanje roka za izplačilo davčnega predujma do ponedeljka. 13. tega meseca. Franc Leskošek-Luka slavil 85 let LJUBLJANA - Franc 1 cs-kosek - Luka je včeraj s.a-vil 85. rojstni dan. Več kot pol stoletja revolucionarnega deda, 5 desetletij in pol član IIP in ZK, neutruden in dosle den borec za delavske pravice, predvojni sindikalni aktivist, prvj komandant slovenske partizanske vojske, delegat in član predsedstva AVNOJ, narodni heroj socialističnega dela — to je najkrajše iz njegovega življenjepisa. Na skromni slovesnosti so mu ob jubileju čestitali njegovi prijatelji in borci, med njimi Viktor Avbelj, Andrej Marinc, Miha Marinko, France Popit, Janez Vipotnik, Ivan Maček, Jože Rus, Josip Vidmar. Pepca Kardelj, Marijan Brecelj in drugi. «Ti si eden najbolj po končnih likov našega boja in življenja, bil si pokončen pred vojno, med vojno in po njej* — je jubilanta nagovoril predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj. Francu Les košku - Luki je izročil »Partizanske obraze* Božidarja Jak ca. (jp) litike, kot tudi s konkretnimi za čevami, pa konkretnih rezultatov ni bilo. Teme pogovora so bila šol ska vprašanja in vprašanja otroških vrtcev ter glasbene šole. pa tudi problematika regionalnega gospodarskega sporazuma med Koroško in Slovenijo, vendar so se predstavniki dežele zadovoljili s splošnimi izjavami in sicer so vztrajali na svojih znanih stali ščih, posebej še kar zadeva vstop v tako imenovane manjšinske sosvete. lteedsednik Zveze slovenskih organizacij i\a Koroškem dipl. inž. Feliks \Vieser .je po pogovoru dejal, da bi morale koroške strank* pokazati nekoliko ci /ilnega poguma in se ne stalno izgovarjati na nasprotnike manjšine. Dodal pa > še, da se bo morala slovenska narodna skupnost na Koroškem v naslednjih letih zanesti predvsem na sebe, kajti od koroških strank, žal, ni nič pričakovati. Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, pa je zavrnil siljenje v manjšinske sosvete, češ da je vprašlii-vo, ali ima vlada sploh interes za pogovore, če tako vztraja na vstopu v sosvete. Dejal oa je tildi, da so koroški Slovenci predlagali na pogovoru sta'en forum za dialog na deželni ravni z la stnim poslovnikom, vendar so koroške stranke to odklonile. Vsi udeleženci pogovora so si bi li edini, da je treba z dteioeom nadaljevati. Deželni glavar Wag-ner je ob tem pripomnil, da bodo koroški Slovenci do naslednjih pogovor v »ustvarjalni pavzi) ime li priložnost, da razmislijo o vstopu v sosvete., medtem ko bo deželna vlada to pavzo izrabila 'za razmislek, ah -bo prihodnje leto prišlo do dveh pogovorov. Wagner, se je sicer zavzel za »previdna nadaljnja pogaianja*, hkrati pa je z opozorilom na sve tovni položaj dejal, naj bi se Korošci ne smešili toliko »s takim teatrom*, kakršen je včasih manjšinska politika, in se raje zavzeli za politiko dobrega sosedstva. Iztočnica za pogovor z zveznim kanclerjem Kreiskim. do katerega naj bi po napovedih prišlo najpozneje januarja prihodnjega leta. torej po včerajšnjem [»govoru pri deželni vladi, če izvzamemo do ločeno klimatsko izboljšanje, nikakor ni razveseljiva. (SINDOK) ...........................................I.imun..m.mn ZIS o bencinskih bonih BEOGRAD — Zvezni izvršni svet jc odgovoril na vprašanje delegata v skupščini SFRJ Jožeta Marolta, ki se je zanimal, zakaj ni bil uresničen del odloka o omejevanju prometa z bencinom, ki zadeva jugoslovanske državljane na začasnem delu v tujini. Po sprejetju odloka je bilo bencin mogoče kupovati za vozila s tujo registracijo, zdaj pa samo na podlagi bonov oziroma za bone. Ker AMZJ takoj po sprejetju odloka ni mogla izpolniti vseh zahtev voznikov osebnih in tovornih vozil s tujo registracijo, so tem bencin prodajali po starem načinu še do 22, oktobra, čeprav je odlok začel veljati dva dni prej. Od 22. oktobra naprej pa so bile z boni preskrbljene vse prodajalne obstoječe prodajne mreže, poleg tega pa se je iz dneva v dan večalo število pooblaščenih menjalnic. Do l. novembra so v državi odprli 160 prodajni!) mest. Neposredno po devalvaciji dinarja, je rečeno v odgovoru ZIS, in po opozorilu iz Slovenije, da bodo zaloge goriva v obmejnih območjih izčrpane zaradi velikega pritiska italijanskih in avstrijskih kupcev, za katere je popust pri nakupu goriva po devalvaciji znašal kar 47 odstotkov, so od 23. oktobra do 4. novembra ustavili prodajo turističnih bonov. Hkrati so zagotovili prodajo tako imenovanih komercialnih bonov tudi za osebna vozila s tujo registracijo, o čemer so obvestili vsa prodajna mesta v državi in tujini. V državi je zdaj 241 pooblaščenih menjalnic za prodajo bencinskih bonov za vozila tuje registracije. Od tega jih je v Sloveniji 68. Bone prodajajo tudi v ZRN, Avstriji, Švici in Italiji, kmalu pa jih bo mo- v ZRN. Avstriji, Švici in Italiji, kmalu pa goče kupiti tudi v drugih državah Evrope. štaba glasovali proti namestitvi tega j Na podlagi tega ZIS ocenjuje, da so zdaj zagotovili preskrbo z ben-orolja. imela svo.i »rep*. Poznavalci] finskimi boni za vse voznike s tujo registracijo, tako v Jugoslaviji ameriškega političnega življenja kot zunaj nje. (dd) Milka Planinc čestitala Fanfaniju BEOGRAD — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc je poslala čestitko predsedniku vlade republike Italije Amintore-ju Fanfaniju ob prevzemu dolžnosti. V čestitki je izraženo upanje in prepričanje, da sc bodo sedanji dobri ednosi med državama tudi v prihodnje krepili v interesu Jugoslavije in Italije ter narodov obeh držav, (dd) Parlamentarna komisija bo šla v Buenos Aires RIM — Po nekaj tednih negotovosti so včeraj v Rimu končno sklenili. da bo odšla v Argentino posebna italijanska parlamentarna »mini* delegacija. Ta delegacija bo v bistvu lc »poizvedovalna* in bo pripravila tla za obisk večje delegacije, ki bo odšla v Buenos Aires kasneje. V »poizvedovalni* delegaciji bo pet članov, vodil pa je ne bo Andreotti, ampak demokristjan Pisoni. Pokrajinski nadzorni odbor je včeraj uradno imenoval deželnega funkcionarja Edoarda Collija za komisarja «ad acta* miljske ob čine in to z namenom, da pregleda in odobri obračun finančnega leta. Isti organ je namreč v ponedeljek razveljavil sklep občinskega odbora glede tega dokumenta z utemeljitvijo, da bi morala obra čun sprejeti (ali zavrniti) občin ska skupščina. Na nadzorni odbor so vložili pritožbo svetovalci KD, LpM, PSDI in neodvisni Barut, mandat komisarja «ad acla» pa formalno zapade 31. decembra. Danes ob 20. uri pa se medtem sestane miljski občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu debato o obračunu finančnega poslovanja. V teoriji ostaja torej še možnost, da bi svet tako rekoč «prehitel» komisarja in sprejel obračun, razen če slednji ne podpiše dokumenta pred sejo skupščine. To je zelo malo verjetno, prav tako pa je sodeč po številčnem razmerju v svetu in po političnem vzdušju v Miljah tudi zelo malo verjetno, da bo prišlo do kakega preobrata in da se bo Usti Frau-sin pridružil še kak glas v korist obračuna. Prihod komisarja tad acta» je ......................im................................um...........................................mm....mmmmmmimmmmmmmmm 115 milijard za prometne infrastrukture URADNA PREDSTAVITEV NOVE PROGE, KI RAZBREMENJUJE GLAVNO POSTAJO IN POSPEŠUJE TOVORNE PREVOZE | PODZEMNA ŽELEZNIŠKA OBVOZNICA POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PRISTANIŠČE IN VSE MESTO Od Sv. Andreja skozi predor pod mestnim središčem do Barkovelj - Dve uri vožnje manj do Trbiža Kakor napovedano, je bila včeraj uradna predstavitev podzemne Železniške obvoznice, ki bo odslej neposredno povezovala novo prosto luko, lesno skladišče pod Skednjem ter industrijsko cono z vsedržavnim pa tudi mednarodnim železniškim omrežjem. Vagonskim kompozicijam — natovorjenim z blagom vkrcanim v omenjenih lukah — ni več treba po polževo s postaje pri Sv. Andreju po mestnem nabrežju do glavne postaje pri Trgu Liberta, kar je v preteklosti po eni strani povzročalo silne prometne težave, po drugi strani in predvsem pa znatne zamude v odpremi jan ju pošiljk proti zaledju; od nedelje vozijo tovorni vlaki skozi predor, ki so ga pod našim mestom vrtali skorajda dve desetletji, in se med Rojanom in Barkovljami spustijo na redno progo, ki pelje tja do Tržiča oziroma Nabrežine na Opčine. Zaenkrat pomeni to časovni prihranek najmanj dveh ur, kolikor zadeva na primer vožnjo do Tržiba; ko bo podvojitev pontabeljske proge stvarnost, bo pa seveda mogoče še precej več prihraniti na času. Postaja pri Sv. Andreju je bila za to priložnost praznično okrašena in v njej se je zbrala velika množica povabljencev, od predstavnikov sredstev množičnega obveščanja do zastopnikov krajevnih in deželnih oblasti. civilnih, vojaških in cerkvenih, ter glasnikov družbenih, političnih in gospodarskih krogov. Navzoči so bili tudi predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih železnic. Gostom je spregovoril najprej okrajni direktor železniške uprave Trolio, ki je uvodoma povedal, da uresničitev podzemne obvoznice pomeni avantgardno pobudo in orisal njene osnovne značilnosti. Nato se je priglasil deželni odbornik za promet in prevoze Rinaldi, ki je obljubil pripravljenost deželne uprave na tesno sodelovanje z upravo državnih železnic, kolikor zadeva njene načrte za okrepitev prog na področju Furlanije - Julijske krajine. Oglasil se je tudi predsednik pristaniške ustanove (EAPT) Zanetti, ki je izrecno poudaril važnost pobude. Tembolj še, je dejal, ker se bodo 1. januarja 1983 avtoprevozni-ške tarife znatno podražile, kar bo nujno moralo privesti do občutnej-šega izkoriščanja železnice v blagovnih prevozih v in iz zaledja. Funkcionar železniške uprave Fo-čacei je nato razgrnil nekaj številk o, časovnih in tehniških obvezah glede — deloma že tekočih — del za podvojitev pontebeljske železnice in p-oge Gorica - Redipuglia, oziroma; glede izgotovitve ranžirne postaje v Cervignanu. ....... Na izrecno vabilo Romana Trolia *e je oglasil tudi predstavnik deželne sindikalne zveze delavcev v prometu in prevozih FILT Dreossi. Izrazil je zadoščenje zaradi uresničitve pobude, obenem pa kritiziral Osrednjo železniško upravo v Rimu zaradi njene počasnosti pri operativnih in finančnih izbirah. Zlasti pa je Dreossi obžaloval dejstvo, da kljub tolikim besedam in obljubam osnutek zakona o reformi uprave državnih železnic še vedno leži v zaprašenih predalih parlamenta. Pripomnil je, da se delež tovornega prometa po železnici na skupnem tovornem prometu v Italiji zadnja leta močno krči. Nazadnje je naglasil, da obstajajo danes vsi pogoji za res tvorno sodelovanje med e-notno sindikalno zvezo CGTL - CISL -UIL in upravo državnih železnic, za kar si je zaslužil hvaležno obdarovanje navzočih. Okraini direktor železniške uprave Trolio je nazadnje spodbudil o-blasti politike, gospodarstvenike in vse meščane Trsta, naj zavihajo rokave in pokažejo navzven, da znajo tudi sami kaj tvornega storiti; z drugimi besedami povedano, naj bedo aktivnejši. Gostje so se nato z elektrovlakom »arlecchino* popeljali po novi podzemni progi do Nabrežine in od tam mimo Ončin nazaj do Sv. Andreia po že zdavnaj zapuščeni progi, ki se spušča ob Rocolu in Montebelu proti luki. SLOVO OD ZDRAVNIKA DR. MARCELA VERČA V MILJAH OD DAIMES NA DELL KOMISAR «AD ACTA» Drevi se spet sestane občinski svet Negotovost ne more trajati v nedogled Posebna deželna komisija za prevoze in promet, ki ji predseduje slovenski svetovalec Štoka, je včeraj soglasno odobrila podelitev 115 milijard lir od skupnih 250 milijard, kolikor jih je namenila država naši deželi za refinansiranje del in posegov na Tržaškem in Goriškem v o-kviru zakona za izvajanje osimskih sporazumov. Soglasno je bila tudi poudarjena potreba, da se ta znesek takoj uporabi za nekatere najnujnejše posege, zlasti na področju prometnih infrastruktur. Osemdeset milijard naj bi šlo namreč prav v te namene, od tega pa po pet milijard za razna dela v avtoportih pri Fernetičih in pri štandrežu ter 62 milijard za izpopolnitev avtocestne povezave med VII. pomolom in cesto 202. Nadalje bodo namenili 20 milijard za nadaljnjo razširitev dotacijskega sklada tržaške pristaniške ustanove, šest milijard pa bo šlo ustanovi ‘ža tržiškri Industrijsko cono za rrizne njene haloge. - (•„ V* 'v* » V okviru potrebe po razvoju znan-, stvenih In kulturnih inštitucij na Tržaškem in Goriškem pa bodo podelili po šti 'i milijarde lir tržaški univerzi v podporo njene raziskovalne dejavnosti in kulturnega sodelovanja s sorodnimi ustanovami ter Konzorciju centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Posebej so predvideni finančni prispevki Kraški gorski skupnosti. To finansiranje sodi v okvir protivrednosti kraški skupnosti, ki bo utrpe’a hudo škodo z razlastitvami zaradi hitre ceste. PODJETJE JE NAMERAVALO PREKINITI S PROIZVODNJO SUHEGA ŽELEZA Delavci škedenjske železarne Terni obdržali pri življenju drugi plavž Popoldne sestanek sindikalnih predstavnikov z delegiranim upraviteljem grupe Terni Pozzom zn srečanje na vsedržavni ravni ■ Kako je z načrtom za preustroj dela v železarni? Delavci škedenjske železarne «Ter-ni» (bivši Italsider) so včeraj zarana preprečili, da bi ugasili plavž štev. 2, kot je to nameravalo storiti vodstvo obrata s pretvezo, da je plavž že itak dotrajan in morajo zato v njem prekiniti proizvodnjo suhega železa. Delavstvo je v tej nameri uvidelo ponovno nevarnost za svojo zaposlitev, saj ni imelo nobenih jamstev, da bo podjetje v čim krajšem času ^ obnovilo ali prenovilo dbjčict; zato se je s samovoljno akcijo odločilo za nadaljevanje proizvodnje v drugem plavžu. Ob pol petih zjutraj, ob začetku delovne izmene, so uslužbenci «Terni» «zastra-žilis> plavž in tako dejansko omogočili nadaljevanje normalnega delovnega procesa v železarni. Akcija ob zori je bila le uvod v izredno naporen in težaven dan, ki so ga morali prestati včeraj delavci škedenj-skega obrata za obrambo svojih delovnih mest. Že nekaj ur kasneje so se sestali na skupščini, na kateri so kritično presodili zadnji mesec upravljanja. oziroma nesposobnosti vodstva grupe Terni, da poišče primerno rešitev za izhod iz obstoječe globoke krize. Pred mesecem (4. novembra) so se namreč predstavniki sindikata kovinarjev sporazumeli z delegiranim upraviteljem grupe Terni, Pozzom, da bodo o nadaljnji usodi škedenjske železarne razpravljali na skupnem srečanju med vodstvom podjetja, družbo Finsider, sindikatom in vlado (škedenjski, obrat. jR, psdHječ podjetje z državno soudeležbo). Srečanje je bilo najavljeno za 29. november, z njim pa ni bilo nič zakadi vladne krize. Protestno zasedbo in nadaljevanje proizvodnje v drugem pavžu gre razumeti tudi v tem pogledu: kot pritisk na družbo Finsider in na vlado, da bi se čimprej domenili za skupni, že obljubljeni sestanek. To zahtevo so predstavniki pokrajinskega vodstva sindikata kovinarjev FLM ter člana vsedržavnega tajništva FLM Lorenzato in Fornar včeraj popoldne predočili delegiranemu upravitelju družbe Terni Poz- llllllllllirillllllllUinilllllllllllMIIIIIIIMIMHiMmviimillllMitlinillIMMIMIIIMtmilllimMniMIIIIIMIMlIlIMMIIIIIIIIIIIIIIHIimillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIia OB VEDNO BOLJ NEGOTOVEM POLOŽAJU Gordijski vozli tržaške politike Vrsta zaskrbljujočih znakov kaže na to, da stranke na Tržaškem niso razvozlale pravega gordijskega vozla in da je politični položaj iz dneva v dan bolj labilen. Krajevna zdravstvena enota je v bistvu paralizirana; odprto ostaja vprašanje predsedništva in to v času, ko bi bilo treba napeti vse sile, da se končno odpre bolnica na Kotiran. Bolnica ostaja seveda bistveni člen razprav in polemik. Vrsta drugih javnih ustanov ne najde prave in trdne večine, ki naj zagotovi tudi učinkovito upravljanje. Tu lah- V sredo je pri Sv. Jakobu pa tudi v drugih predelih mesta in okoliških vaseh žalostno odjeknila vest o smrti dr. Marčela Verča, vestnega in resnega slovenskega zdravnika ki je posvetil vse svoje življenje zdravniškemu poklicu in pomoči sočloveku. Dr. Verč se je rodil pred 79 leti v slovenski družini na Ponča-ni v Trstu. Po študiju v Ljubljani. Zagrebu in na Dunaju je pri petindvajsetih letih v Modeni diplomiral za zdravnika, nakar jt v Pavii opravil habilitacijo. V ča su fašizma ni mogel popolnoma izvrševati svojega poklica; ponudili so mu sicer vodilno službo v tržaški umobolnici a le pod pogojem, da sprejme faš’stično izkaznico: dr. Verč .je izkaznico od klonil, zato .je bil ob delo. Deset let .je nato delal brezplačno kot prostovoljni asistent v bolnišnici pri Magdaleni in v glavni bolnišnici. Med drugo svetovno vihro so ga nemški okupatorji poslali kot zdravnika na Dunaj, kjer je ostal poldrugo leto. Po vrnitvi v rodni Trst se je aktivno vključil v NOB-partizanom je dobavljal zdravila in opravil vrsto zdravniških pregledov v ilegali. Po vojni se .je še bolj posvetil tvojemu poklicu: ordiniral je pri Sv. Jakobu, kar dvajset let pa je opravljal službo šolskega zdravni ka na slovenskih šolah. Ob 50-let-nici zdravniškega delovanja je prejel odlič.je, zlato kolajno za dolgoletno službovanje. V vsem tem času (delal je nepretrgoma od leta 1928 vse do smrti) je nudil pomoč preštevilnim slovenskim in italijanskim pacientom, ki so ga poznali kot izredno vestnega, resnega in poštenega zdravnika. Prav zaradi tega .je njegova izguba /.a vso našo skupnost še toliko bolj boleč«, ko navedemo občinsko podjetje ACE GA, polemike v upravnem odboru deželnega gledališča Teatro stabile, kjer večina odklanja imenovanje Cominottijeve za predsednico in predlaga nekatere važne statutarne spremembe. Marsikatero drugo imenovanje občinskih predstavnikov v javne ustanove in telesa ostaja od prto. Tudi rajonski sveti delujejo v hudi negotovosti, saj odnosi med občinsko upravo in omenjenimi sveti niso najbolj vzpodbudni za svete, po drugi strani pa hromijo učinkovitost svetov njihova notranja politična nesoglasja. Lahko bi še naštevali, vendar je povsem jasno, da v vseh omenjenih ustanovah in telesih močno škripa, ker ni jasnosti in trdnih dogovorov «ra vrhu*. Zavezništvo med laiko - socialisti in Listo za Trst, ki skupaj upravljajo tržaško občino in pokrajino, doživlja nelahko preizkušnjo. Laiko ■ socialisti so se septembra zmenili s KD, da le ta vstopi do 20. januarja v večino na občini in pokrajini. Lista za Trst pa se o tem ni izrekla, oziroma je kot pogoj za sodelovanje postavila epaket za Trst*, člani liste bodo imeli jutri drugi del skupščine in prav gotovo bodo osrednja tema odnosi s KD in vprašanje njenega vstopa v koalicijo. Razprava verjetno ne bo lahka. Poslanka Gruber Bencova se je že javno izrekla proti sodelovanju s KD. Zdi se, da bodo njena stališča o «vračanju k izvirom» in proti tesnemu sodelovanju s KD v manjšini. Vendar kljub temu stvari ne bodo tako enostavne. Tajnik LpT Giuricin je bil v intervjuju, ki je izšel v zadnji številki tržaškega tednika 11 Meridiana dovolj jasen. Giuricin pravi, da morajo laiko - socialisti in KD skupaj vprašati Fanfanija, naj vlada sprejme pomembne ukrepe v korist Trsta. če bo šlo za «odločilne» ukrepe, pravi Giuricin, so možne *organske* večine na občini, drugače tbo prišlo do potopa*. še jasnejši pa so nekateri predstavniki in stranke laično - socialističnega pola. Včeraj smo objavili stališča PSDI. kjer je povsem očitna zahteva, da stopi KD v večino na občini in na pokrajini, saj je KD na deželi stranka relativne ve- čine in brez prisotnosti dežele ni mogoče rešiti problemov Trsta. Socialdemokrati poudarjajo, da bodo odstopili, če KD ne pride v večino. Podobno grožnjo je izrazil v intervjuju v Meridianu tudi pokrajinski tajnik PSI Pittoni. Tu se je odločno zavzel za vstop KD v večino in v odbora na občini in pokrajini. «če Lista ne bo dala v tem smislu pozitivnega odgovora,* pravi Pittoni, «bo treba izničiti sedanji položaj nn tržaški občini in pokrajini.* Očitno je torej, da se bo morala jutrišnja skupščina LpT izreči, oziroma zavzeti nedvoumno stališče. Deželni tajnik KP1 Rossetti je ob vsem tem izjavil, da ni jasnih odgovorov na osnovne probleme Trsta. Omenil je gospodarsko krizo, problem pristanišča, vprašanje zakonske zaščite Slovencev in 300 milijard, ki jih je parlament dodelil naši deželi za preobhovo po potresu. Del teh sredstev, ki je namenjen za izvenpotresna področja, bi moral tudi v Gorico in Trst, pravi Rossetti, saj mesti pesti huda kriza. Ob vsem tem je treba ugotoviti, da se navadnim smrtnikom marsikdaj zdijo politične razprtije igra v praznem. V bistvu torej pomenijo gordijski vozel, o katerem smo v začetku pisali, prav osnovni problemi, ki tarejo Trst in njegovo okolico; to pa so gospodarska, socialna, narodnostna in kulturna vprašanja. To je torej pravi preizkusni kamen, ki ga ne bo mogoče rešiti s starimi i ■ novimi tezami LpT, ki po eni strani ponuja kampanilistične vizije in zahteve, kot so na primer določene davčne olajšave, ki so se drugje že izkazale za neučinkovite (tipičen primer je prav Gorica), po drugi strani pa nekatere probleme, kot je prav vprašanje Slovencev, nevarno redimenzionira. Tudi ne morejo pomeniti rešitve takšni politični manevri, ki bi pripeljali na vrh, od koder ni več vidna dolina s problemi in ljudmi, ki jih suša vedno bolj tepe .. ,(am) • Jutri in v nedeljo bo v dvorani «Di Vittorio* (Ul. Pondares) pokrajinski kongres Zveze žensk Italije -UDI. Zasedanje se bo pričelo ob 9. uri, uvodno poročilo bo podala dosedanja pokrajinska tajnica Ester Pa cor. zu, ki se je prav zaradi teh vpra šanj mudil v našem mestu. Delavce seveda tudi zanima, v kakšni fazi je priprava načrta za preustroj o-brata na drugo, dodatno ali alternativno proizvodnjo, ki bi bila bolj konkurenčna od sedanje proizvodnje suhega železa (povpraševanje po tem proizvodu je namreč vedno manjše). Doslej se je namreč le izvedelo, da je grupa Terni predala genovskemu podjetju , .Italimpianti nalogo za izdelavo tega načrta. Na črt pa naj bi bil nared šele prihod njega marca, zatem bi morali počakati še približno poldrugo leto pred-no bi lahko začel obnovljeni obrat delovati. Delavci škedenjske železarne niso dobili v tem smislu še nobenega zagotovila. Zaradi teh negotovosti in zaradi Demoklejevega meča dopolnilne blagajne, ki že več kot mesec dni visi nad glavami 700 od skupnih 1.800 zaposlenih, so se včeraj odločili, da se zoperstavijo ponovnemu poskusu skrčenja delovnih mest v obratu in s protestno akcijo omogočili nadaljevanje proizvodnje v drugem plavžu. Drigani sinoči zaslišal Emiiia Peliieanija Namestnik državnega tožilca Drigani je sinoči ponovno zaslišal E-milia Peliieanija, posebnega tajnika sardinskega gradbenika Flavia Car-bonija, s katerim je obtoženec vpleten v skrivnostni beg Roberta Calvi-ja. Pellicani je obtožen kršitve raznih valutnih in finančnih predpisov, ki naj bi mu omogočili izvoz 10 milijard lir. O povezavi med to preiskavo in ono, ki jo o prekupčevanju mamil in orožja vodi preiskovalni sodnik Palermo iz Trenta, pa ni uradnih potrdil. • V torek, 14. decembra se bo ob 20. uri sestal rajonski svet za Sv. Ano, Kolonkovec in Sv. Sergij. samo potrdil položaj precejšnje u-pravne in politične negotovosti, v katerem se je znašla miljska občina po razbitju sodelovanja med komunisti in socialisti. Po Bordo-novi potrditvi za župana nismo bili še priča otipljivim znakom. 14 bi lahko pripeljali do nekega raz-čiščenja med KPI in PSI, čeprav je moč sklepati, da iaiko-socialisti v občinskem svetu (PSDI, PSI in bivši liberalec Barut/ niso ubrali poti «frontovske» opozicije proti e-nobarvnemu odboru, ki v tem tre nutku združuje listarje in demo kristjane. To je prišlo r.a dan na zadnji seji občinskega sveta, na kateri sta socialist Rossini in socialdemokrat Derin z vzdržanjem omogočila odobritev nekaterih sprememb pri proračunu za leto 1982. Očitno je šlo za zgolj tehnično stališče, čeprav v perspektivi ne gre izključiti novega odnosa med Listo Frausin in laično-socialistič-nimi silami. Dejstvo pa je, da je vsa zadeva še na slepem tiru in da socialisti in komunisti niso še sedli za mizo ter trezno ocenili položaj. Taka negotovost ne more trajati večno, tudi zaradi tega, ker čakajo upravo pomembne obveze in naloge. Nove naprave v kardiološkem in kardiokirurškem oddelku Medtem ko se zdravstveni operaterji in z njimi vsa javnost vprašujejo, kdaj bo končno prišlo do odprtja nove bolnice na Katinari, se v glavni mestni bolnici nadaljujejo pobude, ki težijo k nadaljnji krepitvi nekaterih oddelkov. Kot sporoča Krajevna zdravstvena enota, bodo jutri opoldne s kratko slovesnostjo predali svojemu namenu dve novi dvorani za specializirane kirurške posege. Z novimi tehnološkimi strukturami bodo namreč okrepili kardiološki in kardiokirurški oddelek. Slednjega so dejansko popolnoma restrukturirali ter opremili dvorano za kirurške posege s posebnimi napravami, ki omogočajo stalno sterilizacijo am-bienta po najnovejših znanstvenih in tehnoloških konceptih. Naprave so oskrbeli delno iz sklada bolnice, delno pa s prispevki zasebnikov in organizacij, ki delujejo v specifičnem zdravstveno skrbstvenem sektorju. Slovesnost bo. kot rečeno, ob 12. !uri. O novih pomembnih pridobitvah bosta spregovorila primarija o-beh oddelkov prof. Camerini in prof. Sranchini. Za uspešno opravljeno diplomo na visoki šoli za telesno kulturo čestita tovarišici SONJI MILIČ sekcija KPl Just Pegan - občina Zgonik. DVODNEVNI POSVET V PROSTORIH POMORSKE POSTAJE Od danes 3. konferenca o tržaškem pristanišču Tovorni promet, storilnost in dolgovi - Uvodno poročilo predsednika EAPT Zanettija - Vprašanje luke tudi nocoj na dnevnem redu tržaškega občinskega sveta Z uvodnim poročilom predsednika luške ustanove Zanettija se prične danes ob treh popoldne na pomorski postaji 3. konferenca o tržaškem pristanišču. Govor bo o razvoju tovornega premeta, proizvodnosti in finančni krizi, ki tare luko oziroma ustanovo EAPT zaradi starih in, če se smemo tako izraziti, kroničnih dolgov. Predsednikovim izvajanjem bo sledilo tehnično poročilo glavnega ravnatelja Borellija, zatem pa se bodo priglasili k besedi zastopniki sindikatov, zenotene družbe pristaniščnikov ter špediterjev in drugih koristnikov pristaniških storitev, pa tudi izvedenci in gospodarstveniki. Morda bo spregovoril tudi kakšen predstavnik krajevnih in deželnih oblasti. Konterenca se bo nadaljevala jutri dopoldne ob devetih in zaključila s sklepnim povzetkom, ki naj bi pokazal, koliko poti je bilo prehojene v času, ki je minil od druge konference. Tedaj je bilo vzdušje v luki, kot znano, dokaj napeto zaradi trenj med delavstvom in sindikati na eni ter pristaniško upravo in uporabniki luke na drugi strani. Pozneje so se družbe pristaniščnikov zenotib, kar se je brž poznalo na povečanem blagovnem prometu v tekočem letu in v večji storilnosti kljub zredčen ju delovnih moči. Sam Zanetti je na nedavni tiskovni konferenci izrecno poudaril novo, vedrejše vzdušje in tvornejše sodelovanje med vsemi, ki so zainteresirani za nadaljnji razvoj luke. Tretja konferenca naj bi to le še potrdila in dala novega zagona skupnim naporom, da se pristanišče vnaprej res smotrno manažersko upravlja v korist celovite skupnosti, ne le določenih interesnih skupin. Spodbudno znamenje v tem smislu je morda tudi okoliščina, da bodo načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu danes opoldne skušali združiti v enovito celoto vseh šest resolucij v zvez-i s konferenco o pristanišču, ki so bile predložene na torkovi seji skupščine, da bo torej občinski svet nocoj verjetno enotno resolucijo tudi izglasoval. MiiiiiiiiiiiMtiiniiHiiiiiiMiiiuiiiiMmiiiiiiiiimitmiuiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiuiiiiimimiiimiiiintiitHiiiiiiB PRIČAKOVANJE ZA NOVO PREDSTAVO SSG Drevi v Kulturnem domu premiera Kmeclove igre ^Mutasti bratje» Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu druga letošnja premiera Slovenskega stalnega gledališča. Premiera igre, ki jo pričakujemo s posebno radovednostjo, saj se dotika nas skorajda neposredno, čeprav je ambientirana na avstrijskem Koroškem in govori o usodi tamkajšnje slovenske manjšine in slovenskih ljudi. Gre za delo Mutasti bratje*, ki ga je napisal dramatik in literarni zgodovinar Matjaž Kmecl. T gro je režiral Jože Babič, sceno pa pripravil Klavdij Palčič. Mutasti bratje* govorijo o življenju koroških Slovencev. O vztrajanju v lastni narodni zavesti in o odpadništvu. Govori o ljudeh, ki so jim odvzeli besedo, a ko ti ljudje zapojejo, zapojejo po slovensko. Tu je nemški raznarodovalni pritisk, tu je odnos matičnega naroda dg, sonarodnjakov, ki živijo pod vedno tesnejšim nebom. Odnos., ki je včasih »izletniški*, saj ni vedno lahko razumeti stiske drugih. V povesti o delu naroda, ki kljubuje hudim pritiskom, ki je večkrat šibkejši od teh pritiskov, se prepletajo misli, ki se večkrat rodijo v nasprotujočih si parih: majhnost in vztrajanje, ideologija in intima, morala in majhnost, videz in resnica. Igra prerašča svoja izhodišča, da so izhodišča jasnejša in polnejša, ali kot pravi sam Kmecl: «Če je igra vsaj približno tisto, kar je lllltlllllltlimiUIIIMIIHimillMIIIIIIimilllHHIIIIIIItmmilllllllllllllliriltlllHlIlMIIMIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIII Če bo v Trstu manj vojakov... Prav gotovo se ne dajo primerjati občutki, ki so v daljnem oktobru leta 1954 prevzemali ljudi, ko je v Trst po mnogih letih vkorakala italijanska vojska, z občutki, ki jih spremljajo danes, po skoraj treh desetletjih, ko so v javnost prodrle sicer še nepotrjene vesti, da bodo odpravili vojaško poveljstvo v našem mestu in znatno skrčili prisotnost vojske. Kljub temu pa se dogaja, da nekateri spremljajo te vesti z ogorčenjem, drugi pa dokaj hladno in neprizadeto, kot so nekateri nekdaj pričakali prve italijanske vojake z navdušenjem, drugi pa s tesnobo. Ta raznolikost reakcij je slej ko prej veren termometer vzdušja, ki je vedno ločevalo duhove in privedlo do pretresov in anomalij v družbenopolitičnem, kulturnem in Mala črna kronika Avto jo je hudo ranil ko je prečkala cesto V prometni nesreči, do katere je prišlo včeraj okrog 7.30, je bila hudo ranjena 34-letna uradnica Ga-briella Lo Vollo iz Ul. Battisti 10. Ko je prečkala Drevored Čampi E-lisi v višini Lloydove palače, jo je z avtom zbil 50-letni Cesare Passan-te Spaccapietra iz Ul. Gavardo 7. Ranjenko so nemudoma prepeljali z rešilcem rdečega križa v bolnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki so ugotovili, da je zadobi-la hud pretres možganov. Narkoman vdrl v lekarno Prejšnjo noč, malo pred 4. ero, je neznanec obvestil policijo, da se v lekarni v Ul. Mazzini 43 verjetno suka tat. Bil je to 24-letni narkoman Angelo Grison, ki je ob prihodu agentov skušal zbežati, a mu ni uspelo. Priznal je, da je s kamnom razbil izložbo in da je vdrl v lekarno, ker je potreboval mamilo. Po zasliševanju na kvesturi so ga agenti izpustih in prijavili zaradi poskusa tatvine. V plesni dvorani «Paradiso» zasačil tatu Francesco Cozzolino, sin lastnika plesne dvorane «Paradiso», je pred-sinočnjim zasačil 25-letnega Maria Craighera iz Doline, ko je prešteval pravkar ukraden denar. Izmaknil ga je 44-letni Ileani Stava-nja, ki se je za nekaj trenutkov oddaljila od mize, na kateri je pustila svojo torbico. Po prometni nesreči je izgubil spomin Na Trbiški cesti, v višini naselja Altura, je včeraj 22-letni trgovski potnik. Guido Brancaleoni iz Ul. Mat-teotti 4 nenadoma izgubil nadzorstvo nad svojim renaultom in zavozil v obcestno drevo. V nesreči je utrpel rahel pretres možganov in rane na glavi ter po drugih delih telesa. Ko so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo zdravil 20 dni, je bil v konfuznem stanju. Zdravniki so tudi ugotovili, da je izgubil spomin. Hotela je parkirati avto pa se je znašla v bolnici Ko je 30-letna Lucia Melis por. Maiola iz Ul. delTEremo 148 včeraj zjutraj hotela parkirati avtomobil, je nenadoma treščil v zadnji del njenega fiata 126 Galliano Michieli, ki je upravljal isti tip vozila. Trčenje je bilo precej hudo, kajti Me-lisovo so sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh zaradi verjetnega zloma rame in udarcev v komolec. gospodarskem tkivu našega mesta. Nič čudnega tedaj, če je hipoteza skrčenja vojaškega potenciala na našem področju dregnila v živo zlasti tiste, ki so vselej povezovali prisotnost italijanske vojske z italijan-stvom Trsta. Pri tem si seveda ne postavljajo ne vprašanja prihranka, ki ga takšno skrčenje predstavlja za državne blagajne, ne moralnega vprašanja krutosti oboroževanja in ne vprašanja škodljivosti vojaških služnosti. Kvečjemu zaskrbljenost, ker bodo morali njihovi sinovi služit vojaščino daleč od rodnega mesta, predvsem pa bojazen, da bo zmanjšanje števila vojakov okrnilo podobo svetega italijanstva na tleh sv. Justa, (dk) njen avtor hotel in želel, pa bi morala govoriti o katerikoli manjšini na katerikoli meji — ne samo geografski, tudi moralni: o stiskah šibkega in majhnega, vendar zvesto samosvojega in potolčenega.* Danes se na prizivno-porotnem sodišču prične proces proti fašistični trojki Francu Fredi, Giovanniju in Angelu Venturi, ki so bili 15. junija lani obsojeni zaradi prevratniške propagande prek znane «rdeče knjižice* z naslovom «Pravica je kot krmilo, kamor ga obrneš, tja gre. «Freda in Giovanni Ventura sta bila obsojena na leto in štiri mesece zapora, Angelu Venturi pa so sodniki, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, prisodili osem mesecev zapora. Ob smrti dr. Marčela Verča Izrekata družini Čepar in Germani iskreno sožalje svojcem. Ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta izreka svojemu sodelavcu režiserju Sergiju Verču sožalje ob izgubi očeta MARČELA Ob hudi izgubi dragega očeta MARČELA VERČA izreka iskreno sožalje Sergiju Verču in družini Zveza slovenskih kulturnih društev. Sekcija VZP1 Lonjer - Katinara Izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega Milana Hrovatina. Ob drugi obletnici smrti naše drage Gizele Bucik se je z ljubeznijo spominjajo mož Rafko in drugo sorodstvo Zapustil nas je dr. MARČEL0 VERČ (zdravnik) bolnišnice*3 ^ R-30 iz mrtvašnice glavne SVOJCI Namesto cvetja darujte v dobrodelne Trst, 10. decembra 1982 namene. Poslednje slovo od naše drage mame in none JOŽICE BENČIČ vd. D0BRILA bo jutri, 11. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Pogreb bo v Hrpeljah ob 14.30. EVGEN, MARA, ALENKA, KSENIJA in BORIS. Trst, Hrpelje, 10. decembra 1982. Žalovanju se pridružujejo brat Vinko s hčerkama Nadjo in Lili z družinama, sestra Danica z možem Guerrinom ter sinom Silvanom z družino, Dragica Kavčič, Vida, Emil in Irena Milanič Arturd in Vittdria Lonzari. GORIŠKI DNEVNIK jii jt. MATJA2 KMECL MUTASTI BRATJE poljudna igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev Režija: J02E BABIC PREMIERA Danes. 10. decembra 1982, ob 20.30 — ABONMA RED A — premierski PONOVITVE jutri, 11. decembra 1982, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri v nedeljo. 12. decembra 1982, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri v sredo, 15. decembra 1982, ob 20.30 — ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 16. decembra 1982, ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek -Kino Cappella Underground 18.00 «Simon* (USA) Marshall Brickman — Alan Arkin. Ariston 16.00 «Domani si balla». Ma-riangela Melato in Maurizio Ni-chetti. Eden 16.30 «La cosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30 «Summer lovers*. Ritz 16.30 »Bomber*. Bud Spencer. Grattacielo 16.00—22.15 »Grease II.* Fenice 15.30 »Tenebre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 17.00 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Oh. Angelica* in «Blue jeans». Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Porky’s». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Io so che tu sai che io so*. Alberto Sordi in Monica Vitti. Cristallo 16.00 «11 bacio de'la pan-tera*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Blade Runner*. Radio 15.30 «La porcellona*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Blue erotic climax». Prepovedano mladini pod 18. letom. Lnmiere 16.00 «Hair*. Režija Miloš Foreman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Razstave V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri, 11. t.m., ob 20.30 odprtje razstave Atilija Kralja - člana Društva zamejskih likovnikov. Razstavljal bo svoja zadnja dela o Grčiji. Slikarja bo predstavil Milko Bambič.. TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Klavdij Palčič razstavlja svoje no vejše risbe in grafike. V galeriji Tommaseo - Ul. Canal- piccolo 2, razstavljata Avgust Černigoj in Emanuela Marassi. Razstava bo odprta do .19. t,m.........- Prispevki Namesto cvetja na grob dr. Mar-čela Verča daruje družina Branka Pahorja 20.000 za KD «Ivan Cankar* in 20.000 lir za RMV. Ob drugi obletnici smrti naše drage Gizele Bucik darujejo mož Rafko, sestra Olga in otroci Saško. Marjo in Nadja z družinami 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Včeraj-danes Danes, PETEK, 10. decembra SMILJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 2.10 in zatone ob 14.04. Jutri SOBOTA, 11. decembra DANIJEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,3 stopinje, najnižja 10,9, ob 18. uri 13 stopinj, zračni tlak 1011 mb rahlo pada, veter 30 km na uro južnik, vlaga 92 odstotna, nebo po-oblačeno. slaba vidljivost, dežja je padlo 2,8 mm. morje razgibano, tem peratura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Davide Cergol in Giovanna Del Čampo. UMRLI SO: 54 letni Carlo Sirico. 61-letni Mario Peric, 72 letni Antonio Giugovaz, 86-letna Vittoria Be-kar, 67 letni Iginio Butkovich. 84-letni 'Guerrino Zacchigna, 76-letna Car-mela Chiopris, 69-letna Vittoria Ma-russich por. Rasman. 88 letna Maria Serasin, 67 letni Antonio Rusconi, 72-letni Luciano Fontanot. 60-let.na Margherita Delise vd. Pavat, 73 letni Antonio Riosa, 39-letni Antonio Bevilacqua. 68 letni Vittorio Vatto-vani, 83-letna Anna Toncetti, 81-letna Maria Jelicich vd. Oncsak. 80 letni Agostino Furlan, 89 letni Ferdinan-do Valenti. 83 letna Luigia Budinis M., 63 letni Mario Marši, 88 letni Giuseppe Zeriali, 92 letna Antonia Marion vd. Hrvatin, 75-letni Marčeto Verč. 63 letni Guerrino Gomizel, 77-letna Bruna Marco vd. Maizen. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (nd 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10. Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje -Lungomare Venezia 3. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20 30) Trg Sonnino 4 in Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6, Nabrežina, Boliunec, Milje - Lungomare Venezia 3. LEKARNE V OKOLICI Boljunec tel 228 124: Bazovica: tel 226 165. Opčine: tel- 2114101; Prosek: tel 225 141: Božje polje. Zgonik: tel 225 596: Nabrežina tel 200 121: Seslian' tel 209 197: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627 predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8. do 20-ure, tel. 68 441. Gledališča VERDI V sredo, 15. t.m., ob 20. uri premiera opere »Triptih* Antonia Ille-sberga, pod vodstvom Danijela Za-nettovicha, v režiji Luise Crismani. Scene je pripravil Lojze Spacal. Sodeluje tudi otroški pevski zbor «Vo-ci Bianche* iz Trsta pod vodstvom Edde Galvani. Red A/E. V petek začetek prodaje vstopnic pri blagajni gledališča. V soboto, 11. t.m,, ob 17. uri šesta predstava Donizettijeve opere »Maria Stuart* (red S). Dirigent G Gruber, režiser F. Crivelli. ROSSETTI Danes ob 20,30 (red prost) gostuje Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo «Pene di amor perdute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni — Pasaža Protti za ponovitve do 15. t.m. AVDITORIJ Podrekovo lutkovno gledališče ob 9. in 11. uri. «Ostržek. . . tako* za šole. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni. V nedeljo predstavi ob 11. in 17. uri za vse. SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu: »Sokratov zagovor*, izvaja Jože Zupan. Danes, 10. decembra, ob 8.45 na Trg. teh. zavodu «Žiga Zois*; ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Mala dvorana Jutri, 11. t.m., ob 10. uri otroška matineja - sovjetske risanke. Srednja dvorana Jutri, 11. t.m., ob 19.30: 2. koncert zborovskega abonmaja. Velika dvorana V sredo, 15. t.m., ob 19.30; 3. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana. Od 12. do 22. decembra: Dnevi avstrijske kulture. Vstopnice So v prodaji pri blagaj li Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9 do 14. ure in od 17. do 19 ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13. ure Pevski zbor Fantje izpod Grmade bo nocoj ob 20.30 predstavil javnosti svojo glasbeno kaseto »Kraška dežela*. Večer bo v novi devinski šoli, nastopil pa bo tudi dekliški zbor - Devin Šolske vesti Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois vabi starše na roditeljske sestanke, ki bodo v torek, 14. decembra, ob 18. uri za: 1. a, 1 b, 1. c, 2. a in 2. b razred; sreda, 15. decembra, ob 18. uri za: 3. a, 3. b, 4. a, 4. b, 5. a in 5. b razred: četrtek, 16. decembra, ob 18. uri za: L, 2. in 3. razred geometrov. Vsi sestanki se vrše v šolskih prostorih. Najprej bodo kratki razredni sestanki, nato pa priložnost za razgovor s posameznimi predmetnimi profesorji. Obveščamo profesorje, ki obiskujejo pripravljalni tečaj za habilitacijo. da se bodo lekcije iz splošne didaktike nadaljevale danes, 10. t.m., ob 16. uri na učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu. Jutri, 11. t.m., bo ob 15.30 v 6-snovni šoli France Bevk na Opčinah srečanje mentorjev bralnih značk osnovnih in srednjih šol za Tržaško. Prisotni bodo Jože Zupan, predsednik bralnih značk Slovenije ter pisatelja Miha Mate in Janez Kajzer iz Ljubljane. Vabljeni učitelji in profesorji srednjih šol. . —., > im . BAMCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA kreditna banka ■'••'•'rV-s p A; ■ V- '*'**'' ■ TRST - DIMCA l . PIl./MO 18? ei-44C5 9. 12. 1982 Ameriški dolar 1.400,- Kanadski dolar 1.100.— Švicarski frank 675,- Danska kropa 161.— Norveška krona 200,- Švedska krona 190.— Holandski florint 524.— Francoski frank 201.— Belgijski frank 25,- Funt šterling 2.250.- Irski šterling 1.900.- Nemška marka 575.— Avstrijski šiling 81.50 Portugalski escudo 14.50 Pezeta 10,25 Jen 5,- Avstralski dolar 1.290.— Drahma 16,- Debeli dinar 20,50 Srednji dinar 20,- MENJALNICA vseh tujih valut Greifa v deTh A ti Ufa Kralja Jutri ob 20.30 bo v prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave najnovejših del o Grčiji Atilija Kralja., člana društva zamejskih likovnikov. Že na njegovi zadnji razstavi na Opčinah smo zasledili nekaj slik, ki so nam s svojo motiviko približale to čudovito deželo, če se letos Kralj predstavlja z razstavo, ki bo v celoti posvečena Grčiji, sklepamo, da se nam obetajo novosti, morda celo premiki v njegovem delu. Kot je že tradicija, bo slikar, ki je tudi narečni pesnik, predstavil nekaj svojih zadnjih pesmi. Zato bodo na večeru sodelovali tudi recitatorji SKD Tabor. Sploh je Kralj ne samo dolgoletni član domačega društva, temveč tudi aktivno sodeluje v njegovem razvejanem delu v glavnem kot scenograf, ne nazadnje s svojo strokovnostjo v prepotrebnem «zakulisnem delu*. Umetnika bo predstavil kritik Milko Bambič, moški pevski zbor Tabor pa bo s svojo pesmijo obogatil večer. Rastava bo trajala do 21. t.m.; ob zaprtju bo društvo zamejskih likovnikov priredilo nadvse zanimivo predavanje z diapozitivi na temo *Uvod v zgodovino umetnosti». V NEDELJO V SRENJSKI HIŠI ■v sr Zenski zbor iz Skednja bo nastopil v Mačkoljah Na povabilo KD Primorsko bo v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri, v srenjski hiši v Mačkoljah nastopil Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja. Za to priložnost so članice KD Ivan Grbec pripravile kulturni program z naslovom *Slovenska žena v pesmi in besedi». V prvem delu bo ženski pevski zbor pod vodstvom Marte Werk -Volk zapel sledeče ljudske in umetne pesmi: »Pozdravi — priredba za ŽPZ Marta Werk - Volk, «Sine mušica* — Alfred von Beckerath, «Nmau čez izaro» (koroška ljudska) — Emil Adamič, «Lastovki v slovo» (tolminski napev) — Makso Pirnik, «Kako bom ljubila» (ljudska) — Danilo Bučar, iZabučale gore» (moravska ljudska) — Emil Adamič, »Izberi si moža» (prleška ljudska) — E-mil Adamič, «Kej me bueš» (tržaška ljudska) — Ignacij Ota, «Zbadljivka* — Emil Adamič, rPesem žena» — Karol Pahor, «Slovenska zemlja» (tržaška ljudska) — Pran Venturini, «Smrt v Brdih» — Makso Pirnik, «Na oknu» (španski napev) — Miro Kokol. Besedila pesmi iz zbirke «Tristo narodnih in drugih nriljubljenih petih pesmi* Stanka Preka in Borisa Merharja, ki jih bodo recitirale pevke same, bodo tematski uvodi v peti del programa. Besedila je izbrala in povezala v vsebinsko zaključene celote Melita Valli. V drugem delu bo na sporedu ponovitev ptltora v škedenjskem narečju. ž nasloven *Prvi p les*. Zamisel, narečno besedilo in režija je delo požrtvovalne dolgoletne članice KD Ivan Grbec Vide Pahor -Werk. V glavnih vlogah nastopata predstavnici mlajšega rodu Barbara Korošec in Elizabeta Uršič. Me. V. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje vabi člane in prijatelje na delovno akcijo, ki bo v prostorih društva - Ul. Cerreto 12, v nedeljo, 12. decembra, ob 8.30. Slovensko kulturno društvo Barkovlje vabi na predstavo »Odpirač*, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča, ki bo v društvenih prostorih v Barkovljah — Ul. Cerreto 12, v torek, 14. decembra, ob 20.30. f4 Čestitke Dolgoletni zvesti sodelavki nedeljskih oddaj Radia Koper »Sosednji kraji in ljudje« Meri Rejc želi ob njenem življenjskem jubileju veliko zdravja in osebne sreče Neva Lukeš z družino. Razna obvestila Slovenska zamejska skavtska organizacija steg 3 Breg vabi na prikaz skavtskega življenja v besedi in sliki, ki bo v soboto, 11. trn., ob 17. uri v mladinskem domu v Bo-Ijuncu. Vabljeni zlasti mladina in starši. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira brezplačni tečaj iz strojepisja. Vpisovanje do 17. decembra, vsak dan od 16.30 do 17.30 na sedežu zavoda -Ul. Carducci 8, tel. 730210. PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA (skrinje, skledniki, vintle in kuhinjske kredence) Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo Cesta NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehodu) tel. 200282 Obiščite nas na razstavi tr žaškega obrtništva na pomorski postaji od 11. do 13. decembra. PRIČNE SE DANES ZVEČER IN RO TRAJAL DO NEDELJE > • ‘ Krščanski demokrati na kongresu brez sporazuma o novem tajniku? Največ možnosti za izvolitev ima Luciano Rebulla iz Tržiča Smo v času kongresov. Danes popoldne bodo svojega, ki bo trajal tri dni, pričeli krščanski demokrati. Pred tednom dni so imeli pokrajinski kongres pristaši Slovenske skupnosti. Naslednjo nedeljo bodo imeli pokrajinski kongres socialisti, istočasno bo v Gorici deželni kongres furlanskega gibanja. Kongres de-mokristjanske stranke bo v sejni dvorani razstavišča Espamego. Le enkrat po vojni je bil pokrajinski kongres demokristjanske stranke tako zanimiv kot današnji. To je bilo v petdesetih letih ko je mlada garnitura, na čelu katere so bili takrat mladi Calderini, Martina, Tripani, Cocianni, pokazali vrata starim prvakom, tako tistim, ki so bili aktivni v katoliških vrstah že pred nastopom fašizma, tistim ki so se borili proti njemu in tudi tistim, ki so bili soudeležena v fašizmu. Vse te je takrat družil nacionalizem naperjen seveda predvsem proti Slovencem, kar je bila tudi posledica takratnih razmer. Skoro trideset let je v vodstvu krščanskodemokratske stranke na Goriškem takrat izvoljena garnitura. Ti ljudje so dosegli tako vodilne položaje v stranki kot vsa pomembna mesta v izvoljenih upravah in v vseh tistih organih gospodarskega ali upravnega značaja, ki kaj pomenijo. Prihaja pa tudi v krščanski demokraciji na dan nova garnitura in marsikje je bilo nezadovoljstvo, ker je ena sama skupina dolgo let vodila stranko. Te nove zahteve so prišle na dan prav v zadnjem trenutku in rezultati predkongresnih skupščin po sekcijah so pokazali, da si člani KD želijo velike prenovitve, tako v osebah kot v vodenju stranke. Tudi zaradi tega je prišlo do sprememb. Vodilna sila goriške KD, to je tako imenovana area Zacca-gnini, v kateri so se znašli tokrat pristaši nekdanjih morotejcev in nekdanjih bazistov. je dobila le 45 odstotkov glasov. Prej je razpolagala z več kot dvema tretjinama, še zlasti je bil eklatanten njen poraz v mestu Gorici, kjer je večino dobila struja forzanovistov. Ti so, ponekod povezani s skupino Movimen-to popolare, dobili skoro 40 odstotkov glasov, torej so več kot podvojili svoje prejšnje zastopstvo. Prvič so se na predkongresni pozomici pojavili zastopniki Lega democrati-ca, skupine, ki zahteva politično in mestoma tudi .katoliško rigoroznost. Dobili so skoro deset odstotkov glasov. Pri šestih Odstotkih pa so'ostali dorotejci. Seveda se sedaj postavlja vpra sanje kakšna bo v bodoče politika goriške KD in kdo io bo vodil. Ja sno je. da bo prišlo do sprememb v njeni politiki, kajti mladi, ki prihajajo sedaj na površje, zahtevajo večjo odločnost stranke v odnosu z drugimi, še danes, na dan začetka kongresa, ni povsam jasno, kdo bo novi tajnik. Pred časom so pristaši aree Zac predlagali kot tajnika Rebullo iz Tržiča (sedanji tajnik I.ongo se umika), forzanovisti pa Pacorja, prav tako iz Tržiča. Ne prvi ne drugi pa ne morejo dobiti tajnika brez paktiranla z drugim ali pa s kako manjšo skupino. V prejšnjih dneh je bito zaradi tega več sestankov med zastopniki struj. Na sestanku med areo Zac in Lega demoeratica je celo padel predlog, da bi bil tainik voditelj slednje. inž. Nicoto Fornasir. Opazovalci praviio, da ni bil dosežen rezul tat. V četrtek zjutraj je bil sestanek med zastopniki vseh štirih struj. Tudi tu ni bil dosežen sporazum. Ker je doslej edini uradno postavljeni kandidat Rebulla. omenjajo nekateri možnost, da bi prišlo do sporazuma med dvema močnejšima skupinama. Vsekakor, vse možnosti so odprte, lahko bo izvoljen kak outsider. Koordinacijska centra za izdajanje zdravniških potrdil športnikom Znano je, da so za zdravniške preglede in izdajo ustreznih zdravniških potrdil športnikom pristojni zdravniki splošne prakse, ki pogodbeno sodelujejo s krajevno zdravstveno enoto. Nekoliko daljši postopek je predpisan za občane, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi tekmovalnimi športi. V tej zvezi smo iz tajništva krajevne zdravstvene enote prejeli obvestilo, da je slednja poskrbela za odprtje dveh koordinacijskih centrov, v Gorici in Tržiču, kjer interesenti lahko v kratkem času uredijo vse potrebno. V Gorici je koordinacijski center v Puccinijevi ulici 2, v Tržiču pa v Vecellijevi 1. Odprta sta vsak dan od 8. do 12. ure Veliko denarja za ceste le v srednjo Italijo V Benetkah se zelo hudujejo nad ministra za javna dela Nicolazzija, ker je v petletni načrt za gradnjo velikih cest vključil le tiste, ki peljejo z raznih krajev v Rim, pozabil pa je na vrsto nujnih infrastruktur okrog Benetk. Iz beneškega Gazzettina povzemamo vest, da je tudi Furlanija - Julijska krajina bila izključena iz tega Nicolazzijeve-ga načrta. Tu finansirajo le podalj- šek avtoceste iz Karnije proti Trbižu, ki je sicer že v gradnji. Sicer pa je tudi res, da bodo marsikatero infrastrukturo v naši deželi finansirali z denarjem zakona o popotresni obnovi in tudi o izvajanju določil osimskega sporazuma. Najbrž zaradi tega niso ceste naše dežele v Nicolazzijevem načrtu. Odpustov v Detroitu še ne bo Z odpusti bodo v Detroitu počakali do srede januarja. Dogovor v tem smislu je bil dosežen včeraj na deželnem odborništvu za industrijo v frstu. V tem času bo dežela skušala najti ustrezno rešitev za prevzem podjetja in nadaljevanje proizvodnje. Delavci Detroita so včeraj manifestirali pred deželnim odbor-ništvom, v četrtek, 15. t.m. pa se bodo spet, skupaj z sindikalnimi predstavniki, sestali z deželnim odbornikom De Carlijem. V PRIREDBI KD DANICA .NA VRHU SO POČASTILI PRAZNIK 29. NOVEMBRA itazpe kulturne proslave po naših vaseh prav gotovo sodijo med najpomembnejše trenutke vaškega življenja. To še posebej velja za tiste priložnosti, ko se predstavijo domači pevci, recitatorji in drugi vaški kulturni delavci. Proslava se spremeni v vaški praznik in obenem odraža potrebo določene skupnosti, da s kulturnimi dobrinami popestri svoje delovanje in izraža svoje trdne korenine narodnostne pripadnosti. To na primer še posebej velja za torkovo proslavo 29. novembra na Vrhu. Kulturno društvo Danica je ob tej priložnosti predstavilo domačinom svoja dva zbora, dekliškega in moškega, približno 35 pevcev. Pri tem ne preseneča samo število pevcev glede na dejstvo, da štejejo na Vrhu le približno 220 prebivalcev, ampak predvsem njihova stopnja ubranosti. Za take dosežke imata največ zaslug oba pevovodja, Magda Devetak, ki vodi dekliški zbor in Zdravko Petejan, ki je sprejel vodstvo obnovljenega moškega pevskega zbora. Njuno požrtvovalno in uspešno delo je med proslavo poudaril predsednik društva Danica Žarko Grilj, ko je podelil obema zboroma posebne plakete. Slavnostni govor Žarka Grilja je bil sicer tudi neke vr- ......itiiiiiiimilllliliniliiH.... GENERALNI KONZUL DRAGO MIROŠIČ V BENEČIJI Spodbujati odpiranje delovnih mest z ustanavljanjem mešanih podjetij To so v pozdravu predstavniku Jugoslavije v Trstu poudarili predsednika gorskih skupnosti Sinicco in Chiuch in špetrski župan Marinieh Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, se je v družbi konzula Marijana Banka včeraj mudil v Beneški Sloveniji. Med celodnevnim bivanjem v zapadni in vzhodni Benečiji si je ogledal naselja, ki jih je Slovenija darovala iz solidarnostnega sklada za obnovo po potresu. Popoldne je obiskal industrijske obrate Beneco, Hobles in Ve-plas in beneško gradbeno podjetje Benedil, proti večeru pa se je sestal s teritorialnim odborom SKGZ za videmsko pokrajino. O srečanju s teritorialnim odborom bomo poročali jutri. Predstavnika Jugoslavije, ki ju je spremljal Dino Del Medico, odgovoren za gospodarstvo v TO SKGZ za videmsko pokrajino, sta se naj-gtfej hk županstvu v Bardu sestala s predsednikom gorske skupnosti za Tersko dolino Sergiom Siniccem, dolgoletnim županom občine Bardo in človekom, ki je začel obnovo porušene občine. Potem ko se je Sinicco zahvalil predstavnikom Jugoslavije za izkazano pomoč pri obnovi porušenih vasi, je dejal, da so bile slovenske hiše med prvimi, ki so jih postavili, Opozoril je še na nerešeno pravno vprašanje lastništva teh hiš in povedal, da bedo za preostalih 50 odstotkov občanov, ki so še vedno v barakah, do prihodnjega leta zgradili novo streho. Sicer pa so se v tej občini v celoti zavedali tudi pomena osimskih sporazumov za razvoj njihovega gospodarstva in so s tem namenom usposobili industrijsko cono, kjer je zelo primeren kraj za izgradnjo mešanih obratov z udeležbo italijanskega in jugoslovanskega kapitala. Pri tem bi morali, kot je dejal Sinicco, izkoristiti tudi ugodnosti, ki jih daje sporazum med EGS in Jugoslavijo. Zaradi daljnovidne politike, ki so jo izvajali v tej občini, se občani niso izseljevali, ampak so se nekatere mlajše družine celo vrnile iz emigracije. Možnost odpiranja industrijskih o-bratov v občini Bardo spodnja dežela z zakoni, ki predvidevajo olajšave pri naložbah v obmejne gorske kraje, spodbudna pa je tudi’ bližina železniške postaje v Tarcen-tu, ki jo bodo okrepili z dograditvijo novetfa tira. Po ogledu petnajstih »slovenskih hiš*, ki jih bodo v vasi Ter odprli februarja meseca, se je generalni konzul Drago Mirošič odpeljal v Špeter Stovenov, kjer sta ga na županstvu sprejela žunan Sirmino Ma-rinich in predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Chiuch. Župan Marinieh je goste «v Špetru. srcu Benečije*, kot je dejal, pozdravil v obeh jezikih. Izrazil je ste obračun delovanja društva. Poleg obeh pevskih zborov že nekaj let nastopa na vseh pomembnejših vaških prireditvah skupina recitatorjev. Vodi jo Mavricij Černič. V zadnjih dveh letih se je v vasi zelo okrepilo športno življenje, k čemur je veliko prispeval predsednik športnega odseka Avguštin Devetak. Or-ganiziral je več nogometnih in odbojkarskih turnirjev ter orientacijskih pohodov v vasi, obenem pa je skrbel, da so domači športniki sodelovali na raznih tekmovanjih in prijateljskih tekmah v sosednjih vaseh. Da bi delovanje na tem področju v bodoče bolje potekalo je društvo izdelalo potrebno dokumentacijo za gradnjo odbojkarske in košarkarske ploščadi, če bo šlo vse po načrtih bodo z gradnjo začeli že v začetku prihodnjega leta. Ploščad bodo tako opremili, da bo lahko služila tudi za plesišče med poletnimi prazniki. Predsednik urhovskega kulturnega društva je v svojem govoru poudaril, da bo društvo tako še naprej posvečalo največjo pozornost mladim. Skrbelo bo, da se bodo v vasi še naprej ohranjale tradicije NOB, o čemer priča tudi torkova proslava. Obenem namerava še naprej razvijati sodelovanje s sorodnimi društvi v matični domovini, še posebej v krajevni skupnosti Sela na Krasu in Podnanosu. K. D. Nastopile so razne skupine vrhovskega kulturnega društva V GRADIŠČU USPEŠNA RAZSTAVA PENEČIH VIN Prva deželna razstava penečili vin, ki so jo priredili v enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči, je doživela precejšen uspeh pu blike. Obiskovalcev je bilo kar precej. Pokušali so seveda peneča vina ter izražali svoje soglasje oziroma pomisleke. V teh dneh so imeli v enoteki tudi nekaj drugih prireditev. Predstavili so, med drugim, enciklopedijo vina neke italijanske založbe, v kateri so omenjena vsa italijanska vina, upoštevajoč ozemeljska območja- Našli smo tudi vina go-riških Brd ter vzhodnofurlanskin Brd ter oglejskega okoliša, nismo pa našli kraških vin. Vsaj v prvem zvezku ne. Težko pa bodo kra-ška vina našla prostor v drugem zvezku enciklopedije, saj so oko-lišči označeni po abecednem redu. Razstava bo trajala do vključno nedelje. Jutri in v nedeljo bodo po nuiali gostom peneča vina in beneško gubanco podjetja Vogrig. Gostje bodo lahko ocenili kako gresta vkup gubanca in peneče vino. Danes odprtje obnovljenih prostorov nekdanjega semenišča Danes popoldne bodo v Gorici odprli obnovljene prostore nekdanjega semenišča v istoimenski ulici. Ob 17.30 bo blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Karla z verskim obredom, ob 18.30 pa bo v bližnjem avditoriju »L. Fogar* prof, Sergio Tavano predaval o goriški kulturi, od ustanovitve semenišča do danes zadovoljstvo zaradi novih delovnih mest, ki so jih odprli za izgradnjo tovarn Hobles in Veplas in se zahvalil za hiše, ki jih je Slovenija darovala po potresu. Predsednik gorske skupnosti Chiuch je poročal o sestanku, ki so ga imeli v Tolminu o skupni izgradnji sistema žičnic na Matajurju in na katerem so se medsebojno informirali o dosedanji fazi načrtovanja. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali meseca januarja. Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je poudaril pripravljenost Jugoslavije, da vsestransko sodeluje pri uresničevanju skupnih gospodarskih projektov. Poudaril je, da Jugoslavija podpira prizadevanja celotne slovenske narodnostne skupnosti v FJK, da čimprej doseže priFnaVije 'svojih riarbdnih pravic z globalnim zaščitnim zakonom. Izrazil je tudi trdno upanje, da bodo stabilizacijski ukrepi začasne narave in da se bo priliv turistov čez mejo zaradi obojestranske koristi povrnil v prejšnje stanje. RAZSTAVA IN FILM Dve prireditvi drevi v Kulturnem domu V Kulturnem domu bosta danes zvečer dve prireditvi. Ob 20. uri bo odprtje razstave dolenjskega s likarja Milana Rijavca, umetnika starejše generacije, ki je v povojnem času večkrat razstavljal v Sloveniji. ■ Odprtje razstave, tretje v letošnji sezoni, bo v presledku med prvo in drugo filmsko predstavo, Ti sodita v okvir petkovih predstav novejših slovenskih filmov. Drevi, ob 18. in 21. uri. je na sporedu film režiserja Karpa Godine z naslovom »Rdeči boogie*. Film govori o življenju v Jugoslaviji po zadnji vojni, in je vzbudil marsikatere polemike. Poznavalci pravijo, da je film zanimiv. Prireditelja sta Kinoatelje in Piccolo cineforum. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na odprtje RAZSTAVE SLIK MILANA RIJAVCA danes ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKO S>STALNCU ■GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice IVAN SERGEJEVIČ TURGENJEV MESEC DNI NA KMETIH v nedeljo, 12. decembra 1982. ob 16. uri - ABONMA RED A in C v ponedeljek, 13. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED B. Zaradi tehničnih ovir smo bili prisiljeni združiti abonmaja A in C. Prosimo za razumevanje. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 12. t.m. na celodnevni družinski pohod v goriško okolico, z vzponom na Sv. goro in Vodice ter obiskom Grgarja. Kosilo iz nahrbtnika. Zbirališče ob 9. uri na Travniku, prevoz z lastnimi sredstvi do gostišča Oddih. Pohod bo le ob primernem vremenu. Razna obvestila Mladinski krožek v Gorici obvešča člane in prijatelje, da bo društveni večer jutri, 11. decembra 1982, in ne v torek, kot je bito prvotno napovedano. Zbirališče ob 20. uri pred Dijaškim domom. Mladinski krožek v Gorici bo v Kulturnem domu priredil silvestrovanje. Rezervacije miz v Ulici Croce 3 (tel. 84495) vsak torek in petek od 17.30 do 19.30 in ob raznih priredit’ vah pri blagajni Kulturnega doma Danes ob 20. uri bo v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici srečanje s primorskim revolucionarjem Brankom Babičem. Slovensko planinsko društvo obvešča člane, da lahko poravnajo članarino danes od 10. do 12. ure in od 17.30 do 19. ure na društvenem sedežu. Goriška prefektura obvešča vse tiste, ki so se prijavili k natečaju za 550 mest sodelavca v arhivski službi notranjega ministrstva, da bo pismena naloga 29. decembra letos ob 8. zjutraj v paviljonu A na goriškem razstavišču Espomego. Sindikat slovenske šole priredi v ponedeljek. 13 t.m., ob 16.30 predavanje za učitelje in vzgojiteljice v otroških vrtcih. Predavala bo prof. Joža Ferjančičeva o umsko prizadetih otrocih. Predavanje bo v presrto. rih osnovne šole Oton Župančič v Gorici. •IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItllluillMIIIMIIIIIIIIIlMIIIIIHUlfIlliiiiifiiiiiiiHiiititiaillllllllMIIIIIinilllMIIIIIIIIIIIfllltlllllfllMIItllllinillltllllinilllllllllllllMlliiiiitiiiitiiiiiitfiiiniiinfHiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiinilltllllllinilllllllltlllN ZARADI OBILICE PADAVIN Reke in potoki močno narasli Idrijca že prestopila bregove Zemeljski plaz padel na železniško progo pri Avčah Če se bo deževje nadaljevalo, bomo imeli spet o-pravka z obsežnimi poplavami, kakor sredi novembra Kaže, da bomo, po novembrskih poplavah na Goriškem že spet imeli opravka z naraslimi in podivjanimi vodami. Zaradi obilice padavin so namreč potoki in reke na Goriškem že včeraj dopoldne močno narasli, ponekod pa je voda že tudi prestopila bregove. Tako je narasla Idrijca pri Bračanu zalila precej kmetijskih površin, njena globina pa je že včeraj skoraj dosegla višino mosta pri Trušnjem, ki so ga ob zadnjih poplavah, 13. in 14. novem-bra morali zapreti iz varnostnih razlogov. Ker je včeraj okrog poldne dež nekoliko prenehal, se je gladina vode v rekah in potokih umirila, še vedno pa ostaja precejš- nja nevarnost poplav. Proti večeru je namreč na Goriškem ponovno začeto deževati, vremenoslovci pa pn leg tega napovedujejo, da bo moč na odjuga trajala še dan ali dva. Zaradi razmočene zemlje so na sosednjem novogoriškem območju že včeraj imeli precej težav _ in ovir v prometu. Tako je bil včeraj za nekaj časa prekinjen promet na železniški progi med Novo Gorico in Mostom na Soči. Na progo je namreč, blizu Avč, zdrsnila precejšnja gmota kamenja in zemlje, z zemeljskim usadom pa imajo opravka tudi na cesti pri Dornberku. O poplavah zaenkrat ne poročajo. UPOKOJITEV DR. AROMOLA NAČELNIKA OBMEJNE POLICIJE Dr. Ausomio Aromclo, dosedanji načelnik obmejne policije naše dežele, ki je svojo funkcijo več let opravljal v Vidmu, kjer je poveljstvo te policije, je odšel konec novembra v pokoj. Dr. Aromola smo časnikarji poznali v prejšnjih letih, saj .je bil na goriški kvesturi polnih 17 let. Devet let je bil tudi šef kabineta tukajšnjega kvestorja. Svojo kariero policijskega funk cionarja je pričel leta 1943 v že osvobojenem Tarantu, bil šef po litičnega oddelka na kvesturi v Salernu, v času prve italijanske demokratične vlade. Po službovanju v Gorici je bil več časa v Rimu, Vercelliju, Trstu, Bocnu, zatem pa še k ves ter- v Bellunu. V zadnjem času je vodil, kot smo že omenili sile obmejne policije in v tem svoj-stvu imel tudi več prijateljskih stikov z jugoslovanskimi in avstrijskimi obmejnimi organi. Pred odhodom v pokoj se je dr Aromolc poslovil od izvoljenih zastopnikov v Gorici in od funkcionarjev. visokih državnih Spet vlomi v stanovanja v Sovodnjah Po daljšem zatišju so se v Sovodnjah spet oglasili tatovi. V petek zvečer, med 17. in 19. uro, so vlomili v hišo Julka Čautka. vendar so odšli praznih rok, kajti denarja ali drugih dragocenosti niso našli, tako so nam povedali prizadeti sami. Več sreče pa so imeli v torek zvečer, ko so vlomili v hišo Eme Florenm, ter poleg dragocene ogrlice odnesli še fotografski aparat s teleobjektivom in žensko uro. Podvig so izpeljali med 15.30 in 19. uro. Ni izključeno, da so bili na delu eni in isti storilci. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. Kino Carica VERDI 21.00 Gledališka predstava: Michelstaedter, la grande trasgres-sione. CORSO 18.00-22.00 «Blade Runner* (H. Ford - R. Hauer). Prepovedano mladini pod 18 letom. VITTORIA 17.30-22 00 »Schiave del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22 00 Pelle dl sbirro. PRINCIPE 18.00-22.00 »Grease 2*. Mora Ottricu in ukolivu SOČA 18.00—20.00 «Krčma zablode-lih». Italijanska drama. SVOBODA 18.00 »Na zahodu nič novega*. Ameriški vojni film. 20.00 »Emanuela*. Nemški erotični film. DESKLE 19.30 »Razseljena oseba*. Jugoslovanska drama. POGREBI: Danes v Gorici, ob 10. uri. Kate-rina Kuzmin iz bolnišnice San Giu-sto na glavno pokopališča, ob 11.30 Anna Furlan vdova Brumati, it splošne bolnišnice v cerkev v Štan-drež in na tamkajšnje pokopališča. To sladko, zlato vilice... Adi jo Dobra kapljica v novi embalaži. Fo zgledu drugih no tudi pri nas zaceli vino »ustekleničevati« v konzerve, kar da je veliko bolj ekonomično in praktično za prevoz. Toda če «zlate kapljice« ne vidiš v kozarcu, verjetno je ne boš niti užival tako, kot bi jo sicer. O tem bi znali kaj reči tudi psihologi. Toda doslej smo se odpovedali že marsikateri lepi navadi in se bomo, kot kaže, tudi lepi navadi, da smo si ob raznih praznovanjih in dogodkih lepo napivali ZANIMIVO DELO REŠKEGA ZGODOVINARJA ZLATKA HERKOVA Za cesarski Dunaj je vojna mornarica bila le priložnost sramotnega poraza Avstrijsko trgovsko mornarico so na Jadranu proti morskim roparjem ščitile tuje najete vojne ladje - Prve vojne plovne objekte so za Avstrijo gradili v Kraljeviči Bilo je 10. septembra 1706, ko so v ladjedelnici v Kraljeviči, južno od Reke, splovili avstrijsko fregato cAuroro«. štiri mesece pozneje 29. januarja 1767 je zdrsnila v morje druga «Aurori« podobna fregata. Obe vojni plovili sta bili oboroženi s po 30 topovi in obe sta ostali v službi avstrijske vojne mornarice le malo časa, kajti avstrijska admiraliteta je obe fregati prodala v juliju 1770 Toskani. Toskana je namreč tedaj prevzela nase nalogo, da bo s svojo mornarico ščitila avstrijsko trgovinsko mornarico, avstrijske jadrnice na Jadranu. Bili smo v dobi. ko so tudi v Sredozemlju gospodarili na morju alžirski morski roparji, to se pravi tiste «divje» ladje, ki jih beneški admiral Angelo Emo kljub svojim zmagam v Biserti in La Golette ni ugnal. Upoštevajoč gradnjo v začetku omenjenih fregat se je reški zgodovinar Zlatko Herkov lotil pisanja kakih dvesto strani obsegajoče zgodovine o gradnji vojnih ladij v Kraljeviči, seveda v času avstro-ogrske monarhije. Delo nosi naslov ^Gradnja ratnih brodo-va u Kraljeviči 1764 - 1767» delo so izdali «Zgodovsniki arhivi na Reki in Pazinu«. To je pravzaprav osrednja tema dela. vendar se avtorjevo zanimanje rasteza na mno- gllllll mi»lMllllllll»l»lll»l»llll»l«WIUI» rtllimiMtlttlllfllltmilMIllMlllllltllllltflMIttlllllllllllllllllilttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIItllllllllllllllllllll JUTRI SE ZAČNE PREOBLIKOVANJE ZVEZE ŽENSK ITALIJE Ne več predstavnik interesov pač pa odraz želja in teženj Okoli 95 delegatk bo razpravljalo o novi organizaciji in novem načinu dela Tri osnovne postavke, ki so jih v maju postavili na kongresu v Rimu Jutri se torej začenja tud’ trža Sito «preoblikovanje» Zveze žensk Italije. Ob devetih zjutraj se namreč v dvorani sindikalne organizacije CGIL v Ul. Pondares začne tržaški pokrajinski kongres ki naj bi v skladu z odločitvami majskega vsedržavnega kongresa Zžf. tud: v naši pokrajini spremenil strukturo Zveze in vanjo vnesel drugačno vsebino. Kot drugod po Italiji. bodnJTii-di tržaške delegatke — vseh' je okoli 95, predstavljajo in zastopajo pa nekaj manj kot 200C žensk, kolikor jih v tem trenut ku s svojimi rednimi člameami šteje organizacija — govorilo predvsem o novem načinu organiziranja in združevanja žensk. Že sam petek kongresa se bo razlikoval od prejšnjih: najprej ne bo uvodnega poročila, temveč samo oris poglavitnih tem. o katerih bodo potem ženske razpravljale v raznih delovnih skupinah', pokrajinska funkcionarka bo seveda odstopila in bodo delegatke nedeljo, ko se bo kongres za ključi! morale povedati če želi,jo imeti funkcionarko, kar pomeni. da .je tudi njihova politična predstavnica, ali pa zgolj tehnično koordinatorko na pokrajinski ravni, kar seveda pomeni, da je njena poglavitna vloga, da organizira in uskla.iu.ie delovanje. Pri tem se bo seveda pojavilo tudi finančno vprašanje, namreč vprašanje plačevanje in morebitnega izplačila odpravnine, kar je v nekaterih pokraiiriah povzroči 16 veliko nesoglasij. Prav gotovo se bo kongres tudi zaključil drugače kot prejšnji, pa čeprav so takšne napovedi nekoliko tvegane. Toda po /e velikokrat omenjenih premisah, ki izhajajo iz zaključkov zadnjega vsedržavnega kongresa, ni mogoče misliti, da bi v Trstu ob koncu kentrresa izvolili novo pokrajinsko vodstvo ali pa. da bi volili kakšno zaključno resolucijo. Tako pa bodo tudi tržaške de legatke, ne da bi se spuščab v vedeževanje govorile predvsem o novi obliki, ki b. jo morala imeti Zveza v tržaški pokrajini. zPresnovanje« ali pa nekoliko manj obvezujoče ^preoblikovanje« mora upoštevati tri glavne nos tavke. ki so. Jih postavile mg ja letos na prelomnem enajstem (con Seminar za zborovodje v CD Za poznavalce m ljubitelje zbo rovske umetnosti je morda zanimivo obvestilo, da bo konec tega tedna. t.j. danes, jutri in pojutri šnjepi potekal v CD republiški seminar za dirigente odraslih pevskih skupin. Seminar na katerem bodo predavanja o avdiciji fonetiki, metodiki študija skladb in interpretacij, .je časovno stkan okoli 2. koncerta zborovskega a-bonmaja v Cankarjevem domu Zato .je ZKOS, ki je organizator seminarja, pritegnila dirigentko abonmajskega koncerta Darinko Matič - Marovič iz Beograda, ki bo delala praktično z učiteljskim zborom «Emil Adamič« izbran pro gram’ za slušatelje. V nizu predavanj »a vtonortet skladatelja« se bo tokrat predstavil Matija Tomc. Prodaja in razprodam zborovskih edicij, ki bo organizirana v avli CD. bo še popestrila delovni vrvež 150 zborovodij iz. vse Slovenije in iz zamejstva. Po predstavitvi sporeda zbora «Branko Krsmanovič« iz Beograda jutri zvečer bodo vsi prisotni obiskali njihov koncert v srednji dvorani. Tako Do jubilejni X. seminar, ob udeležbi veliko mladih zborovodij, študentov ljubljanske PA in slušateljev zasavske zborovod-ske šole izzvenel delovno MITJA GOBEC gresu ZŽI: organizacija nikakor ne pretrga svojih korenin, samo da .jih ne bi smela izražati v drugačnih organizacijskih prijemih; nova organizacija žensk se nikakor ne more in ne sme organsko vključevati v kakšno širše nežensko gibanje (na primer, da ; bi biva jststavpi del delavskega gibanja) in končno mora biti povsem samostojna od drugih mno-■ žičnih gibanj (tudi finančno). Istočasno pa mora ha določe nem področju združevati vse oblike delovanja žensk (seveda, kar zadeva politično organizacijo), oziroma vse ženske, ki delujejo. To pa pomeni, da ne sme biti več zgolj skupek raznih krožkov, temveč jo lahko sestavljajo tudi krožki, če ti res odražajo stvarno dejavnost. Tu se takoj pojavi vprašanje evidentiranja aktivnih članic, točneje izkaznic: navadno vsakdo postane član. če plača članarino in dobi ustrezno izkaznico, vendar pa že vrsto let letijo prav iz ženskih vrst ostre kritike na takšen način pojmovanja članstva. Po mnenju velikega dela žensk bi morale namreč članice organizacije aktivneje uveljavljati to svojo pravico — dolžnost. Ko bi se to uresničilo, bi Zveza ali kakor bi jo imenovali ne «predstavl.iala interesov ženske«, temveč bi bila v pravi besedi «odraz želja in teženj žensk« V tem primeru je sicer možno, da bi še članstvo skrčilo, toda istočasno bi bilo splošno sodelovanje kakovostnejše in organizacija sama veliko bolj odprta, za sodelovanje z drugimi ženskimi organizacijami ali skupinami. To so seveda predvidevanja, oziroma izhodišča najprej za oseben premislek in nato še za skupno debato: o zaključkih Da bo moč pisati po kongresu, o novi podobi Zveze v tržaški pokrajini pa prav gotovo šele čez nekaj mesecev. go širša področja, kajti v enem izmed poglavij opisuje zgodovino Kraljeviče, nato nadaljuje delo s prikazovanjem naporov v 17. stoletju za varstvo svobodne plovbe jo Jadranu ter nato preide na zgodovino gradnje avstrijske vojne mornarice na tem področju. V prejšnjih stoletjih, ko je na Jadranu gospodarila Beneška republika, je dunajski dvor to morje tako rekoč zanemaril in avstrijska pomorska trgovina je zacvetela ali usihala v razmerju pač večje ali manjše pobude privatnih pomorskih družb, ki pa so bile prepuščene na milost in nemilost morskim roparjem. Seveda so v času avstro-ogrske monarhije imel; glede tega veliko ali bo! e največ besede tržaški in reški podjetni ljudje, ki so se spuščali v tvegano dejavnost pomorskega transporta. Avstrijske oblasti so se v zaščito teh kvečjemu obrnile za pomoč h kaki zavezniški deželi. da je «i osodila« kako svojo ladjo za zaščito avstrijskih pristanišč. Leta 1688 na primer je vršila to zaščitno službo neka španska ladja. V začetku 17. stoletja, ko ni imela lastnih vojnih ladij za boj proti morskim roparjem, je Avstrija dala «dovoljenje za vojno« proti roparjem raznim reškim pomorščakom ter znanim pomorščakom iz Senja, ki so oborožili svoje jadrnice in začeli pluli vzdolž Jadrana. Končno je leta 1720 Karl VI. skleni! da bo dal v Kraljeviči zgraditi ladjedelnico in kraj je po njem dobil tudi ime. po njem pa je dobil ime tudi Kar-lovbag. Karl M. je sklenil, da mora ladjedelnica v Kraljeviči graditi izključno vojne ladje ali bolje vojna plovila. Leto prej in sicer 18. marca 1719 sta bila Trst in Reka proglašena za prosti luki in istega leta je bila v Trstu ustanovljena tudi plovna družba za plcvlx> proti vzhodni Indiji. Ta družba si je tudi dala zgraditi prvo veliko jadrnico za plovbo po odprtem mer-ju in je hkrati v reških in ba-karskih ladjedelnicah naročila tudi nekaj drugih večjih jadrnic. Toda leta 1733 je izbruhnila vojna med Avstrijo in Francijo proti Španiji in Sardiniji In tedaj so se na Dunaju zavedli, da je avstrijsko cesarstvo sicer veliko, da pa tako rekoč nima vojne mornarice. In namesto da bi se takoj lotili gradnie vojnih ladij, so opustili vse načrte in so obrambo cbal in pristanišč prepustili enostavno topništvu in pelioti. Prve vojne ladje oziroma prva vojna plovila, ki so plula pod avstrijsko zastavo, so se na Jadranu pojavila leta 1T34, vendar to niso bila plovila, ki bi jih bili gradili v avstrijskih ladjedelnicah, pač pa jih je avstrija kupila v Neaplju. Bili sta to ladji «Santa Elisabetta«, ki je bila o-premljena s 60 topovi, in «San Carlo«, ki je imel 70 topov. Novi poveljnik avstrijske vojne mornarice grof Luca Pallavicini iz Genove je tako rekoč bombardiral dunajski dvor z načrti in predlogi, vendar je povsod naletel na ovire in na nerazumevanje in mu je uspelo le to, da je zaradi groženj, ki jih je predstavljala francoska vojna mornarica, ki se je 1735. leta zasidrala pred Ancono, dal zgraditi 3 linijske ladje ter 1 fregato. Vse to so zgradili v tržaški ladjedelnici, ki je bila last Girolama Davanza. 1-stega leta pa je grof Pallavicini iz lastnih sredstev, za 200 tisoč forintov, kupil več manjših ladij na vesla. Tn tako se je na željo in po volji Genovežana rodila prva avstrijska vojna mornarica, ki je razpolagala s skupino 500 topovi in 8.000 mornarji. Ko sta se leta 1738 Avstrija in Rusija povezali za vejno proti Turčiji, je bila avstrijska vojna mornarica obsojena na smrt. Vse avstrijske vojne ladje so razorožili in topove prenesli na rečna plovila, ki so jih zbrali na Do- I ### \HKMK1' I 9. ANICA S0SIČEVA V IZGNANSTVU IN MED SLAVONSKIMI PARTIZANI I • , ' V svojem obveščevalnem delu je uporabljala ilegal-na imena Slovenka, Bane in končno Trst. Zadnjič je nosila pismo domobranskega radiotelegrafista za partizane. Vsebovalo je važne podatke. Na poti domov je zagle-, dala og daleč ustaško stražo na mostu. Z njimi je bil tudi neki civilist. Ko se je približevala straži, je spoznala % civilista. Zbegana je bila zaradi nevarnega srečanja. Vseli eno je hladnokrvo pozdravila stražo: «Dober dan svima.» Pozneje je srečala civilista. Povedal ji je, da sta ju hotela ustaša sleči do golega. Taka naj bi nadaljevala pot, če ne bi nič našli pri njej. Ni mu hotela zaupati. Dejala mu je le: «Kaj za to, v prvi hiši bi me spet oblekli!« Nastopili so zgodovinski dogodki, ko je Italija kapitulirala v septembru leta 1943. Kapitulacija Italije je v mno-gočem zmedla ustaše in njihove hlapce. V Lipiku so streljali vseprek, vendar so le uspeli obdržati v svojih rokah majavo oblast v večjih središčih. med slavonskimi partizani Sosičevi so imeli dobro grajen bunker v hlevu. navi v bližini Beograda, konkretno v Zemunu. Tu so zbrali tudi kakih sto pontenov za morebiten prehod Donave ali Save. Na Dunaju so bili tedaj mnenja, da je vojna mornarica na morju odveč, da more priskrbeti Avstriji le poraz, veliko škodo in še večjo sramoto. In tako je bila Avstrija v začetku druge polovice osemnajstega stoletja brez ene same vojne ladje. Na prošnjo ali če hočemo zahtevo tržaške trgovske intendature pa je Dunaj vendarle dovolil tržaškim pomorskim družbam in lastnikom trgovskih ladij, da so svoje ladje oborožili, še več, nekaterim lastnikom ladij so avstrijske oblasti dale tudi finančno pomoč ter oborožitev za štirideset mož za vsako ladjo. V nekaterih primerih je z ladjo plulo tudi po deset vojakov. Da bi razpolagala z zadostnim orožjem, je dala v ladjedelnici v Kraljeviči izdelati dovolj primernega orožja, seveda predvsem topov. Dokumenti govore, da je bilo leta 1760 na Reki registriranih 14 oboroženih jadrnic, ki so razpolagale z 49 topovi in ustreznim številom drugega primernega orožja. Tri leta pozneje je bilo na Reki registrira nih že 40 trgovskih jadrnic s skumo tcnažo 230 ton. Lc:a 1764 pa je cesarica Marija Terezija proglasila Kraljevieo za voiaško pristanišče in volno ladjedelnico. Tu so začeli graditi sicer trgovske jadrnice, vendar že oborožene. Dve let j pozneje pa so v Kraljeviči začeli graditi izključno vojne ladje in prvi sta bili dve fregati, ki smo ju omenih v začetku. Toda tudi ta avstrijska vojna mornarica bo kaj kmalu zašla v pozabo, ker bo avstrijska adtni-ralitela, kot smo rekli, fregati prodala Toskani. Vse to in še marsikaj zvemo iz knjige, ki jo je o Kraljeviči in avstrijski vo nj mornarici napisal reški zgodovinar Zlatko Herkov, katerega de'o se bere zares z velikim užitkom. ?eveda je to le majhen, lahko rečemo neznaten del izredno bogate zgodovine vojnega in trgovskega pomorstva, ki je uovezano z Reko, Trstom. Kvarnerjem in Tržaškim zalivom, bogate zgodo vine. ki se začenja veliko orej in se še nadalju:e. Toda zgrešeno bi bjo misliti, da je . snov, ki .jo je zbral za svojo študijo re iki zgodovinar, malenkostna. Na sprotno, velijo dela je v tem tek s1l(, zaradi čespr smo avtorju lab ko hvaležni. GIACOMO SCOTTI V Kopru so ustanovili organizacijo «Agroživilstvo in turizem» Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacija združenega dela v ustanavljanje oAgroživil-stvo in turizem« Marcelo Kralj je na tiskovni konferenci v Kopru seznanil predstavnike tiska m radia, da so dozoreli pogoj: za ustanovitev te organizacije. Pc dvoletnih pripravah, ki so zajele pripravo, štpdij in razprave v ko lektivih, naj bi se delavci dokončno odločili na referendumu 23. decembra letos, kmetijski koo peranti z6. decembra medtem ko bi organizacija začela z delom L julija prihodnje leto. Sestavljena organizacija naj bi imela štiri delovne organizacije za štiri področja- agroživilstvo, turizem in gostinstvo, trgovino na debelo in na drobno ter zunanjo trgov! no. V njej b; bilo vključenih okrog 5.000 delavcev in 2.000 Kmetijskih kooperantov. Marcelo Kralj je poudaril. da je to prvi poskus v Sloveniji, da se v neki regiji v takem obsegu združuje delo delavcev sorodnih organizacij za boljše gospodarjenje V štirih delovnih organizacijah bo 35 temeljnih organizacij in delovna skupnost skupnih služb, ki naj bi v treh letih povečale celotni prihodek za 360 milijard starih dinarjev, renta bil nosi naj bi se povečala za 63 odstotkov, gospodarnost za 7 odstotkov, med tem ko bi se poslovni stroški znižali za 3 odstotke. Na vprašanje dopisnika Primor skega dnevnika, kaj bo pomenila novoustanovljena sestavljena or ganizaciia združenega dela glede sodelovanja z zamejstvom, smo slišali odgovor, da razne oblike sodelovanja že zdaj obstja.io, y prihodnje pa se bodo možnosti še povečale. Gre predvsem za sode lovanje z zamejskimi zadrugami v vinogradništvu in živinoreji, pa (.udi v ilirizmu in na. drugi!: ix> dročjib. Načrtujejo tudi višje obli ke sodelovanja, > kofc jo skupna vlaganja v proizvodne naprave in v tehnologijo, v razširitev in oskrbo jahtnega turizma in podobno. L. O. Sredi lt»ina se je pred neko banko postavil upokojenec, ki si je obesil za vrat napis, s katerim oimzarja na pogosto že tragično stanje mnogih upokojencev, ko so zaradi stavke bančnih nameščencev ostali še brez one majhne pokojnine, ki jim je zagotavljala vsaj životarjenje, če ne dostojnega življenja Pri- pravil ga je Karlo. V njem se je Anica večkrat skrila pred ustaši. Bunker je imel majhno odprtino za zrak, skozi ka- tero je pronicala svetloba. Tokrat se je sem pa tja svetlikalo. Radovedna kaj je, je spoznala debelo kačo, starega gada. Mukoma je odprla bunker in zlezla iz njega Navdajali so jo mešani občutki: dan za dnem je bežala pred ustaši, sedaj pa še pred gadom! Nasledne jutro ga je njen brat Karlo ubil. Partizansko vojno področje je imelo svoje poveljstvo na planini Psunj, visoki nad 1000 metrov, v šoli vasi Cie vare. Vojnemu področju je poveljeval komandant Nikola Ko-sanovič - Momo. Ustaši so mu ubili v zloglasnem taborišču Jasenovac dva brata njegove žene Pave. Eden je imel 16, drugi 24 let, slednji je pustil ženo in dva otroka. Za pravoslavni božič leta 1943 sta odšla Anica in Pava obiskat partizane. Prišlo je tudi veliko žen in mater obiskat svoje partizane. - Na Hrvaškem ni bilo več italijanske vojske. Med ustaši je zavladala velika negotovost. Niso se pa odrekli krutosti. Znašali so se nad žrtvami. Nemci so jim prepustili vojaško in civilno oblast. Takrat pa so se občutno pomnožile partizanske vrste. Na osvobojenem in napol osvobojenem ozemlju so organi demokratično izvoljene ali delegirane ljudske oblasti imeli vsestransko podporo hudo prizadetih ljudi zaradi številnih pokolov, požigov, preganjanja in velike revščine, v katero se je pogrezala dežela. Partizanski odredi in bataljon so prerasli v brigade in divizije. Slavonija je bila vključena v 3. operativno cono. Nastal je 6. slavonski korpus NOV in POJ, ki se je proslavil v mnogih bojih proti ustašem in nemškemu okupatorju. Na njenem obsežnem operativnem območju ni bilo konca ravninskega ozemlja. Partizanom so zelo koristila polja, posejana s koruzo, v katerih so večkrat našli zatočišče. Na poveljstvu korpusa se je zvrstilo več poveljnikov. Med njimi je bili tudi Celjan Franc Inkret, poznejši generalpolkovnik. Umrl je leta 1979. Anica je pomagala partizanski vojski. Kuhala je po vaseh. Spomladi leta 1944 pa je postala administratorka na IV. odeljenju glavne bolnišnice. Partizani so imeli 5 bolnišnic. V njih so zdravili tifusarje, partizane z vojnimi nevrozami, težke in lažje ranjence, rekonvalescente in tudi druge paciente. Težke ranjence so zdravili na kirurškem oddelku v glavni bolnišnici. Tista bolnišnica je imela do 600 ranjencev in drugih bolnikov. Vodja zdravniške ekipe je bila Rusinja dr. Kiseljevskaja. Po njeni premestitvi na drugo dolžnost je prevzel njeno mesto dr. Karel Obršlik. Med zdravniki sta bila tudi Slovenca dr. Horvat in dr. Kukovec. Tedaj so bili potrebni veliki napori komaj rojene prve ljudske oblasti, da so v tako hudem splošnem pomanjka nju priskrbeli najnujnejše za ranjence. To jim je bila prva in neodložljiva naloga. Pozneje so začeli zavezniki prek vojaških oblasti oskrbovati tudi to bolnišnico z zdravili in drugimi potrebščinami. , Po osvoboditvi Beograda, v oktobru 1944, in po bojih na sremski fronti so Psunjsko vojno področje premestili nižje in ga preimenovali v Novo gradiško vojno področje. Anica je tu spoznala številne ranjence in bolne partizane domala vseh jugoslovanskih narodov. Spoznala je tudi izredno požrtvovalne zdravnike in bolničarje, ki so noč in dan naprezali vse svoje moči za rešitev življenj ali za lajšanje trpljenja svojim soborcem. Človek je - bil tedaj prežet z globokimi humanitarnimi čustvi. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 - 11.00 in 12.00 - 13.00 Svetovno prvenstvo v smučanju: ženski slalom 13.00 Tedenski spored o arheologiji 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Puccini - 8. nadaljevanje 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Dnevnik 1 . neposredno iz studia 15.00 Šola in vzgoja 15.30 »Daniel Boone» . TV film 16.15 «Un ciac per te« 16.25 Cirkusi sveta; Fotograf v cirkusu - 2. del 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Neposredno iz studia 17.10 Risanka 17.30 Koncert Haydnovih skladb 19.00 «Happy magic« - vmes TV film iz serije «Fonzie» 19.45 Almanah in vremenska napoved 20.00 TV dnevnik 20.30 Tam-tam - aktualnosti 21.20 «štirje iz Texasa» - Igra Frank Sinatra - 1. del Oni štirje iz Teksasa bi bil naslov filma, ki ga bodo nocoj predvajali v seriji filmov. v katerih igra eno glavnih vlog Franck Sinatra. Gre za tipičen vestem, ki pa je tipičen le v ambientu, kajti sicer ne vidimo ne Indijancev, pa tudi ne ameriških Soldatov. Gre pravzaprav za komično zamišljeni Divji zahod, v katerem igrata vlogi dveh igralcev že o-menjeni Sinatra in Dean Martin. Družbo mu delata dve «lepo raščeni« dekleti in sicer Anita Ekberg in Uršula Andress. Toda kako bi si zamislili film z Divjega zahoda brez človeka, ki zna vrteti samokres. In to je v tem filmu Charles Bronson. Film je režiral Robert Al-drich. ki se je poklica in mojstrstva naučil pri Re-noiru in še prej pri Loseyu 22.20 TV dnevnik 22.25 «šHrje iz Texasa» - 2. del 23.30 Šola in vzgoja 00.15 TV dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.C0 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 »Tandem« 14.20 Risanka 14.50 TV film iz serije «La pie tra di Marco Polo« 15.20 Risanka 15.40 Iz studia 16.00 šola in vzgoja 16.30 «Planet» - programi z vse ga sveta Naslov oddaje je Planet ih gre za zan^ia^oddajp,.. kftr, nepoučenemu človeku, bolje povedano človeku, ki se s tem ni poklicno ukvarjal, veliko pove. Gre namreč za ciklus dokumentarcev, nekaj je italijanskih, nekaj pa tujih, ki prikazujejo odnose med človekom in prirodo, rekli bi vso prirodo, ne samo živali, oae na tudi od noše med človekom in rastlinstvom. 17.30 TV dnevnik - kratke vesti 17.35 Iz narlamenta 17.40 Tedenski program o turizmu in prostem času 18.40 Šport 18.50 TV fi'm iz serije Današnje tekmovanje (prvotno je bilo na sporedu včeraj, vendar so ga morali zaradi pomanjkanja snega preložiti za 24 ur, v katerih je obilno snežilo) se bo začelo ob 11. uri. * * * LIMONE PIEMONTE (Cuneo) -Prva letošnja tekma za svetovni ženski pokal na italijanskih tleh bo danes v Limonu Piemontu, kjer bo na vrsti slalom. Težav s snegom v tamkajšnjem smučarskem središču nimajo, saj je snežna odeja debela dober meter. Tekmovalke se bedo pomerile na 569 metrov dolgi progi s 185 metri višinske razlike, start pa je na 1586 metrov nadmorske višine. Glavne favoritinje so seveda Švicarke, ki so odlično začele letošnjo sezono, saj so z De Agostinijevo zmagale v smuku v Val dTseru, Hessova pa je bila, prav tako v Val dTseru, prva v veleslalomu in je že pokazala, da je tudi letos glavni kandidat za končno zmago v svetovnem pokalu. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je Ca-tanzaro kaznovala s prepovedjo i-granja ene tekme na domačem igrišču, poleg tega je v A ligi za eno nedeljo izključila Fanno (Verona) in Di Sommo (Avellino). NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR V TRŽIČU Popolno zmagoslavje Krasa Marina Čargo! v finalu premagala Sanjo Milič • Tudi ostala odlična V sredo se je v Tržiču odvijal drugi deželni namiznoteniški turnir, na katerem je nastopilo več kot 100 igralcev. Zopet smo v absolutni ženski kategoriji zabeležili absolutno premoč Krasovih predstavnic, ki so si zagotovile vsa najvidnejša mesta. Med posameznicami je podobno kot pred mesecem dni prepričljivo zmagala Marina Cergol, ki je v finalu po dveh setih igre prema Na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani je z uspehom diplomirala SONJA MILIČ Svoji odbornici, igralki in trenerki iskreno čestitata odbor in namiznoteniški odsek ŠK Kras. ODBOJKA V L MOŠKI DIVIZIJI Juventina uspešno pričela Juventina — Italcantlerl 3:0 (15:7, 15:13, 15:6) JUVENTINA: I. Devetak, A. Cej, D. Brajnik, R. Devetak, A. Šuligoj, A. Devetak, T. Bastiani, L. Mu-čič, M. Zavadlav, E. Bensa. Za Juventino se je začelo tudi prvenstvo prve divizije. V prvem na stopu so «belo-rdeči* odpravili s čistim 3:0 mlado ekipo iz Tržiča. Prisostvovali smo lepi igri. Trener Boris Cotič pa je poslal na igrišče vse razpoložljive odbojkaije. Tudi naša ekipa je zelo mlada in upamo, da si bo v tem prvenstvu nabrala veliko izkušenj. Naj povemo še, da je vodstvo Juventine poslalo protest na pokrajinsko zvezo, ker je le ta organizirala kar 3 prvenstva istočasno. To je: 1. divizijo, prvenstvo mladincev in dečkov, kar je za društvo zelo zahtevno, predvsem pa ne daje možnosti rednih treningov, ker je telovadnica prevečkrat zasedena zaradi teh tekem. DEČKI Libertas Gorica — Juventina 3:2 (15:10, 8:15, 11:15, 15:12, 15:8) V drugi prvenstveni tekmi so ju-ventinci doživeli nepričakovan poraz. Potem ko so »belo rdeči* ne- rodno izgubili prvi set, so v drugem in tretjem nizu povsem nadigrali nasprotnika. V četrtem in petem setu pa smo prisostvovali nepričakovanemu preobratu. Libertas je začel z mirno igro osvajati točke in spravljati v zadrego juventince, ki si niso več opomogli. (I. Plesničar) DEKLICE Kontovel Electronic Shop — CUS 3:2 (-12, 1, -13, 9, 5) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Daneu, Garbini, Marguzzi, Perini, Pertot, Rupel, Štoka, Ukmar, Umek, Vascotto, Kemperle. Kontovelke so po zelo borbeni igri le premagale tržaško ekipo CUS, vendar so s prikazano igro razočarale. Premalo so se potrudile in so podcenjevale nasprotnice, kar bi jih kmalu drago stalo, saj so že izgubljale z 1:2, na srečo pa so se pravočasno zbrale in zmagale. Club Altura — Kontovel E-lectronic Shop 1:3 Razlika med šesterkama je bila gala nekoliko demotivirano So njo Milič. Sonja je istega jutra z uspehom (dobila .je oceno 9) zagovarjala tezo na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, na temo »psihologija namiznoteniškega igralca* m ob tem življenjskem u-spehu .ji seveda tudi iz tega me sta čestitamo. Tretje mesto je med drugimi zasluženo osvojila v sredo izredno razpoložena Damja na Sedmak, ki je med drugimi premagala Dondo z 2:1, klubski soigralki Cergolovi pa je v polfinalu celo odščipnila prvi set. če trta .je bila Goričanka Musina, na petem mestu pa najdemo Natašo Škrk in Sonjo Doljak, ki je v če trtfinalu nerodno klonila Musini z 1:2. Tudi v igri ženskih dvojic je imel Kras po polen monoool in je osvojil prva tri mesta. Zmagal pa je par Sonja Milič - Marina Cergol pred dvojicama Sonja Doliak - Damjana Sedmak in Darma Pu rič - Nevenka Škrk. V deželni kategoriji tretjekate gornikov ,ie Edi Bole osvojil 5 me sto. V tekmovanju mladincev, ki je veljalo kot kvalifikacija za državno prvenstvo, pa je Igor Colja zasedel dobro 5. mesto in je v četrtfinalu klonil poznejšemu zrna govalcu Bernardelu. (B.S.) Umrl Harry Jerome VANCOUVER - Kanadčan Harry Jerome, zmagovalec bronaste kolajne na olimpijskih igrah v Tokiu in bivši svetovni rekorder na 100 m (10") (rekord je postavil leta 1960 in je zdržal vse do leta 1968), je umrl v bolnici v Vancou-verju v starosti 42 let. Jerome se je moral že prejšnji mesec zaradi živčnih motenj zateči po zdravniško pomoč, vendar je kazalo, da mu gre na bolje. V torek pa se je njegovo zdravstveno stanje zelo poslabšalo, sprejeli so ga v bolnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. KOŠARKA Knego, ki je dal kar 32 točk. Pri Makabiju pa sta se izkazala Berko-vich (29 točk) in Perry (24). (nb) CSKA Moskva - Real Madrid 90:93 (53:48) Vilfan suspendiran BEOGRAD — Zaradi nešportnega obnašanja na turnirju na Proseku je jugoslovanska košarkarska zveza suspendirala člana ljubljanske Olimpije Petra Vilfana. Ljubljansko društvo pa je že vložilo protest. BOKS Drevi Pacilea - Zapaterra FERRARA — Italijanski prvak v supervelter kategoriji, 26 letni Ro sario Pacileo, se bo drevi pomeril z leto dni starejšim Danielom Zap-paterro. Srečanje je veljavno za državni naslov. ATLETIKA KLJUB DEŽEVNEMU VREMENU Adriin kros zelo dobro uspel Tudi letošnji tradicionalni kros A-drie je imel svojega skoraj »stalnega spremljevalca* — dež. Kljub temu se je na startu v Lonjerju zbralo več kot 60 tekmovalcev raznih kategorij, ki so se zagrizeno borili za boljša mesta na progi, ki jo je obilno deževje krepko razhljalo. Na tej progi so se torej pomerili tekmovalci devetih tržaških društev, med katerimi je imelo najštevilnejše zastopstvo tržaško društvo Mara thon, ki je na startu predstavilo 19 svojih atletov. Glede naših predstavnikov (vsi člani Adrie) smo z uvrstitvami lahko več kot zadovoljni, saj je 8 atletom uspelo zmagati v dveh kategorijah ter osvojiti 3 druga in eno tretje mesto, kljub temu. da je polovica le teh že nastopila na drugem krosu v jutranjih urah v Bazovici. Po zmagi sta posegla med deklicami Marisa Viller ter med dečki adrievec, Boljunčan I. Komar, med tem ko so po drugem mestu segli med deklicami Sandra Sumberaz. med dečki Andrej Batič (tretji je bil drugi adrievec Roberto Caffa gna) ter med naraščajniki David Gregori. Nekoliko niže sta se uvrstila še Marko Saksida med naraščajniki ter Diego Caffagna med dečki, ki je opravil sicer svoj krstni nastop v atletskem tekmovanju. Organizacija je bila kot sicer vedno v Lonjerju brezhibna. Tako se je borih deset minut po končanih tek mah že lahko pričelo nagrajevanje udeležencev, ki so že sedaj zagotovili svoj nastop na prihodnjem tekmovanju Adrie, ki bo 10, aprila ob netekmovalnem pohodu za «2. trofejo Adrie*. Po končanem nagrajevanju krosa, so se v društvenih prostorih zbrali člani atletske sekcije Adrie na družabnem popoldnevu ob zaključku sezone. Na dnevnem redu je bilo poročilo referenta, nagrajevanje najboljših, program sezone 1983 ter diskusija. kateri je sledila zakuska ter predstavitev društvenega biltena. Omeniti moramo še nastop adriinih ItlltltHflllllflltlttllfllMIIIIIlillHIHIlIluailllllllllllHltlllM V KADETSKEM PRVENSTVU KOŠARKA Slovenski derbi v Nabrežini Domači Sokol bo igral proti Boru A - «Plavi» v rahli prednosti POKAL PRVAKOV Poraz Cibone Makabi (53:42) TEL AVIV - Cibona 108:81 V prvem kolu fi- tolikšna, da ni bila zmaga Kontovelk ; nalne skupine košarkarskega poka nikoli v dvomu. Trener je zato iz- la prvakov je sinoči zagrebška Ci- koristil priložnost in poslal na igrišče vse razpoložljive igralke, ki so zadovoljivo opravile svojo nalogo. (T. C.) bona, ki je igrala v okrnjeni postavi, po pričakovanju izgubila proti Ma kabiju. Najboljši pri Zagrebčanih je bil Sokol — Bor A V Nabrežini se obeta zelo zanimiv derbi. Sokol in Boi A se bosta namreč srečali v trenutku, ko sta oba izven forme. Po spodrsljaju proti miljskemu lnterju se bodo morali borovci pošteno potruditi, da popravijo slab vtis. Na brežinci pa bodo proti favorizira nim gostom vsekakor dali vse od sebe, da točki ostaneta doma. Kontovel — Ferroviario A Prva postava Fcrroviaria je močna homogena ekipa m bo trd oreh za Lisjakove varovance, saj i .je gotovo eden izmed večjih fa voritov za končno zmago. Scoglletto — Bor B Tudi drugi Borovi postavi se ne obeta nič dobrega. Srečanje s Sco-gliettom je gotovo eno izmed težjih v tem prvenstvu Le če bodo pokazali res vse, kar znajo, niso brez možnosti za zmago PROMOCIJSKO PRVENSTVO Polet - Saba Sosičevim varovancem se nudi ......HHIKIIIIII m...................................i...........m......................n.MMO.MMMMmMnm.imm................Hoi.imm.m.m.................i.mti.mm............... NAŠI KOŠARKARJI BODO V NEDELJO COSTOVALI V PORDENONU Jadranovci proti lanskemu drugoligašu Moštvo Cis se je le v poslednjem trenitku vpisalo v prvenstvo C1 lige ■ Odlični posamezniki ■ Po dobrem začetku sedaj tretji Nedeljski Jadranov nasprotnik je ekipa Portus Naonis CIS iz Porde nona. V prejšnji sezoni je igrala v B ligi, skozi vso sezono je životarila pri repu lestvice in na kon cu tudi izpadla. Kazalo je, da se sploh ne bo prijavila v prvenstvo C-l lige. Nesporazumi med igralci, finančni problemi, trener v dvomu; vse je kazalo na razpust ekipe. In vendar, nekaj dni pred začetkom prvenstva se je zopet predstavila javnosti v bleščeči o-bleki prvega favorita s kar tremi novimi »super igralci*. Pa poglejmo njihovo postavo: Otello Savio: Videmčan, igralec Tropiea, med najboljšimi^ »plaj-makerii*. Ihansko leto je že »skoraj* oblekel dres tržaškega prvoligaša, vendar do tega ni orišlo, ker je večkrat z gestami pokazal, in tudi izjavil, da mu ni nič do Trsta in Tržačanov. Pristopil^ ,ie i; ekipi Pordenona, ker se noče odreči svoji službi bančnega uradnika. Tako igra v polprofesionalni ekipi s polprofesionalnimi obveznostmi in profesionalno plačo. Biasizzo: Mlad, močan, prodoren bek, ki lahko igra v vlogi »plav makerja*. Le njegov muhast zna čaj mu je preprečil igranje v prvi ligi. Pred dvema letoma ga je »kupoval* Lombardi in prav zaradi njegovega temperamenta je šlo vse po vodi , . . Di Stefan«: Edini domačin v ekipi. Lani je igral v Vigevanu v A-2 ligi. Zaradi domotožja se ie vrnil domov in bliže Trstu, kjer študira na univerzi. Odličen bek m krilo z izredno natančnim metom. Nobile: Dvometraš, center ali ob priliki krilo, doma iz Vicenze iz-redeno močan v skoku in zagrizen branilec. „ , , , Metlica: Plavolasi Tržačan, kor-pulenten dvometraš, polemičen in borben do skrajnosti. Igra že leta kot profesionalec v Pordenonu. Ostali igralci tega moštva so manj znani in verjetno manj nevarni, saj ekipa igra v glavnem z enako peterko, ostali pa igrajo bolj malo. Pordenonci so začeli prvenstvo odlično. Nizali so zmago za zmago. Marsikdo jih je že primerjal z lanskoletnim Fornaciarijem. Potem pa .je nekaj «zaškripalo». v zadnjih dveh kolih so zabeležili dva poraza. Najprej doma s San Bonifaciom. nato v gosteh v Pi-stoii. Vprašanje je, kako bo to nanje vphvalo. Spodbudno, borbeno, zagrizeno, da nadoknadijo izgubljeno (zdrknili so namreč s 1 na 3. mesto na lestvici), ali pa bodo potrti, polni strahu in pre-obteženi z odgovornostjo, kot se je dogajalo lansko leto. Jadranovci potujejo torej na iz- redno težko gostovanje. Po zmagi proti Vicenzi je stanje v ekipi bolj sproščeno. Zmaga v Pordenonu bi ogromno pomenila, ker Oi spravila v zagato neposrednega tekmeca za «play-off». Poraz pa ne bi bil poguben, ker konec kon cev so favoriti domačini Sicer pa lahko naš; fantje računajo še na dva nova aduta: Daneva, ki igra kot prerojen, in Žerjala, ki se po časi vrača v igro. Pa še sporočilo navijačem, ki bodo potovali s svojimi sredstvi v Pordenon. Igra se v Borgo Me duna pri Pordenonu v telovadnici srednje sole. v Ulici Tiepolo, v nedeljo ob 17.30. (Niko) Mladinsko državno prvenstvo Jadran - Časa del Carozzlere 90:59 (45:29) JADRAN: Gulič 10, Vremec 8, Vassallo 14, Pupis 6 (2:2), Rau-14 (2:3), E Bais nadalje- mili 2, Hrovatin 7 (1:1). SODNIKA Allegretto in Včeraj so jadranovci v vanju mladinskega državnega prvenstva brez vsakršne težave pre magali goriško peterko Časa del Carozziere. Vsi jadranovci so se vpisali med strelce in tudi zaslužijo pohvalo za visoko zmago. Vseeno pa gre omeniti, da je zelo dobro igral' Sandi Rauber, ki je v 25 minutah igre dosegpl kar 31 točk in ulovil 20 odbitih žog, (Niko) Proces BOLOGNA — Danes se bo začel proces zaradi smrti boksarja Jaco-puccija, ki je podlegel poškodbam, ki jih je zadobil v dvoboju z angleškim boksarjem Alanom Minter-jem, 22. julija 1978. Na zatožni klopi bodo sedeli sodnik dvoboja, Francoz Raymond Baldeyrou, športni zdravnik Ezio Pimpinelli in Jaco-buccijev trener Rocco Agostino. , •••••; L'! ”'N. •V.V < ’•••&/• ••• v1--. ,, . J ^ . r " •> Danes igra za vas o-Ašv.vš:-.-;:-. Egon Petejan Z 18. lelom je prvič zaigral v članski ekipi kot vezni Igralec in v tej vlogi še danes, potem ko za sovo-denjske barve Igra kar 10 let, v teh zadnjih pa z odgovornostjo kapetana. Zaradi svoje nogometne nadarjenosti je bil vedno vključen v reprezentanc« ZSŠDI in povsod žel odobravanja. Njegova posebnost v igri so vsekakor streli iz daljave ter pro sti streli, s katerimi je večkrat zatresel nasprotnikove mreže.. Egon Petejan (letnik 1954) Je eden najbolj požrtvovalnih igralcev sovo-denjske ekipe. Svojo nogometno kariero je pričel prav v domači vasi, kjer je s 14. letom nastopal za mladinsko ekipo Sovodenj. Ascoli - Eiorcntina 1 Cesena - Cagliari 1 Juventus - Catanzaro 1 Napoli - Genoa 1 Piša - Avellino 1 X Roma - Inter X 2 Sampdoria - Udinese X Verona - Torino 1 Arezzo - Cremonese I X Bari - Bologna X 2 Milan - Palermo 1 Pescara - Taranto 1 Cattolica - Civitanovese X 2 X 2 priložnost da se izognejo nižjim mestom na lestvici. Saba je nam reč še vedno brez zmage na repu lestvice in je res skromna e-kipa, ki lahko računa le na tri dobre igralce: Cocca, Regenteja in Bartoli ja. Če bodo K srpan in tovariši te zaustavili, znajo tudi visoko zmagati. Vsekakor nasprotnika ne gre podcenjevati. Bor Radenska — Don Bosco Borovci bodo na domačem igrišču skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili proti Grandi Mo tori, kar pa še zdaleč ne bo eno stavno prav nasprotno. Don Bosco .je namreč trenutno najboljša ekipa prvenstva, njena moč pa sta tako met kot hitra igra. Edina možnost za »plave* je ta. da .ji vsilijo hiter tempo ob istočasni dobri igri v obrambi in v napadu. Le tako lahko upajo na zmago. Kontovel — Stella Azzurra Malo možnosti za uspeh ima tu di Kontovel. Stella Azzurra sicer ni v najboljši formi vseeno pa ie še vedno solidna peterka zlasti v obrambi (doslej je prejelg, najmanj košev). Kontovelcem tako preostaja res malo upanja na zmago. MLADINCI (DEŽELNO PRVENSTVO) Bor — Alabarda Okretičevi varovanci imajo lepo priložnost, da osvojijo drugi pr venstveni par točk. Alabarda je skromna peterka, v kateri izstopa le Simoncelli. Borovci, ki bodo ver.jetno nastopili v najboljši se stavi, bi morali z dobro igro zrna gati. zlasti če zaustavijo Simon celliia. V tem kolu bo Pclet po čival. DEČKI Kontovel A — Kontovel B To bo društveni derbi na Kon-tovelu, ki dokazuje delavnost in marljivost tega društva ki je v to prvenstvo vpisal kar dve eki j pi. Poraz v tem srečanju ni važen, saj bo tekmo vsekakor zmagal: Kontovel. V tem kolu bo Bor prost. MINIBASKET Bor se bo pomeril z drugo posta vo Ferroviaria. Ekipi sta si v glavnem enakovredni, tako da i-ma.jo borovci priložnost, da osvojijo prvo prvenstveno zmago. Tudi Sokol bo igral doma, in sicer proti Grandi Motori, ki ima te dva dobra igralca. Če bodo Na-brežinci ustavili ta dva. lahko poskrbijo tudi za presenečenje. Najbolj zanimivo pa bo srečanje atletov na drugem od treh krosov za člane kolesarskih društev, ki ga je v bazovskem gozdičku organiziral tržaški klub Gentlemen. Na 3.400 m za najmlajše ter 6.000 m dolgi progi za starejše člane je nastopilo skoraj 50 tekmovalcev, od katerih je bilo tudi osem članov Adrie, od katerih je kar trem uspelo zmagati v svojih kategorijah. Prvič po šestih letih, odkar prirejajo podobna tekmovanja, pa je uspelo adrievcu zasesti tudi absolutno prvo mesto in to s strani Fabia Ruzzierja. Od o-stalih gre vsekakor omeniti trdoživega Girolama Bonanna, zmagovalca D kategorije ter Mariso Viller kot prvo med ženskami. Dobro so se izkazali še mladi Ivan Komar, Sandra Sumberaz ter Marko Saksida, ki so posegli po tretjih mettih v lastnih kategorijah. Za Adrio so nastopili še Adriano Macarol ter Mas-simo Chiarelli, ki pa sta se uvrstila nekoliko niže. Vse čaka sedaj še zadnji kros te serije, ki bo na progi Bazovica - Padriče Gropada -Bazovca v nedeljo, 12. t.m. REZULTATI KROSA ADRIE Deklice (1971/72) - 660 m: 1. Marisa Viller (Adria) 2’41"; 2. Sandra Sumberaz (Adria) 2’47". Kadetinje — 1.100 m: 1. L. Mako-vez (Ederaj 4T7" Kadetinje — 1.100 m: 1. L. Mako-vez (Edera) 4T7”. Narašča,jnice — 2.200 m: 1. N. Mazzaroli (Edera) 8’53". Članice — 3.300 m: L P. Ferrari (CUS) 13’59". Amaterke — 5.500 mr 1. M. Sa-galla (Tram) 26'06". ' Dečki (od 1972) - 430 m: 1. Ivan Komar 1’24”; 2. Andrej Batič 1’30"; 3. Roberto Caffagna 1’38”: 5. Diego Caffagna (vsi Adria) 1*57". Dečki (70/71) — 1.100 m: 1. E. Romano (Maratbon) 4’06”. Kadeti — 2.200 m: 1. M. Grando (SAAT) 7’29” Naraščajniki - 3.300 m: 1. S. Ci-licar (Marathon) 10’56”; 2. David Gregori (Adria) 11*57’'; 5. Marko Saksida (Adria) 12’50”. člani — 5.500 m: 1. A. Kiliklis (CUS) 18’10". Amaterji — 5.500 m: 1. E. Bieker (Marathon) 18'58”. DRUŠTVENE LESTVICE Ženske kategorije 1. Edera 85; 2. Adria 23; 3. CUS 12. Moške kategorije 1. Marathon 91; 2. Adria 59; 3. CUS 56; 4. S. Giacomo 24; 5. SA AT 12. Amaterji 1. Tram de Opcina 11 tekmovalcev; 2. Marathon 8; 3. ACEGA 2; 4. Generali 2; S. Giacomo 2. (R. F.) •m f"' H" ' maiiiMiiiiiiniHiiiiiuiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiimnitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuHiiiiMiiiiiiiiniitiiiiiiumniiiiiiuafMi med Ricreatorijem A in Kraškim zidarjem. Sežanci so favoriti, vendar morajo računati da so Ri-creatori solidna peterka. Med ženskami bodo tokrat Senožeče gostovale pri prvi ■ postavi Ricreatorija, kjer ne morejo upati na zmago. Tekma jim bo tako služila le za nabiranje izkušenj (M. R.) TENIS TURNIR V RICHMONDU Mirna Jaušovec v tretje kolo RICHMOND — Na medarodnem ženskem teniškem turnirju v Richmondu, veljavnem za »grand prix», je Mariborčanka Mirna Jaušovec v drugem kolu s 3:6, 6:3, 6:0 premagala Američanko Mochizukijevo. O-stali rezultati 2. kola: Gadusek (ZDA) - Phelps (ZDA) 6:3, 6:3; Russel (ZDA) ? Lewis (BDA) 4:6, 3:4, 6:1; Ružiči (Rom.) - Collins (ZDA) 6:3, 6:4L Piatek (ZDA) -Rinaldi (ZDA) 6:3, 7:5. OBVESTILA Smučarska odseka ŠD Mladina in ŠD Breg obveščata, da odpade izlet 12. t.m. zaradi pomanjkanja snega. * * * SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje na smučarski tečaj SPDT še v torek, 14. t.m., od 19. do 21. ure na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška, 20/3, tel. 744-249). • * • SK Devin sporoča, da zaradi pomanjkanja snega dne 12. decembra odpade 1. -2. - 3. - 4. - 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 X 1 X 2 X 1 2 1 2 X 1 ber 31 (1:2), Kojanec IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA , . ' 's - N s & 'S si' ^ 'V-V ■•+•> s' W Š* i • . ,S ' 'N ' S ' ' NS N s * / \|. $•. 1 <\ «. $&£ £ ' - Š - ' sS * Evelino Mattelig - kar deset let na državnih tekmovanjih v rallgju Da bi med športniki v Beneški Sloveniji zasledili tudi državnega prvaka v rallyju, tega zares nismo pričakovali. To je dinamični in simpatični Evelino Mattelig (letnik 1950), ki se že deset let ukvarja za nas, resnici na ljubo, nenavadnim športom — z rallyjem. «Kdaj in zakaj ste se odločili za ta šport?* «Z navigatorjem Massimom Alba-nom sva začeia pred desetimi leti seveda zaradi velikega veselja do tega športa. Začela sva na avtomobilu fulvia hf, nakar na alfa sudu, naposled pa na porscheju. Leta 1976 sva osvojila italijanski naslov v državnem rallyju, naslov podprvakov pa leta 1978 in 1981. Štirikrat pa sva bila prvaka treh dežel. Letos pa, žal, nisva dosegla boljših rezultatov.* «Razlika med pilotom, -ki vozi na rallt/jih ali pa na dirkališčnih progah?* «Razlika je dokajšnja. Na primer piloti, ki dirkajo v formuli 1 ali v drugih »formulah* imajo speci- fično tehnično podlago. Voziti na rallyjih pa zahteva od pilotov večji občutek pri sami vožnji. Rekel bi, da je «rally pilot* bližnji vsakdanjemu avtomobilistu. Na tekmovanjih v rallyju se maraš namreč spoprijeti z vsemogočimi ovirami: z asfaltno in prašno cesto, z ovinki, z nemogočimi progami. Izredno pomemb- lillllip M Evelino Mattelig no pa je pri tem sodelovanje z navigatorjem, ki daje pilotu vsa potrebna navodila.* membno tudt zato, ker je bilo zadnji nacionalni test pred marčevskimi' obeinšk.itni volitvami, povrh pa so se sindikati prešteli prvič po lanski zmagi levice. Deloda jalci (1,5 milijona) in delojemalci (13,5 milijona) so izbrali skoraj 15 tisoč čla-novi razsodišč, ki v Franciji urejajo delovne spore. Inštitucija ima častitljivo tradicijo, saj izvira iz konca 13. stoletja; razsodišča dobivajo iz leta v leto večjo veljavo in so MilllllltlMIII llllllllllllIMMIIIIIIklll lil MII Mil t| || illliiiii || || flil II lllll Mili Hill Ml lili IMIfllf >•111111 lllllllllil«! IIIII ISSMIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIItlllltllll 1*811 lllllllllllllllliaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiim Z UVEDBO NOVE DRACINJSKE DOKLADE Pokojnine in invalidnine se z novim letom zvišajo Jordanski kralj dopotoval na Japonsko RIM — Z novim letom bodo tudi lpokojenci splošnega državnega za arovanja INPS prejemali draglnj-;ko doklado, obračunano na tri me-;ece namesto dosedanjih štirih. Ra iunovodski uradi INPS so ze opra-dli potrebno delo in prav v teh dneh azpošiljajo bankam in poštnim u-■adom ustrezne plačilne naloge. Po ■sej verjetnosti zato ne bo težav pri /plačilu na novo obračunanih vi-i ji h pokojnin, navzlic napovedim « možnih stavkovnih gibanjih usluž-lencev INPS v okviru boja za ob-lovitev-delovnih pogodb, medtem ko o možne manjše zamude za upoko- Zakonra Novelli na procesu Moro RIM — Luigi Novelli in Marina Potreba sla včeiaj prvič po aretaciji prisostvovala raz pravi na procesu Moro v klel ki ortodoksnega militarističnega krila Maria Morettija. Njuni somišljeniki so se ves čas razprave potrudili, da so ju skrili objektivom fotoreporterjev in televizijskih snemalcev. Bržkone hočejo preprečiti, da bi kdo prepoznal dvojico in tako obvestil preiskovalce o njenem rimskem skrivališču, ki ga še vedno vneto iščejo. Edina novost poleg prisotnosti zakoncev Novelli je bil protest obtoženk zaradi osamitve Nata lie Ligas in Franca Bonisolija, ki je za nekaj ur zakasnil začetek razprave. Obtoženke niso namreč hotele zapustiti zapora. jenee, ki čakajo na prvo pokojnino. Po uvedbi nove draginjske doklade bo INPS izplačeval naslednje pokojnine: Minimalne starostne in invalidske pokojnine za upokojence z manj kot 781 tedenskih prispevkov bodo od sedanjih 251.450 lir mesečno narasle s 1. januarjem na 276.050 lir, s 1. a prilom na 286.800 lir. s 1. julijem na 297.100 lir in s 1. oktobrom na 306.900 lir. Minimalne pokojnine za upravičence z več kot 781 tedenskih prispevkov narastejo od sedanjih 267 tisoč 700 lir od 1. januarja na 293.300 lir. od 1. aprila na 305.500 lir, od 1. junija na 316.300 in od 1. oktobra na 326.750 lir. Neodvisni delavci (kmetje, obrtniki in trgovci) bodo namesto dosedanjih 217.500 lir mesečne pokojni-prejemali od 1. januarja 231.250 od 1. aprila 240.250 lir. od 1. ju-248.900 'lir in od 1. oktobra 257.100 lir. Invalidnine neodvisnih delavcev, se bodo od sedanjih 194.400 lir povišale od L januarja na 206.050 lir, od l. aprila na 214.700 lir. od 1. julija na 222.450 lir in od 1. oktobra prihodnjega leta 229.800 lir. Neodvisnim delavcem, ki prejemajo nižje pokojnine od minimalnih jih bodo od prvega januarja povišali za 'J" odstotka, tistim pa. ki imajo vi-pokojnine, za 6,9 odstotka. ne lir, lija 3,8 Šje PALERMO - 230 palermskih po štarjev je prejelo sodna sporočila zaradi ponarejanja dokumentov in goljufije. Po izsledkih poštne policije naj bi poštarji neupravičeno prejemali mesečno odškodnino, predvideno za tiste, ki pri razdeljevanju pošte uporabljajo motorna kolesa. tudi vse bolj zaposlena (leta 1979 so reševala 98 tisoč sporov, leta 1931 že 120 tisoč, letos približno 150 tisoč). Zadnje tovrstne volitve so bile pred tremi leti. Včerajšnja udeležba se ni prav nič popravila, kar znova dokazuje, kako plitve so v Franciji sindikalne korenine. Od delodajalcev se ni niti polovica pomujala na volišča, odsotnost med delojemalci pa je bila 41,39 odstotna, čeprav smejo zaposleni voliti med delovnim časom in čeprav imajo volilno pravico tudi brezposelni, katerih število je prav letos preseglo 2 milijona. Delodajalci in delojemalci so glasovali ločeno, kajti 282 razsodišč je sestavljenih na paritetni osnovi. 0-srednje združenje delodajalcev je v prvi kategoriji znova poželo največ glasov, vendar je v treh letih nazadovalo z 91.3 na 77,4 odstotka, kar nakazuje, da »patroni* niso povsem zadovoljni z nepopustljivimi stališči svoje glavne centrale, ki je zadnje mesece izjemno zaostrila pogajanja z oblastmi in delavskimi predstavniki. Delodajalski sindikat srednjih in majhnih podjetij se je nasprotno okrepil (z 2 na kar 14,6 odstotka). V skupini delojemalcev se je ko salo 10 sindikalnih organizacij (vendar na tovrstnih volitvah ne sede lujejo milijoni zaposlenih v državni administraciji, ki v Franciji zajema tudi močne kategorije prosvetnih delavcev, policije itd.). Prokomuni-stično združenje CGT, ki solidarno podpira stabilizacijsko politiko vlade, ostaja sicer najmočnejše, vendar je z 42,4 odstotka padlo na 36.8 odstotka. Prosocialistična centrala CFSDT, dokaj kritična do vlade, ostaja na stari ravni (23.5 odstotka, pred tremi leti 23,1). Pač pa so se okrepili sindikati reformističnih barv: zmerna .toda protikomunistična Force ouvriere (s 17,4 na 17,8), sindikat kadrov CGS (s 5,2 na 9.6) in katoliški sindikat CFTC (s 6.9 na 9.5). Najnovejši barometer bodo zelo skrbno odčitavale tudi politične stranke. Nezainteresiranost volilcev, zlasti pa slabitev združenja CGT, ki vendarle predstavlja najštevilnejše in najizrazitejše delavske sloje, predvsem nakazujeta, da je gospodarska kriza zaposlene pahnila v apatičnost, da nova oblast še ni dovolj napravila za «ljudstvo levice* in da niti KPF niti socialistična strrnka nista izkoristili lanske zmage za razgiban je množic. VILKO NOVAK RIM — Kar 26.3 milijonov Italijanov je preteklo nedeljo vkopala pred televizijske zaslone že dolgo napovedovana in reklamizirana italijanska televizijska nadaljevanka -spektakel o Marcu Polu. Podatek je izšel iz računalnika službe za raziskovanje javnega mnenja pri RAI in vključuje le odraslo televizijsko občinstvo. Politika, a zunaj tovarne BONN — Nekega zahednenemške-ga delavca so odpustili iz službe na Bavarskem, ker je imel meri delom v tovarni na obleki pripeto politično značko. Možakar se je pritožil na sodišču, toda to je dalo prav delodajalcu. Sodnik je namreč menil, da je z nošenjem politične značke motil uspešpp delovanje tovarne. Toko je pač pri Nemcih: najprej delo, potem politika. Marsikje je pa prav obratno. WASHINGTON — Po desetih urah napetosti, se je s Smrtjo glavnega akterja zaključila dramatična dogodivščina okoli spomenika Georgu VVashingtonu, nedaleč od Bele hiše v ameriški Drestolnici. Protijedrski bojevnik Je Že več tednov vsak dan manifestiral pro ti jedrski nevarnosti, ki ga .je baje naravnost obsedla. Predvčeraj? njim pa se je c furgonom od pravil k Washingtonovemu spomeniku in grozil, da ga bo spustil v v zrak s 450 kilogrami razstreliva, ki naj bi ga imel v vozilu. V trenutku, ko si je 66-letm Norman Ma.ver s Floride očitno premislil in se podal v beg, so ga pokosili policijski rafali. Posebnež, ki je ca prizorišču izdihnil, policiji ni bil neznan: dvakrat je bi! areti ran. ker se je vtihotapil v dva collega, da bi razdelil propagandne letake, medtem ke je pil lefa 1976 obsojen na štiri lete zaporne »kazni zaradi razpečevanja mimil. Kaže da je Ma.ver želel le reklamo. saj o kakem njegovem pajdašu ni bilo niti sledu, prav tako pa tudi r:e o 450 kilogramih 'razstreliva v njegovem vozilu, čeprav so sc policisti furgonu približali z \so potrebno opreznostjo. Na sliki (telefoto AP): Furgon v bližini VVasliingtonnvega obeliska, v katerem naj bi Mayer skrival 450 kilogramov razstreliva. MOSKVA — Danes bi se morala iz vesolja vrniti sovjetska kozmonavta, nosilca novega svetovnega rekorda v dolžini bivanja v vesolju. Anatolij Berezcvoj in Valentin J.c-bedjev sta s svojim »saljutom 7» v vesolju že od 14. maja. •iiiii,itiiiiii,itiiiiiiiiiHiiiti,iiiii,i,iin,ii............................... NAPAD NA POSTOJANKE ČRNSKEGA GIBANJA ANC 37 mrtvih ob vdoru sil Južne Afrike v Lesoto 1 civilnih žrtev med ženskami in otroki Povračilne grožnje črnskih nacionalistov PRETORIA - Južnoafriške voja , Včerajšnja sicer ni bila prva ak-ske sile so včeraj prvič vdrle v | eija pretorijskih sil proti Mašeru, prestolnico neodvisne države Lesoto, in napadle postojanke i legalnega gibanja proti apartheidu ANC. Uradna izjava južnoafriške vojske, ki so jo izdali v Pretorii, govori o tridesetih ubitih teroristih,-se pravi borcih ANC, medtem ko so južnoafriške enote utrpele štiri ranjence. Ob tem je bilo ubitih tudi pet žensk in dva otroka, pa če prav so bili »izdani strogi ukazi, da je treba preprečiti, da bi v napad proti ANC bili vpleteni civilni prebivalci Lesota*, pravi sporočilo. V opravičilo pa še dodaja, da so v Pretorii pred kratkim prejeli informacije. po katerih so pripadniki ANC za prihodnje praznike pripravljali teroristične akcije proti Južnoafriški republiki. TOKIO Jordanski kralj Husein je zaključil svoj uradni obisk na Kitajskem in odpotoval v Tokio, kjer bo nadaljeval svojo misijo za mir na Bližnjem vzhodu. Husein je v nedeljo prispel v Peking na čelu delegacije arabskega »komiteja sedmerice*, to je zunanjih ministrov držav članic Arabske lige, da bi kitajski vladi obra zložil osem točk mirovnega načrta za Bližnji vzhod, kakršnega so si zamislili septembra na arabskem vrhu v Fesu. Od torka pa je Husein nadaljeval svoj obisk v imenu Jordanije in se srečal tudi s kitajskim vrhovnim voditeljem Dengom Xia-opingom. Tiskovna agencija Nova Kv tajska poroča, da je monarh pred svojim odhodom izrazil željo, da bi se okrepili ne samo dvostranski, temveč tudi arabsko • kitajski odnosi nasploh. Jordanski kralj je Kitajsko obiskal potem, ko je že bil v Sovjetski zvezi, kjer je na čelu arabske delegacije prav tako opravil vrsto srečanj glede položaja na Bližnjem vzhodu in arabskih načrtov za njegovo rešitev. Na sliki (telefoto AP); jordanskega kralja je na letališču v Tokiu sprejel japonski prestolonaslednik princ Akihito. . milili ......................................................milini,im,,,,................................................. PRODAM novo ape P 601. Informacije na tel. 040/229246 PRODAM fiat 131 1300. letnik 75 v dobrem stanju. Tel. 040/227284. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino. TVRDKA nudi takojšnjo zaposlitev kemijskemu tehniku z znanjem slovenskega jezika ga št. 568233 do vključno četrtka. 9. decembra. ZLATARNA Nivea Tul nudi po ugodnih cenah zlate in srebrne predmete. Odkupuje tudi vaše z late predmete. Mačkolje 130, telefon 231887. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KUPIM malo črpalko za pretakanje vina. Telefon 040/753838. KUPIM ali vzamem v najem večjo hišo z vrtom v predmestju ali na zapadnem Krasu. Telefon (040) 7(14072 interna 54. PRODAMO tipično kraško hišo. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/751684. PRODAM kole za trte in drva (akacija) - Izidor Sirk, Podgora tel. . 0481/891338. 20-LETNO dekle z višjo šolsko izobrazbo in osemmesečno uradniško prakso išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/274978. CVETLIČARKO i večletno prakso i-ščemo. Telefon 040/62200 ali 630481. ZADRUŽNA Kraška mlekarna zaposli pomočnika/co sirarja. Prednost imajo člani zadruge. Informacije v uradih Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/b od 8. do 17. uro, tel. 040/62754. PRODAM vinograd 4500 kv.m. Giuseppe Canciani Dolina 104. STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390. suverenosti sosednih' držav. Večkrat so na primer vdrli na ozemlje Angole in napadli postojanke nacionalističnega gibanja Namibije - Jugovzhodne A-frikc. vendar so tokrat prvič kršili Suverenost male gorate dežele Lesoto. Črno nacionalistično gibanje ANC je ostro obsodilo južnoafriški vdor v Lesoto in zagrozilo, da bo njegovo vojaško krilo prisiljeno k maščevanju nad belimi civilisti. Akcijo je označilo za »kriminalen poboj in a grešijo proti sosedni državi in nemočnim civilistom* ter izrazilo prepričanje. da bodo podobna dejanja še številnejša, sorazmerno s krepitvijo boja znotraj Južne Afrike in z naraščajočo osamljenostjo vlade v Pretorii. Umetna kri RIM — Vse kaže. da bomo tudi v Italiji kmalu lahko za transfuzije uporabljali »umetno kri*, katero so »iznašli* japonski znanstveniki na osnovi petroleja. Ta preparat so registrirali le na FJt ozetnskem, Jamajki in v Kanadi, v ZDA pa je 15 velikih zdravstvenih središč dobilo dovoljen ie, da preizkušajo *u-metno kri*. Doslej so s pomočjo te krvi operirali nekaj desetin oseb in to brez težav. Za določene primere je »umetna kri* celo boljša od naravne, saj prenaša kar trikrat več kisika. Zdravniki pravijo, da jo bodo kmalu uporabljali po vsem svetu.