'i ifcja sksbsssbbu,
Fke Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, tn United States oh 'America.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do iimage!.
plašilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagij
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations}
ŠTEV. (No.) 236
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. DECEMBRA — [THURSDAY,, DECEMBER 8, 1932
letnik (vol.) xli
Predlog za pivo pripravljen
Y POSLANSKI ZBORNICI SE BO STAVIL PREDLOG ZA LEGALIZIRANJE PIVA IN LAHKIH VIN. — SKLICA-NO BO IZREDNO ZASEDANJE NOVEGA KONGRESA PO 4. MARCU. — HOOV ERJEVA POSLANICA KONGRESU.
Washington, D. C. — Po neuspelem glasovanju za popolen preklic amendmenta v ustavi, na katerem slonijo vse prohibi-cijske postave, ko je tozadevna resolucija propadla v ponedeljek Samo za šest glasov, da ni dobila potrebne dvetretjinske večine, so se v poslaniški zbornici takoj poprijeli dela, da se doseže vsaj toliko, kakor je upanje, da Se more doseči tekom sedanjega zasedanja kongresa, namreč, da se predrugači Volsteadov zakon v toliko, da bo po zakonu dovoljeno izdelovati in prodajati pi-yo z alkoholno vsebino, kakor tudi lahka vina. Volsteadov zakon zdaj prepoveduje vsako pijačo, ki vsebuje več kakor pol odstotka alkohola.
Predsednik odbora za sredstva poslaniške zbornice, Collier, je sestavil zakonski predlog, pc katerem bi se dovolilo 2.75 odstotno pivo po teži in lahka vina in bi se ga tudi primerno obdavčilo. Predlog je omenjeni odbor vzel v sredo v pretres. Collier izjavlja, da ne vztraja absolutno na omenjeni količini alkohola, marveč da je vzel gornjo številko samo kot podlago nadaljnjemu delu in da naj odbor natančnejše odloči.
Ta predlog vzbuja splošno za-himanje, kajti, ako bi se legalizirano pivo obdavčilo s $5 na sodček in vino z 20 centi na ga-lon, bi to prineslo vladni blagajni letno 300 milijonov dolarjev, kakor računa Collier. Mnogo u-Panja je, da bo predlog prodrl, kajti to bi se lahko uveljavilo z nadpolovično večino glasov v obeh zbornicah, dočim je resolucija za odpravo določbe v u-stavi zahtevala dvetretjinsko Večino in je kljub temu skoraj prodrla v poslanski zbornici.
Domneva se, da bo ta predlog dobil tudi v senatu potrebno polovično večino glasov, ako že ne toliko zaradi izpremenje-nega mišljenja senatorjev glede j Prohibicije, pa vsaj zaradi tega,1 ker vladna blagajna čimdalje bolj leze v primanjkljaj in bi ji omenjenih 300 milijonov na leto izredno dobrodošlo.
Poraz resolucije za preklic 18. amendmenta bo pa imel za Posledico, da se bo vršilo izredno zasedanje novega kongresa kmalu po inavguraciji novega Predsednika, po 4. marcu. V tem smislu se je izrazil Roose-ko je dospela do njega vest o izidu glasovanja v poganski zbornici v ponedeljek. Ako bi torej zagrizeni suhači, ki sede v sedanjem kongresu, Vložili svojo trmo in vsaj malo pogled v bodočnost, bi ^hko »sprejetjem resolucije za deklic pospešili celotno delo in ^hranili mnogo denarja, ki se moral po njih krivdi izdati izredno zasedanje kongvesa. V torek je predsednik IIoo-ei" Predložil kongresu svojo Ranico, v kateri ga poziva u drastično znižanje vladnih j °*kov, obsežno reorganizaci-b0	departmentov, uved-
<} *t)lošnega manufakturnega y u in na pospeševanje odno-
ODLOČITEV FAŠISTOV
Italijanski obrok na dolg bo plačan Ameriki brez obotavljanja 15. decembra.
—o—
Rim, Italija. — Veliki svet fašistične stranke je na svojem zborovanju, ki se je v torek končalo, odločil, da se obrok na vojni dolg, ki zapade 15. decembra, plača Ameriki brez vsakega obotavljanja. Takoj po tem plačilu pa naj se prično pogajanja z A-meriko, da ta zniža ostali dolg, med tem tudi obrok, plačljiv 15. junija 1933.
Ta poteza fašistov je izredno bistroumna. S to odločitvijo fašisti namreč ne priznavajo toliko, da je edino pošteno, da brez vsakega oklevanja poravnajo svoj dolg, marveč imajo z njo neki drugi namen. Sedanji obrok znaša samo en in en četrt milijona dolarjev. Te svote Italiji ne bo taka težava plačati. S tem radovoljnim plačilom sedanjega obroka pa imajo namen, ganiti srca Amerikancev, da bodo bolj dostopna, ko bo Italija prosila, naj se ji zniža prihodnji obrok, kateri pa znaša celih trinajst in pol milijonov dolarjev. Z žrtvovanjem drobtinice si torej skušajo pridobiti celi hleb.
Svojo prihodnjo prošnjo za znižanje dolgov bo Italija motivirala s tem, da so druge zavezniške države dobile po vojni od premaganih dosti kolonij, Italija pa da se je morala zadovoljiti samo s koščkom pridobljenega ozemlja.
POHOD GLADUJOČIH V WASHINGTON
Na sliki je del "gladujoče armade", ko koraka skozi St. Louis, Mo., v Washington. Policija v Wash ing tonu je z največjo skrbnostjo ukrenila vse potrebno, da se preprečijo vsaki nemiri med to "armado", ki šteje okrog 3000 oseb.
PROTI NIZANJU PLAČ
Nobenega striženja plač pravi Green.
vec,
PES JO JE IZDAL
Chicago, 111. — Iz ženske poboljševalnice v Dwight, 111.,, je v ponedeljek ušla 401etna Mrs. J. Forbes. Jetniške oblasti so telefonirale chicaški policiji naj preišče stanovanje njenega moža na 2512 Indiana Ave. Ob prihodu policije je soprog ženske odločno zatrjeval, da njegove žene ni doma; isto je trdil tudi oskrbnik hiše. Med tem pa je pričel neki pes zadaj na dvorišču nervozno lajati. Policistom, ki so odhiteli tja, se je pot izplačala. Z okna drugega nadstropja je namreč na rokah visela Mrs. Forbes.
Chicago, 111. — Odločno borbo delavstva proti vsakemu nadaljnjemu zniževanju plač je priporočal Wm. Greeen, • predsednik ameriške delavske federacije, ko je imel v ponedeljek govor pri zborovanju elevator-skih operatorjev. "Prišel je čas", je dejal, "ko se mora organizirano delavstvo pričeti protiviti vsakemu zniževanju plač. Ako vam bo vaš delodajalec hotel pristriči plače, se borite. Stopite tudi v stavko, ako drugače ne bo šlo."
-o-
OBSODBA MLADOSTNEGA
MORILCA
Chicago, 111. — 16 letni Bert Arnold, ki je pred par tedni s kladivom do smrti pobil svojo staro mater na svojem domu v Riverside, je bil v ponedeljek pred sodiščem spoznan krivim uboja in bil obsojen na eno do 14 let v poboljševalnici v Pon-tiac. Pomiloščen je lahko po 11 mesecih.
NAZNANILO NAROČNIKOM Danes, v četrtek, je zapovedan katoliški praznik Brezmad. Spoč. M. D. Delo bo ta dan v naši tiskarni počivalo in vsled tega tudi ne bo izšla petkova izdaja našega lista.
SLEPARIJE S PREMOGOM
KRIZEMJVETA
—	Moskva, Rusija. — Iz krajev ob mandžurski meji prihajajo poročila, da je bilo tamkaj ujetih in razoroženih večje število kitajskih upornikov, ki so ušli preko meje v Rusijo pred prodiranjem japonskih čet
—	London, Anglija. — Tekom zadnjih štirih tednov je število brezposelnih v Angliji narasti©' za 52,800, da znaša zdaj njih skupno število po u-radnih podatkih dva milijona 800,000, kar je za 185,000 več kakor pred letom dni.
—	Ženeva, Švica. — V torek je prišla pred Ligo narodov razprava glede poročila komisije o stanju v Mandžuriji. Mali narodi pritiskajo na Ligo, naj strogo nastopi proti Japonski, dočim se večje države še niso izrazile.
—	Tokio, Japonska. — Japonski rušilec Sawarabi je bil v ponedeljek ujet od viharja v bližini Formose, ki je bil tako
SCHLEICHER _GROZI
Ali bo parlament z njim, ali ga bo pa razpustil.
Berlin, Nemčija. — Pred nemškim parlamentom, ki se je sestal k zasedanju v torek, je novi kancler Schleicher odkrito izjavil kaj namerava z njim. Ali mi dajte priliko, da izvedeni svoj program, ali vas bom pa razpustil," je zagrozil poslancem. Med drugim hoče doseči Schleicher to, da bi v slučaju predsednikove smrti ne stopil začasno na njegovo mesto kancler, marveč predsednik vrhovnega sodišča. To bo zahtevalo izpremembo v ustavi.
-o-
EINSTEIN PRIDE V AMERIKO
Berlin, Nemčija. — Na povabilo neke višje šole v Kaliforniji, naj pride tja učit matematične vede, se je znani nemški znanstvenik, prof. Einstein, odločil, da bo mesto sprejel in je šel v ta namen k tukajšnjemu ameriškemu konzulu po vizo. Tamkaj pa se je pričelo navadno izpraševanje in odgovarjanje na številna vprašanja, potrebna in nepotrebna, kakor jih zahteva bi-
Iz Jiigoslavife«
zopet nad sto rudarjev odpuščenih, med katerimi so v večini družinski očetje. — v strahu pred kaznijo se sam končal. — smrtna kosa. — razne novice in drugo iz domovine.
Nad sto rudarjev na cesti
Laško, 18. nov. — V rudniku Hudajama pri Laškem je tiK pred zimo zopet reduciranih 119 delavcev Ta novica je med ljudstvom in še zlasti med odpuščenimi, naravnost obupno vplivala, ker se nimajo kam o-brniti čez zimo. Mnogo družin je že sedaj brez vseh sredstev za preživljanje, da mnogi, ki so nabavljali svoje skromne življenjske potrebščine v rudniškem konzumu, so ostali kljub zaslužku še vedno na dolgu. Danes ti nn dobe več v rudniškem konzumu ničesar več na kredit, a do poteka odpovedi, to je do konca novembra, morajo za svoj stari dolg odslužiti z delom. Mnogim odpuščenim delavcem se to čudno zdi, kako da pride do takih redukcij, ko imajo pa za premog vedno dovolj naročil. Najbolj je pa odpuščene rudarje neprijetno dir-nilo to, da so med reduciranci v veliki večini oženj eni možje in očetje s šest in veččlansko družino. — Na drugem mestu, pravi poročilo, da so med odpuščenimi samo krščansko misleči rudarji.
-o--
Zlata poroka na Dolih pri Litiji
Sredi meseca novembra sta v Dolih pri Litiji praznovala zlato poroko Franc in Marija Dolanc. To ni bil spomina vreden dogodek le za sivolasega ženina in 82 let staro nevesto, ampak za celo faro. Pri farni cerkvi je tako pritrkavalo, kakor da imajo največji cerkveni praznik, cerkev je pa bila polna kakor ob nedeljah. Ni čuda, saj je zadnja taka slovesnost bila že 39 let nazaj, torej ni to nikak vsakdanji dogodek.
nal. Iglič je zavozil v jarek s tako silo, da ga je vrglo precej daleč, kjer je obležal nezavesten in hudo pobit.
-o-
Št. Jernej
Poročajo iz Št. Jerneja, da se vinska kupčija letos nekoliko bolj živahno razvija kakor lansko leto. Nekateri vinogradniki so prodali že ves pridelek in sicer po 3 Din liter (okoli 6 centov kvort). — V Št. Jerneju imajo tudi elektriko, ki pa, kakor poročajo, večkrat ugasne, ker primanjk,uje vode, zato si svetijo z zastarelimi petrolejkami.
z inozemstvom.
"VELEIZDAJNIK" OPROŠČEN
Leipzig, Nemčija. — Nemško vrhovno sodišče je v ponedeljek oprostilo Walterja Buller jahna krivde veleizdaje, zara-Jdi katere je bil obsojen pred ■sedmimi leti na 15 let ječe. Isto 'sodišče je leta 1925 zavrnilo obdolženca končni priziv. V letu 1924 je bil Bullerjahn obdol-žen, da je medzavezniški vojaški komisiji izdal skladišče o-rcžja, katero je ležalo v poslopju industrijskega podjetja, katerega vodja je bil on. Zaradi pomanjkanja tehtnih dokazov je bil zdaj oproščen.
Chicago, 111. — Novi državni pravnik Courtney, ki je nastopil svoj urad v ponedeljek, je takoj drugi dan pričel s preiskavo, kak premog se dostavlja družinam, ki so na javni podpori. Dognalo se je namreč, da nekatere tvrdke, ki so napravile pogodbo z državno pomožno komisijo za dostavljanje premoga tem družinam, izrabljajo to priložnost in jim dostavljajo premog slabše vrste, kakor je v pogodbi sklenjeno. V prvi vrsti je vložena tozadevna pritožba proti tvrdki F. Bieschke & Sons, 3117 No. Western ave. — Od-: kritje te sleparije ima pa to do-| bro stran, ker bo mogoče, kakor i se je izrazil drž. pravnik, prihraniti državi do $200,000 tekom te zime na ta način, da se bodo v naprej sklepale pogodbe za dostavljanje tega premoga slabše vrste splošno vsem, ki so na javni podpori. Tudi ta premog je namreč tako dober, da tisti, ki so ga dobivali, sploh ni-po opazili razlike in sleparije.
silen, da je ladjo prevrnil in je rokratični "red tape". Učenjak
utonilo bržkone vseh 105 oseb moštva v njej.
— Doorn, Nizozemska. — Ameriški filmski komik Harold Lloyd je prispel v to mesto in želel obiskati bivšega cesarja Viljema. Ta pa je obisk zavrnil, kakor tudi željo, da bi se dal slikati skupaj z igralcem.
-o-
originalna ideja
Berlin, Nemčija. — Neka nemška občina, imenovana La-gerbruch, je prišla na novo idejo, s katero je ubila dve muhi na en mah : Rešila je vprašanje preskrbe brezposelnih in po-nogla farmarjem, da lahko plačajo svoj davek. Izdala je namreč vrednostne certifikate po 5 mark in te daje brezposelnim namesto denarja. Pri farmarjih si za te certifikate lahko nakupijo živeža v vrednosti 5 mark, farmarji pa s certifikati plačajo davek.
-o-
Sli..TE AMER. slovenca1
je nekaj časa odgovarjal, a sčasoma se mu je zdelo vse skupaj že preneumno; pograbil je suknjo in odšel, rekoč, da rajši sploh ne gre v Ameriko, kakor da bi moral iti tja kot osumljenec. — Vizo je kljub temu dobil. -o-
BOJ PROTI GANGSTERJEM
Chicago, 111. — Patrulja posebnega policijskega oddelka, ki je bil ustanovljen pred dvema tednoma z izrccnim namenom, da zasleduje gangsterje, je v ponedeljek ponoči preiskala prostore na 2034 W. Chicago ave., kjer je izsledila pravo gnezdo barab. Poleg množine opojnih pijač je našla tamkaj in zaplenila število orožja in priprav za izdelovanje bomb ter aretirala osem moških, ki so se nahajali tamkaj. Lokal so vodili pod krinko demokratskega kluba, v resnici pa je, kakor ugotavlja policija, glavni stan Caponejevega sindikata za severozapadnc stran mesta.
Obup iz strahu
Dne IV. novembra si je v Mariboru na tragičen način končal življenje 361etni kovinski stru gar Josip Wiethaler. Osumljen je bil namreč uboja železničarja Klemenčiča, ki se je zgodil pred kakima dvema mesecema v Razvanju. Radi te svoje usode je bil zelo obupan in se je bal, da bo obsojen in radi tega seveda izgubil svojo dosedanjo službo. Ženi je doma vedno zatrjeval, da je glede omenjenega umora popolnoma nedolžen. — Komaj je prišel omenjenega dne domov, si je hotel z britvijo končati življenje, pa mu jo je žena iztrgala iz rok. Ni se Pa še obrnila, da bi skrila britev, že je mož segel po velikem kuhinjskem nožu in si z njim prerezal vrat. Zgrudil se je s stola na tla in v nekaj minutah vpričo žene in hčere izdihnil.
-o-
V jarek je zavozil Mizarski vajenec Anton Iglič iz Kamnika se je brezskrbno vozil na svojem kolesu po Ljubljani. V svoji brezskrbnosti ni opazil, da je bil ravno pred njim izkopan jarek, v katerem je zidar popravljal odtočni ka-
Knjige prepovedujejo
Ljubljanski dnevnik "Slovenec" poroča, da je državno pravdništvo meseca novembra letos prepovedalo razširjati in prodajati knjitro, ki je pisana v hrvatskem' jeziKu in je bila letos tiskana v Zagrebu. Knjiga se imenuje "Crkvi svobodu" in jo je spisal krški škof Dr. Josip Srebrnič.
-o--
Smrtna kosa V Mariboru je umrl Dr. Ivan Šorli, dvorni svetnik v pokoju, doma iz Primorske, in sicer iz Klavž pri Tolminu, velik prijatelj pokojnega goriškega nadškofa Dr. Sedeja. Umrl je v starosti 79 let. — V celjski bolnici je umrl Ivan Zupane, delavec iz Čreta pri Celju, star 30 let.
-o-
Lepo število ran 351etnega delavca Franceta Slatnarja iz Godiča so neke noči napadli neki fantje iz Kre-garjevega, ko se je vračal iz gostilne in mu z noži povzročil 32 večjih in manjših ran, radi katerih je moral v bolnico.
-o-
Nesreča Ko je 431etni posestnik Blaž Pavlič iz Št. Vida pri Prevoljah nakladal hlode na voz, mu je zdrsnil težak hlod na levo nogo in mu jo prelomil.
-o-
Petrolejke so zopet v modi Iz Maribora poročajo, da so v mnogih hišah v mestu zopet prišle na dan petrolejske svetilke, katere so več let samevale po zapuščenih kotih in podstrešjih. Vzrok je ta, ker mnogi ne morejo plačevati visokih svot' za električni tok. — Pač tudi znamenje krize.
-o-
Elektrifikacija Elektrifikacija ptujske okolice hitro napreduje. V Budini je že vse delo končano in v Brst-jeh je .pri 23 posestnikih že tudi izvršena napeljava. Sedaj delajo v Spuhljah, nakar pridejo na vrsto ostale okoliške občine.
Sneg na Krimu
Dne 16. novembra so Ljubljančani in prebivalci ljubljanskega barja prvič v letošnji zimi opazili, da je dobil Krim belo sneženo odejo.

AMERiKAisSKI SLOVENEC
Četrtek, 8. decembra
1
AMERXKANS&I SLOVENEC
KIMIWflW
Jjrtri in najstarejši slovenski list v AmeriM.
p ' Ustanovljen let* J?®*
f Kdbaja vsak dan razon aajJelj, pone-bijkov in dnevov po praznikih,
Izdaia in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav«; 1849 W. 22nd St., Chicago, HI
Phone: CANAL 5544
Naročnina?
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Ea celo leto Za col leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ---$6.00
Za pol leta ------— 3.00
Za četrt leta ------1-75
The first and the Oldest Slovent Newspaper in Amerie&{ Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays*
Published By: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Telefon CANAL 5544
Subscription:
For one year------
For half a year------
For three months
„$5,00 _ 2.50
„ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __,.,$6.00
For half a year__.__ 3.00
For three month*---L75
POZOR!—Številk« poleg vašega naslova na Hstu smaci, do tedaj imate list plačan. Obnajvijajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	•	___
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	___
Ne dajmo se.
V	boju za obstanek Amerikanskega Slovenca moramo vztrajati! In vztrajati moremo, ako le hočemo. Katoliški Slovenci v Ameriki se moramo zavedati meči in sile, ki jo repre-zentira katoliški dnevnik A. S. v našo skupno korist.
Sramota za nas vse bi bila, če bi Amerikanski Slovenec izginil kot dnevnik. Ne dajmo se! Izkažimo se, da smo zavedni katoliški Slovenci. Mi hočemo obdržati dnevnik A. S. Zavedamo se, da z dnevnikom bi zgubili naše najboljše orožje.
Toda povdariti je treba na ves glas, da vse besede in na-vduševanja ne bodo rešila našega dnevnika, če ne bomo šli po vseh naših naselbinah dejansko na delo. Kar list potrebuje, je uovih naročnikov in pa zvestobe od strasii starih naročnikov. Še veliko število katoliških družin je med nami, ki našega dnevnika še nimajo. Dolžnost teh je, da se na list naroče. Dolžnost vsakega izmed nas naročnikov je, da list priporočamo drugim v naročbo. Edino to bo rešilo naš dnevnik.
Uprava lista je za dobo te kampanje celo naročnino znižala za cel dolar na leto, torej je to ugodnost za vse, da za znižano naročnino list naroče zase, in kdor more, naroči list še sa kakega svojega prijatelja. Na ta način stane list naročnika na dan komaj malo več kakor en cent. In kdo tega ubogega centa na dan ne more utrpeti? Dobro berilo je družinam prav tako potrebno, kakor so druge življenjske potrebščine. Prav tehtnega vzroka torej ni, da ne bi mogli ohraniti lista, če hočemo. Tudi, kdor jie more plačati celoletne naročnine, pa lahko morda plača nekaj, pa čez malo časa zopet nekaj. Imeti moramo torej le dobro voljo, pa bo zmaga naša!
Med ameriškimi katoliki po vseh škofijah se zadnje čase močno agitira za ameriške katoliške liste. Veliki uspeM se dosegajo, kar je hvalevredno. Te moramo posnemati tudi mi. Nikakor ne smemo zanemariti svoj lastni slovenski katoliški dnevnik A. S., ki je pijonir slovenskega časopisja v Ameriki in naše najboljše orožje v obrambi naših verskih in narodnih svetinj.
V	listu A. S. imamo katoliški Slovenci v Ameriki slino o-poro. To je moč, ki se je bojijo in s katero računajo naši verski nasprotniki. V našem katoliškem dnevniku se vidi naša moč in zavednost. Zato čuvajmo to moč, da ne omaga.
V	nasprotnem taboru vlada tudi velika kriza« Socialistični dnevnik Prosveta prinaša zguho. Pro sveta se ni niči v dobrih časih splačevala. Pa delajo na vso moč, da jo ohranijo. Kaj pa mi, katoliški Slovenci, naj držimo roke križem ter g!eda.-no mirno, da nam kriza vzame naše najboljše orožje, naš katoliški dnevnik? Pomislimo malo!
Ponovno apeliram na vso našo slovensko katoliško javnost v Ameriki, da se dvigne in gre na delo za svoj katoliški časopis Amerikanski Slovenec. Katoliška društva in organizacije, podprite svoj katoliški dnevnik! List Amer. Slovenec je vaše lastno orožje, ne zanemarjajte ga, ker nujno je nam vsem potreben.
Vsi na delo in v boj! Zastopniki in zastopnice pojdite na delo in razširite najstarejši slovenski časopis, katoliški dnevnik A. S. v vsako slovensko hišo v Ameriki!
REV. JAMES CHERNE, častm preds. A. S.
75-LETNICA SLOV. VZAJEM.
PODPOR. DRUŠTVA SAN FRANCISCO San Francisco, Cal.
Valovi sinjega Jadrana So bu-čali svojo čarobno pesem in se razbijali ob sivem skalovju ča-rovite Dalmacije. Z obrežja so se glasile lepe melodije krepkih mornarjev, sinov romantične Dalmacije; prepevali so obče-znani "šajkaš". Ljuba ter draga jim je njih rodna domovina, toda uboga in skromna, da le s težavo preživljajo svoj rod.
Ta junaški rod je iskal življenja na odprtem morju. Skromen je bil njih hrastov brod, toda pod skrbnim krmarstvom je plul preko širokih oceanov v tuje dežele, kamor jih je vodila trgovina.
Tudi v našo zlato Kalifornijo so ti vrli Dalmatinci okrog Cape Town prispeli že v prvi polovici 19. stoletja. Dospevši semkaj kot mornarji, so se nekateri samo začasno tu naselili. Skoro vsak je imel srčno željo vrniti se nažaj v .staro domovino, kakor hitro si prihrani par stotakov. Toda dnevi, tedni in meseci so potekali in se raztegnili v leta. Nova domovina jih je očarala, da so opustili misel na vrnitev v rojstno domovino. Pričeli so si tukaj graditi svoje domove in se za salno naseljevati.Oprijeli so se življenja in šeg svoje nove domovine. Dasiravno so postali zvesti sinovi svoje krušne maj-ke, niso pri tem pozabili svoje vere in govorice, ki jih je učila njih rodna mati.
To se je pokazalo pri proslavi 75-letnice ustanovitve Slovanskega Vzajemnega podpornega društva v San Francisco (okrajšano S. M. B. S.), ki je bilo u-stanovljeno 1. 1857. Statistika nam kaže," da je to hajstarejše slovansko podporno društvo v Ameriki.
Dne 17. novembra t. 1. zvečer se je vršil slavnostni banket v St. Francis hotelu, kamor so bi-ii povabljeni zastopniki vseh slovanskih organizacij v San Franciscu in iz drugih mest. Slavnost se je vršila pozno v noč, na kateri so se vrstili govorniki, in to največ v hrvatskem jeziku, akoravno je večina teh govornikov rojena tukaj, in jim je lepa Dalmacija znana le iz pripovedke njih drage matere. Na tem banketu je pela naša Slovenska koncertna pevka gdč. Anica Fabian.
V petek, dne 18. novembra se je vršila slovesna peta črna sv. maša za umrle člane S. M. B. S., katero je daroval naš častiti g. župnik Rev. Francis Turk. Iste se je udeležil tudi odposlanec ali zastopnik prevzv. nadškofa Hanna, ki je bil obljubil, da se bo slavnosti udeležil, toda je bil zadržan vsled rahlega zdravja. Pevskemu zboru pri sv. maši so se pridružii najodličnejši pevci; celo iz Santa Clara univerze so

prihiteli k veliki sv. maši. Rev. Turk je imel lepo pridigo, v kateri je očrtal sv. evangelij sv. Pavla o ljubezni do bližnjega, katero to društvo vrši po milosti božji že toliko let. V resnici, besede častitega gospoda pridigarja so vernikom segale do srca, da so se s ponovnim zaupanjem na milost božjo vračali domov.
V soboto, dne 19. novembra se je vršil sijajen ples v Trianon plesni dvorani samo za povabljene goste. Obširna dvorana je bila polna, da se je vse kar trlo. Na tej veselici so pričeli razpro-dajati Spominsko knjigo, katero je označeno društvo izdalo povodom svojega demantnega jubileja ali 75-letnice pod naslovom: "Slavonic Pioneers of California". Knjiga je v resnici krasno delo. Polovica iste je angleška, za kar so prispevali zelo odlični ameriški Jugoslovani. V isti je najti življenjepisne črtice odličnih jugoslovanskih ličen j ako v in umetnikov. Poleg tega je tudi bogato okrašena s slikami starokrajskih mest in pokrajin: Bled, Ljubljansko gledališče, Zagreb, Belgrad in več jadranskih otokov.
Ko sem prebiral to knjigo, naenkrat ostrmim, ko sem videl v angleščini nad člankom "Slovenian Pathfinders, by Anna Fabian". Da zna naša Anica peti, je že obče znano; toda da zna tudi pero sukati ravno tako spretno kakor zna peti, to mi je pa bila novica. V svojem članku spodbuja jugoslovansko mladino v Ameriki k ljubezni do materinega jezika. V knjigi je tudi več slik mesta San Francisco. Zanimive so tudi slike velikih sadnih nasadov iz okolice Watsonviile, Cal., kjer rastejo najžlahtnejša jabolka. V tej dolini lastujejo največ zemlje Ju-goslovani-Dalmatinci.
Drugi del knjige je pisan v hrvaščini, kjer se vrste zanimive pripovedke iz življenja in o prihodu v to deželo semkaj do-šlih in tu živečih Jugoslovanov.
Ko tako obračam list za listom, sem moral zopet očaran obstati. V knjigi zapazim "Zgodovina Slovencev v Kaliforniji, spisala Anna Fabian". Tukaj o-pisuje priseljevanje Slovencev v to solnčno deželo in razvoj naših slovenskih naselbin. Njena zgodovina sega nazaj do leta 1858. Živo je opisala tudi Rajsko dolino v Eden Valley, Cal., in njen polom. Kje je Ančka zbrala toliko gradiva, je res nekaj izrednega. Opisala je tudi vsa naša slovenska podporna društva te države. Takoj za to zgodovino je slika naše domače slovenske cerkve, koje zgodovino opisuje v hrvaščini gospod župnik Rev. Francis Turk. Res, kakor je ta knjiga 100-procent-na, tako je bila tudi ta jubilejna proslava, trajajoča tri dni.
K sklepu želim Slovanskemu Vzajemnemu podpornemu dru-
štvu v San Franciscu povodom 75-letnice še mnogo uspeha v bodočnosti pri njegovem kulturnem in samaritanskem delu.
Z rodoljubnim pozdravom,
John G. Anzick.
-0-
PROSLAVA NAR. UJEDINJE-NJA V NEW YORKU
New York, N. Y.
Še nikdar ni med rabim narodom stopila v ospredje tolika skupnost kakor ob letošnji proslavi narodnega u j od urjenj a. Zgodovina jugoslovanskega naroda pa zaznamuje štiri-! najsto obletnico ujedinjenih bratov Srbov, Hrvatov in S1 o vencev v okviru samostojne narodnosti in lastne demokratične države. Po tolikih težkih preizkušnjah Slovanom nenaklonjene zgodovine, je z razpadom avstro-ogrske monarhije , nastala njihova nacijonak.a, J politična m ekonomska svoboda. Iz razvalin povojne Srbije, osvobojenih pokrajin Slovence in Hrvatske, je vstala iz stoletnega sna kraljevina Jugoslavija, kulturna in ekonomska vodnica na Balkanu.
Komaj je stopila mlada država v svetovno politično po-zornico, da brani pravice ne-ujedinjenih bratov, že je bila oropana najzavednejšega dela naroda. Preko osemsto tisoč Jugoslovanov še danes ječi pod tujim jarmom in čaka u j edin je nja. Rana na našem narodnem telesu še nikdar ni bila tako občutljiva, kakor ob štirinajsti obletnici naše narodne neodvisnosti. Klic zatiranih in brezpravnih jugoslovanskih narodnih manjšin v Primorju, Istri in Korotanu nas poživlja, da spoštujemo svobodo, ki je bila iz-vojevana od najboljših sinov našega naroda. Čut pietete do neprecenljivih žrtev, katerih herojska kri je napojila tla, za boljšo bodočnost jugoslovanskega naroda, nam narekuje složnega nastopa v čast domovini in jugoslovanskemu imenu.
Vse naše naselbine širom A-merike se zavedajo najsveča-nejšega trenutka jugoslovanske zgodovine in izvedejo njega častno proslavo.
Newyorška naselbina je sestavila za proslavo poseben odbor, ki s kooperacijo tukajšnjih kulturnih in narodnoobramb-nih društev izvede proslavo.
Da izkažemo neomajano zvestobo naši domovini <in celokupnemu jugoslovanskemu narodu, je odbor povabil na proslavo g. Dr. Leonida Pitamica, polnomočnega ministra in poslanika. Istotako prisostvuje proslavi g. Radoje Jankovie. kraljevi generalni konzul v New Yorku, kakor tudi oficijcl-t>o zastopstvo vseh tukajšnjih narodnih društev.
Radi tehničnih ovir- se vrši ■proslava dne 10. in 11. decern bra in sicer r; otvoritvijo r-lavno? t ne akademije, ki se vrši dne 10. decembra oh 8. uri zvečer v veliki dvorani "Knights of Columbus". Akademijo priredi Jugoslovanski Sokol in Jadranska Straža pod pokroviteljstvom centralnega odbora
proslavo. Dne 11. decembra ob 10. uri se vrši svečana služba božja v slovenski cerkvi, 62 St. Marks Place. Ob 12:30 slavnostni banket istega dne popoldne ob 3. uri pa velika narrd-na veselica s koncertnim programom v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn.
Pri celokupnem programu sodelujejo naša najboljša pevska društva .solisti in orkestri.
Jugoslovani v New Yorku! Kakor vedno, tako naj tudi ob letošnji prislavi prikipi do vrhunca naš narodni ponos, proslava naše naselbine pa naj odmeva onstran morja kakor mogočna himna jugoslovanske skupnosti, naznanjajoč skorajšnje ujeainjenje vseh Jugoslovanov.
Prijave sa banket, ki °e vrši dne 11. decembra v slovenski dvorani, 62 St. Marks Place, je nasloviti najkasneje tri dni pred proslavo na naslov: Odbor za proslavo narodnega i-iedi-njenja, 62 St. Marks PL, New York City, kateri je priložiti $1.00.	Marian PfeJfer.
POZIV
Chicago, 01.
Na vse slovenske žene in dekleta, kakor tudi moške, kateri imate narodne noše, da se kot taki kot največ mogoče udeležite velike narodne proslave u-jedinjenja prihodnjo nedeljo, dne 11. decembra, v "Sokol Havliček Tyrš" dvorani na 20. ulici in Lawndale. — Se prav posebno pa vabimo ono skupino plesalcev, ki so bili nekoliko razočarani dne 27. novembra v mestu. Verujte, da boste prisrč-i no dobrodošli v našo sredo.
Še enkrat vabimo celokupen jugoslovanski narod prihodnjo nedeljo na veliko proslavo uje-dinjenja.
J. C. O., in Jugoslov. Zena.
DR. NAPREDNI SLOVENCI
ŠT. S Z.S.Z.
Canon City, Colo.
All members of the W.S.A.
Lodge No. 9 must attend the meeting on December 11th at 112 o'clock noon sharp. Election of officers to be held and Secretary to be paid. All members are submitted to $1.00 fine who do net attend.
F. W. Smith, Sec'y.
Op. ured.:—To naznanilo je dospelo prepozno za sredino številko in najboljše, kar moremo je, da ga objavljamo v tej številki.
-o-
ALI SMO MRZLI!
West Linn, Ore.
Poglejmo, če je temu res tako,#kakor je zgoraj napisano, če smo res tako mrzli. In če u-gotovimo, da je to res, popravimo. Poslušajmo klic našega najzvestejšega prijatelja Amer. Slovenca, ki nas neumorno obiskuje vsak dan, v letu in zimi, in nihče ga ne vpraša, ali je lačen, ali je žejen. Malo jih je, ki se zanj zmenijo, čeprav je, kakor je že zgoraj omenjeno, naš zvesti prijatelj. On, Amer. Slovenec, pa tudi do zadnje sile ne potoži svojih težav. Dokler le
more, se vzdrži tožba in prihaja med svoje ljube rojake. Le kadar je v skrajni sili, kadar so njegove moči malone vse izčrpane, takrat se prav boječe o-glasi in proseče zakliče svojim prijateljem: "Ali me imate še kaj radi, moji zvesti naročniki in prijatelji? Poglejte me, o-magujem v sedanji depresiji in v potrebi sem. Če me še kaj ljubite, če me imate še kaj radi, pomagajte! Dragi moji bralci, podprite moje izčrpane moči. Z agitacijo za nove naročnike mi boste veliko pomagali."
Tako nas kliče na pomoč naš zvesti prijatelj Amer. Slovenec, ki prihaja med naše slovenske izseljence že nad 40 let. Bomo mi mar ostali gluhi in pustili, da omaga? Ne! Dolžnost naša je, da se odzovemo ter gremo na delo, na agitacijo. Vsak dober Slovenec, vsaka dobra Slovenka ima gotovo svoje prijatelje, katere naj nagovarja, da se naroče na list sedaj, ko je tako poceni, samo $4.00 za celo leto. Take prilike še nismo imeli, dragi rojaki. To je znamenje, da nam je Amer. Slove-jnec naklonjen in nas še noče zapustiti, samo če mu mi le malo pomagamo. Le od nas, dragi rojaki in rojakinje je odvisno, ali mu bomo pomagali, ali ne.
Amer. Slovenec ni nikak pro-fitarski časopis. List, kakor je Amer. Slovenec, je last nas vseh slovenskih rojakov, ker so ga naši slovenski rojaki-pijo-nirji ustanovili in ga podpirali dosedaj. Mi ga pa tudi za naprej ne smemo zapustiti, ker je last nas vseh. Vsi moramo na delo! L'e obupati re, saj bo šlo. Seveda, začetek je vselej najtežji, vendar če poprimemo z združenimi močmi, bomo speljali tudi to, pa če se nam zo-perstavljajo še take ovire in je klanec še tako strm. Le poprijeti je treba, pa bo šlo.
Ravno, ko to pišem, dobim v roke številko 227 z dne 24. novembra, kjer je glasno zaklical v svet častni predsednik lista Amer. Slovenca, Rev. J. Černei, kjer omenja med drugim velike jednote in društva, med temi tudi Slov. Žensko Zvezo. Resni-(Dalje na 3. strani.)
Mohorjeve knjige
za leto 1933
so dospele.
Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1933.
2.	Slov. večernice, 85. zv.
3.	Zgodovina slov. naroda
4.	Pravljice in povesti.
5.	Življenje svetnikov,
8. zvezek.
6.	Kokošjereja.
Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred
$1.25
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, lil.
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(89)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
zy M
v<-i m ' W &J i, tijes\ (''.,; „ ,-W
. W	y-wJP / -r i I
7 x%v.
Jk ^f X . ........... • v,;^,
^.....


Pri gibanju aa napad si je Werper omislil zvijačo. Ha iiftlirai, l;o se je Arab zagnal proti njemu se Werper vrže nr. tta in nastavi noge, da se je ob nje Mahomed spodtaknil. Past ie uspela. Mahomed Beyd se je v svojem srdu zaletel na vso moč in se res spodtaknll v V/er-perjeve nog« in je z vso silo padel po tleh. Toda v istem trenutku je bil že zopet na nogah, da napade Werperja. Toda Werper ga je pre-hitel, bil je preje pokoncti ko Mchomed, izvlekel revolver in. . .
Strel je počil in Mahomed Beyd se je zvalil mrtev po tleh. Toda komaj malo zatem, ko je odjekni! strel, so se že začuli zunaj nemirni glasovi. Werper je Jul, kako so ljudje hiteli k šotoru. Toda, ko se je Werper ozrl proti Ivani, je bilo ležišče že prazno in Ivane ni bilo tam več. Ko je bfla borba med Wcrpenjem in Mahorne. dom na višku, se je Ivana izvlekla iz postelje in oprezno izginila iz šotora, zbežala ven na polje in kakor srna je izginila v džunglo. . .
Kako se je uodilo Tavzatm. med tcr.v? Tarzan nekdanji gojenec opic je sedel v džungli in se dvopmno obnašal. Igral se je s kamenčki, kakor kak otrok. Njegov spomin še vedno ni bil v no.-mr.lnem stanju odkar ga je bil udaril Srčki kamen, po glavi v oparski podzemski dvorani. PrferfmljeV^I jfe," zaftaj neki so se po'c'laTi m pobili Arabi in Abesinci. Kaka vec na i bl biKi med onimi kamenčki v mošnjičku, ko ji)i je on imel in katere je sedaj našel oni Arab Ahmed Za k.
lal jih
Vse mu nikakor ni moglo biti jasno. Spom njai se je samo svojog«. ciotmstva, ko je juri" z gorilami. MicTH je kdo naj bi bili ljudje, k. je vidiri v tem' radnjem btvju. Celo lepo znano žensko je videl, Pa l:do h; bila? Vse t« mu je zakrivalo čisti jasen opomin, ker težki kamen mu pretresel celice v možganih in je s tem začasno zgubil del spomina. Mislil je in mislil, toda nikakor ni mogel rediti zagonetne -usode iz vzroka, ker mu spomin ni deloval normalno. Kaj pride sedaj?
^<>00<K>0000<>(>000<H)000<><><XK>0<>UOO-0<K>000^^
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 12.32, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam poSiljam svoto $.................... za obnovitev moje narotnine za "Amer. Slovenca".
Ime
Naslov _.— Mesto ________
oooooooooo oo-oooooooooooo
»ooooooooooooo^
Četrtek, s. decembra 1932
AMERIKANSiCI SLOVENEC
WTOMAKF7 Strah 3 1
Kako se giblje kampanja?
STAROMODNA POŠTA ŠE VEDNO V RABI
Kampanja za ohranjenje slovenskega katoliškega dnevnika med nami je pokazala v teh prvih dneh kampanje še dokaj razveseljive znake. Narod se končno le zaveda, da kljub vsem slabim časom ameriški Slovenci moramo storiti vse, da obdržimo svoje časopisje, zlasti slovenski katoliški dnevnik Amerikanski Slovenec, če hočemo, da naše slovensko življenje — kolikor ga je še — tako hitro ne jenja in ne utone v morju amerikanizma.
Kadar bo začelo pešati in padati naše slovensko časopisje v Ameriki, takrat bo začel peti tudi smrtni zvonec slovenstvu v Ameriki. Dokler narod vzdrži svoj tisk, je še močan in še poln življenja, ko pa enkrat tisk izgine, ki predstavlja v narodnem življenju kri in življenje naroda, tedaj zamre vsaka narodna zavest in narod ne pride do svojega izraza več.
Te dni se je oglasilo še več zavednih rodoljubov, ki vzpodbujajo in bodrijo k vztrajanju. Veliko je pa seveda tudi takih, ki so zazibani menda že v večno spanje in od njih ni nobenega odziva več, kar seveda ni prav, in s tem le kažejo, da jim za slovenstvo ni prav nič mar. Menda jim je vseeno, če slovenstvo v Ameriki danes leže v grob, ali pa čez 25 ali 50 let. Vsi ti se seveda bridko motijo, če mislijo, da slovenska javnost vsega tega ne vidi in ne sodi. Vsi taki naj razumejo, da ni prav, i da gledajo od strani, ko se ostali trudijo in žrtvujejo za obstoj slovenskega katoliškega dnevnika ter drugega slovenskega življenja v tej zemlji.
Vabimo ponovno vse naše naselbine, vse naše zastopnike-(ce), da storijo vse, kar je v njih moči, po svojih naselbinah, da se dvigne čim jačje zanimanje za list Amerikanski Slovenec. Ne glejmo od strani, ne zmajujmo z glavami, ne objokujmo krize, vse to ne pomaga nič, marveč na delo moramo, na trdo delo in trdo delati, pa bo uspeh sedanje kampanje popoln.
KAJ JE POTREBNO, DA JE KDO NOMINIRAN ?
Vsakdo, ki se želi udeležiti kontestnih volitev, je potreba, do doibro razume kcntestna pravila.
V pravilih za kontestna pravila je jasno povedano, da kandidat ali kandidatinja lahko nominira sam (a) sebe, ali kog A drugega, če tako želi, toda za nominacijo je potreba najmanj enega novega naročnika. Mnogi so zadnje dneve poslali le stare naročnine, pa so obenem nominirali sebe ali koga drugega. Vse te glasove uprava drži in hrani. Dala jih bo dotič-nim šele tedaj, ko bo nominacija pravilna, to je, da bo s prijavo nominacije poslan vsaj en nov naročnik ali več. Brez novega naročnika ni mogoče norninirati nikogar. Zato vsi tisti, ki se želite podati V kontestne volitve, na delo in pošljite čimpreje vsaj enega novega naročnika, da bo vaša nominacija veljavna. Preberite natančno kontestna pravila, ki so objavljena na tretji strani te številke in se po dotičnih pravilih ravnajte.
KOLIKO KANDIDATOV JE ŠE IN KAKO STOJE?
Prvi pravilno nominiran kandidat za kontestne volitve je bil veleč. g. župnik Albin Gnidovec iz Rock Springsa, Wyo., ki ga je nominirala Mrs. Uršula Ivšek, in od tam je bil poslan prvi novi naročnik v tej kampanji. Te dni pa so prišii še drugi. In sicer: Mr. Jože Fajfar, iz Chicage, je prišel drugi z nominacijo na dan in dobil novega naročnika za v stari kraj. On je no-miniral za popularnega kandidata Rev. Benvenuta Winklerja, iz Lemonta, znanega slovenskega misijonarja in župnika širom Amerike. Tretji pa je prišel na plan Mr. Anton Štrakel, naš zastopnik iz La Salle, JI!., in nominiral samega sebe s poslano novo naročnino. Nominirani kandidati imajo na podlagi poslanih naročnin sledeče število glasov:
Rev. Al. Gnidovec, Rock Springs, Wyo., 2 nov, 3 stare ........1190 glasov
.... Rev. B. Winkler, Lemont, 111., 1 nov, 5 starih ........................ 709 "
Mr. Ant. Štrukel, La Salle, Hi., 1 nov, 7 starih .................... 365 "
ills
tMmf^'

v	v M
S
Jšfegi pp iipiira
• ■ o	- .>
--- > x ,
t> * <. x , s i«
1
Bi«
SHka je vzeta v gorski pokrajini bavarskih Alp in kaže staromodni poštni voz, ki prevaža potnike. Te vrste vozilo je še vedno edino prometno sredstvo v teh krajih.
KJE SO DRUGE NASELBINE? BO ZDAJ PRVA?
KATERA NASELBINA
Rev. Gnidovecu je poklonil svoje glasove za enega novega naročnika v stari kraj Rev. Anton Schifrer, iz Milwaukee, Wis.
Iz Clevelanda, O., smo dobili sporočilo, da izbirajo kandidata. Ko si izberejo kandidata, bodo šli na delo.
Vse ostale pa opozarjamo še enkrat i Preberite točno in t azljivo kontestna pravila in se po istih ravnajte. Nominacija je pravomočna, ko uprava lista prejme za tako nominacijo vsaj enega novega naročnika.
Zanimivo bo, kdo bo kandidat n. pr. v Jolietu, Pittsburghu, Milwaukee, in drugih večjih slovenskih naselbinah? In kaj delajo v Detroitu? Na plan! Pokažimo se!
Pomnite, da. pri novem naročniku šteje vsak poslani dolar ?00 glasov in pri starih naročnikih vsak poslani dolar 10 glasov. Zato nabirajte nove!
RAZNOTEROSTI.
čebele ali troti
Nemški list "Caritas" je objavil »zanimiv članek dr. Beeker-ja, statistikarja nemške karita-tivne zveze, kjer odkriva, kaj «o dobrodelni rodovi v lotu 1931 storili, dasiravfto padajo še zmerom s strani brezvercev klevete nanje:
Le nepopolen poskus bo to, CG bom naslikal s pomočjo statistike nedopovedna dela katoliškega dobrodelnega reda. Resnično je, kar je neki govornik spomeniku neznanega vojaki1 dejal: Neznani vojak je postal mistični junak in živi kot Poosebljena moč preteklosti v atotisočerih srcih. Neznana u-'^iljeha sestra pa je živa resni-a> toda pred njo ne deCilira no-polk, nobena zastava se ne tk'oni in noben meč. Toda v stožcih srcih se pne.slavolok nad ^rojstvom teh sestra. Junaštva a katoliški dobrodelni redo-^^miljenih sestra in bratov v kovnem požaru pokazali do-
j volj; saj je 31,558 ušmiljenk in 1720 bratov prostovoljno zapustilo varne prostore domačih . bolnišnic, pa šlo na fronto, da so tam v nesebični ljubezni negovali ranjence in jih tolažili. Premnogo lepih dejanj so sto-, rili, ki so klicala do Boga. Pa j tudi danes izvršujejo največje iherojstvo: sleherni dan in sleherno noč so v službi človeštva, j bolnih in zdravih, otrok in starčkov. Njihova ljubezen je neizčrpna, pa se naj vanjo še tako 1 zaletava sovraštvo brezvercev. I Sprehodimo se malo po nji-' hovih delavnicah in prisluškuj-mo, kaj pripovedujejo bolniške, {operacijske, delovne in gospo-, dinj.-ike sobe.
! Nad 20,000 sestra in bratov se je v letu 1931 žrtvovalo bolnikom dneve in noči. Nad milijon bolnikov je uživalo ljubezen teh ljudi in nad milijon noči so prečuli usmiljeni Samari-tani ob njihovih posteljah. — Pa to ni najtežje opravilo; mno-
go več trpljenja in žrtev zahteva služba pri umoboJnih ljudeh. Tudi tu je bilo nad 4000 katoliških sestra in bratov. , ki so s tihim delom izpolnjevali Gospodovo besedo: Kar ste enemu mojih najmanjših storili, ste meni storili . . . Skoro 20,000 u-mobolnih je bilo pod toplo oskrbo dobrodelnih katoliških redov. Dalje je bilo 131,000 epi-leptikov, 10,000 hromcev, slepcev, gluhonemcev, katerim so stali ob strani ti ljudje. Mnogo teh ubožcev se ima prav tem u-smiljenim redovom zahvaliti, da so okrevali in se vrnili v življenje.
Daije so negovale sestre zadnje leto 94,655 bolnikov v okre-valnicah, nad 28,000 mater, otročnic, katerim so bile ob strani kot angeli varuhi. Več tisoč sester in bratov streže starim in "slabotnim ljudem v hiralnicah in ubožnicah. Koliko dni in noči darujejo ti ljudje za svoje bližnje! Ni čuda, da je brezverski Voltaire izrekel te tople besede: Prav gotovo ni ničesar večjega na zemlji kot žrtev, ki jo prinese tako nežno bitje, daruje svojo lepoto in mladost bolnicam, da bi človeško bednost razveseljevala. Ta misel me tako poniža, moj ponos se zruši in sram me je po-mehkuženosti . . .
Vse to delo opravljajo sestre in bratje v zavodih. Pomagajo pa ob vsaki priliki tudi zunaj; podnevi in ponoči hodijo v hiše, tja, kamor jih kličejo bolezen in pomanjkanje in beda. Na 4600 mestih po Nemčiji je po takozvanih ambulantah nad 10 tisoč redovnih ljudi, ki so morali skupno nad 640,000 noči prečuti in nad 9 milijonov raznih pomoči nuditi, katere zna presoditi le oni, ki je bil sam v potrebi. Poleg dela za zdravljenje človeštva pa vodijo ti redo-vi tudi vzgojo mladine. — Že drobcene otroke jemljejo v svojo oskrbo; nad 800,000 otrok je bilo preteklo leto v njihovih otroških vrtcih. 800,000 otrok, to je že velemesto otrok, ki imajo sleherni dan milijone želja, skrbi in potreb. Prav ta dobrodelnost je menda edina, ki jo vsaj starši hvaiežno priznavajo sestram. Od drugod dobe samo klevete! V gospodinjskih in rokodelskih šolah je bilo zadnje leto nad 200,000 učenk, katerim so nudile sestre praktičnih znanj za bodoči poklic. In še razne samostanske šole, ki sip-ljejo toliko blagoslova na katoliško žensko mladino.
Ne smemo izvzeti iz okvira tega članka podpor za brezposelne. Vrata samostanov so zmerom široko odprta vsem, ki nanje potrkajo. Samo to premislimo: 4 moški dobrodelni samostani v Monakovem so lani razdali revežem in brezposelnim 4474 centov popolnih kosil in 65,700 juh. Pa tudi ostali samostani so delili na vse strani ljubezen; 42 milijonov jedi, med temi 7 in pol milijonov, so razdali zadnje leto samostani med reveže, to bi se reklo: trikrat bi se nahranila vsa Jugoslavija; koliko oblek, perila, o-butve in podobnih potrebščin so razdelili!
Same številke so to, ki pa so žive, ker imajo srce v sebi. In vse to pozabljajo celo tisti, ki so prejemali. Ako bi prišlo do
obračunavanja med bogatci in 'zgodi, da spremlja krvavljenje
reveži, bodo kajpada prvi tepe-ni dobrotniki. Tisto roko bo dvignil človek po svojem dobrotniku, s katero je sprejel dar. Saj praviš: če daje, ima. Nič pa ne pomisliš, da je premnogo takih ljudi, ki imajo, pa ne dajo niti drobtine. Je že tako, da človek ne pozna hvaležnosti in da je žival mnogo pred njim. Bog pa le vidi dobro delo in blagoslavlja ljudi, ki imajo odprto srce . . .
-o-
o krvavitvah
Med najčešča krvavi jen j a, ki so sicer večinoma prilično nedolžna, a jih ne smemo preveč zanemariti in prezreti, spada krvavljenje iz nosa.
Čestokrat je samo simptom kakšne druge bolezni, n. pr. srčne hibe, arterioskleroze, levka-mije, tudi začetka kakšne kužne bolezni, n. pr. tifusa. Takšnih znakov seveda ne smemo zanemarjati. Naravno, da povzročajo tudi obolenja nosu, zlasti otekline, krvavljenje. Včasi je krvavljenje iz nosa celo koristno, ker nam po njem izgine glavobol in pritisk v glavi. Preče-sto krvavljenje utegne nasprotno zelo škodovati osebam, ki ni-
jo in vsak bo pa ja dobil enega naročnika. Torej na delo! Jaz že grem.
Pozdrav vsem naročnikom in bralcem lista. M. P., zast.
KAKO SE GIBLJEJO.ROJAKI V MINNESOTI
Ely, Minn.
Naš Amer.-slcvenski klub je imel dne 27. nov. svoje redno zborovanje. Zadeva tega zborovanja j«e bila volitev odbora za prihodnje leto. Ta klub je bil namreč formalno ustanovljen meseca novembra, zato se pa potem ■ vsako leto meseca novembra vrše volitve odbora, ki prevzame svoj urad takoj po izvolitvi. Značilno je to, da so se tudi naše ženske zavzele za politične seje in shode. Vedno jih je na teh shodih približno enako število z moškimi.' Saj so celo one dale povod, da smo 20. novembra na zborovanju
. v , , „T..... , , inominirali slovenskega kandi-
iz želodca. Najcesci vzrok za toi^„+„ „„	-	r
. „ „	. ,,data za mestnega župana. \
iz prebavil kašelj, ker je kri z dihanjem zašla v dihala.
Nadalje poznamo krvavljenje
krvavljenje je želodčna oteklina. Množina izbljuvane krvi je znaša tudi če je oteklina
'nasprotnem slučaju bi bile one
nominiraie svojo kandidatinjo,
Ipa so rekle, da lepše izgleda,
„., , ,. da je za župana moški, kot pa žilo, lahko!. , i	■,
. -i • i . , i ženska. — Imenovanega dne, nastopi z bruhanjem krvi smrt. 1	v 0_	, . '
namreč 27. novembra, je bil
Želodčni rak tudi povzroča>namreč izvoljen le izVrševalni krvavitve, ki so sicer neznatne j- odbor in sicer so bili izvoljeni še, a nastopajo češče. Pri želode-
lahko zelo velika in cel liter ali več. ranila kakšno večjo
nem raku, zlasti v začetku, se neznatne količine krvi čestokrat izločujejo tudi po črevesju. Kri iz želodca je lahko normalne barve, a če je bila že dalj časa v želodcu, se lahko pod vplivom želodčne kisline spremeni v temno rdečo ali črno rjavo. Pri krvavitvah zaradi želodčnega raka je razkroj ena kri takšna kakor kavna gošča.
Črevesne krvavitve so večinoma razmeroma nedolžne, če izvirajo od hemeroid, t. j. bolezenskih razširitev na odvodnicah v spodnjem delu debelega črevesa, ki nastajajo večinoma zaradi zastajanja krvi (n. pr. zaradi preobilnega sedenja, nosečnosti, dolgega zaprtja itd.) Razširjena in stanjšana stena žile poči. To prinaša pacientu
razvije malokrvnost ali da se ne zanemari kakšna druga skrita bolezen.
Mnogo nevarnejši je krvavi kašelj, ker mu je skoraj vedno vzrok obolenje pljuč, zlasti pa pljučna jetika. V mnogih primerih sušični ljudje ne pripisujejo mnogo pomena takšnemu, krvavemu kašlju, a to ni prav. Sčasoma namreč vodi do zelo nezaželjene anemije, ki bolezen še bolj poslabšuje. Običajno temelji močnejši krvavi kašelj na tem, da je tuberkulozno tkivo uničilo steno kakšne pljučne žile, zlasti kakšne manjše do-vodnice, ali pa da je počila razširitev kakšne arterije.
Dokaz, da izvira kri iz pljuč, je to, če je svetlo rdeča in penasta. Vendar se lahko zgodi, da ljudje smatrajo kakšno krvavljenje iz požiralnika ali želodca za krvavljenje iz pljuč, dasi spremlja to kašelj, ono pa blju-
majo preveč krvi. Vsekakor je	iVJ	, «aTj«.rfov*i
treba v takšnih primerih vpra- .mnogokrat kakor pri krvavlje- p ^ sati zdravnika za svet, da se ne nju jz nosa olajšanje. Samo če
je takšno krvavljenje pogosto, se lahko razvije sekundarna anemija Vsekakor hemeroidalnega obolenja ni podcenjevati, ker mu je včasi vzrok tudi črevesni rak. --o-
sledeči: Daniel Bohinc za predsednika, Joseph Muhvich za podpredsednika, John Bol-din za tajnika, Ivan Kapsh za blagajnika in zapisnikarja. — Istotako je bil izvoljen zastopnik za Amer. Slovenca.— Ostale odbore, katere zastopa v raznih sekcijah do 62 oseb, bo imenoval klub in iste predložil na prihodnji redni seji, četrto nedeljo meseca decembra. — Glavna oseba v uradu političnega kluba je pač predsednik. Imeti mora posebne lastnosti za tak urad, kajti če jih nima, bo težko kos svoji težki nalogi. Od njega je najbolj odvisno, seveda s pomočjo drugih članov, kako se bo klub obdržal, da bo ostal v svoji poziciji, da ga ne omajajo druge sile in bo krep-j. j. Peshei. O--
Branimo trdnjavo 'Amer.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
ca je, ko pravi, da so bile kolone Amer. Slovenca naši Zvezi odprte vselej in je bil list na razpolago še sedaj, kadarkoli je bilo treba. Res je tudi, da bi morala biti nanj naročena vsaka članica- le žalibog da tega ni. — Lansko leto sem enkrat, omenila in apelirala na posamezna društva KSKJ., da če bi vsako krajevno društvo dalo le en dolar, bi to listu veliko pomagalo, pa ne vem, če se je katero društvo odzvalo. — Sedaj
Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" —Rev. J. Čeme.
ŽELIM
sposobnega Slovenca, državljana, s primerno sveto denarja za pomlad kot soseda, ki si želi u-stanoviti farmo po amerikan-skem zakonu. Zemlja lež'i v So. Dakoti in se lahko dobi in ogleda. • Kdor se zanima za to po-ludbo, naj piše na Frank Jakše, McGregor, Minn.
nam pa ne preostaja drugega, vanje in davljenje. Včasi se tudi kakor da gremo vsi na agitaci-
DENARNE POSILJATVE
BOŽIČNA DARILA
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100 din ..............................$..1.95
250 din ..............................$ 4.40
500 din i.................*..........$ 8.25
1000 din ..............................$16.25
2500 din .............................$40.00
5000 din ..............................$79.00
LIRE:
100 lir ....................-.........$ 5.75
200 lir ............-.................$11-40
300 lir ...............................$16.60
400 lir ................................$22.00
500 lir ................................$27.00
(000 lir ................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati _________________________$ 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati............................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
JOHN JERIČU
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111
DR. ALLAN J. HRUBY
^pecijalist za pljučne in srčm
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave, Tel. Austin 2376, Chicago Urad; 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »redi d sredah 9 do 11 dop.) ob aobotab •Jo 4 ooo.
ZAHVALA
So. Chicago, III.
V	prijetno dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem, ki so se na eden ali drugi način u-deležili poroke naše hčere Mary v četrtek dne 24. novembra.
V	prvi vrsti naj naša zahvala velja domačemu g. župniku Rev. Father Leonu za lepe cerkvene obrede in poroko. Enako prav lepa hvala tudi Rev. Fa-thru Butala,-župniku slovenske fare v Waukeganu, 111., ki se je tudi potrudil in asistiral pri poročni sv. maši in se tudi udeležil opoldanskega okrepčila na našem domu. — Hvala lepa vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili lepih cerkvenih obredov poroke, kar nas je posebno veselilo. Hvala lepa organistu Mr. J. Smrekarju in hvala cerkvenim pevcem, ki so se potrudili in zapeli lepo latinsko mašo, in pa hvala onim pevcem, ki so zapeli lepo pesem ženinu in nevesti.
Kar se tiče poročne slavnosti zvečer na našem domu, se moramo tudi zahvaliti vsem udeležencem. — Stoloravnatelj in reditelj je bil naš slovenski odvetnik in predsednik dr. Vitezov sv. Florijana št. 44 KSKJ., Mr. W. F. Kompare, ki je novo-poročenca prav lepo pozdravil. Nato je Rev. Father Leo, pred-no smo se poslužili jedi, po lepi krščanski navadi, molil in mizo blagoslovil. Med obedom in po obedu so se vrstili različni govori v počast novoporočence-ma. Med drugimi bomo omenili zlasti domačega župnika Rev. Leona, ki je kaj lepo pozdravil mladi par in jima častital in želel vse najboljše, za kar mu najlepša hvala. Enako lepo sta no-voporočence pozdravila Mr. Ferd. Klobučar, dobro poznani naš rojak, in pa Mr. W. Radatž, Real estate, ki je med našim slovenskim narodom v So. Chi-cagi dobro poznan. — Nadalje je govoril in izredno lepo pozdravil novoporočenca Rev. B. Winkler, OFM., iz Lemonta, kateremu prav lepa hvala, ker se je odzval povabilu.
Za vse dobrote, katerih smo se imeli priliko poslužiti ob že-nitovanjski mizi, se pa moramo še posebej zahvaliti našim izvrstnim kuharicam, ki so se to pot prav posebno izkazale. Bilo jih je precej, ki so imele vse dovolj dela. — Prav lepa hvala Miss Kati Triller, ker pod njenim spretnim vodstvom so delovale ostale kuharske pomoči, ki so sledeče: prva njena pomoč je bila vsem znana dobra žena, ki rada prime za delo, kjer je potreba, Mrs. Mary Te-linger in njene hčere Miss Mary, Miss Fany, Miss Annie in Miss Antoinette Teringer. Nadalje so pomagale Mrs. Bene-dik iz Whiting, Ind., in Mrs. Haffner. — Prav lepo so se pokazale, kar se je videlo na tem, da so bili gostje vsi zadovoljni in veseli.
Še enkrat hvala lepa vsem, ki so tukaj omenjeni, kakor tudi onim, katerih imena niso napisana, pa so pri tej slavnosti delovali in pomagali. (Ogl.)
Mr. in Mrs. Shifrer.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan, WU.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
.	Ttlefon: 377-J — 4080.W.
=»

I'.'iiMiililHIil^BIi^lHil^'.H^VjMillljBllljlB'lmSl^^iB^.iSI .................................................m
»m.....um
KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO,
Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers* check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo.
Merchants & Miners Bank
Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium	Sixth Street, Calumet

"Stran i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 8. decembra 1932

Kmečki punt
. k/i t. i, i
AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glongz jf jf
i
ix<*_W_W9MmmJf* mmmm wwmyw


"Z Bogom, oče!" Nato so se mu začele oči vrteti.
"Pobegnil sem. V meni je kri vrela. Čelo mi je oblil pot, po vsej koži mi je mrgolelo. Pobegnil sem kakor pijan, kakor blazen, brez uma. Pokleknil sem pred križem, da bi molil. Nisem mogel. V svoji sobici sem padel na tla — in jokal, jokal od mraka do jutra. O ti moj Bog! Zakaj si mi dal doživeti dan, ki mi je razparal srce, raztrgal živce, zastrupil dušo; zakaj si pustil, da me je zadel zadnji pogled, to krvavo umirajoče oko, ki mi bo žgalo srce, dokler bom živ.
Ali si čul, Stepko, to krvavo povest? Ali si razumel vso grozo tega strahotnega časa? Čuj! Od kmečkega kralja ti prinašam zadnji pozdrav in odpuščanje, ti klavrna duša. Ali te ni sram, ti mali velikaš? Ti si vsega kriv, ti črni krivo prise žnik, in tvoj krvnik Tahi. Na vaših stopinjah se pozna kri, nad vašimi glavami visi prokletstvo.
Na kolena, silni gospod, ponosni grešnik! Kesaj se dan in noč, ker je tvojih grehov, kakor peska v morju, kakor kapelj v dežju. Nagni svoje trdo srce k ljudstvu, zavijaj njegove rane, blaži jih z balzamom, poskušaj postati vreden božje podobe, po kateri si ustvarjen. Angela imaš pri sebi, svojo ženo.. Drži se nje! Pokesaj se! Predno bo preteklo leto dni, bom iz svojega zatišja prišel sem, da te odvežem ali pa prekolnem za vse večne čase."
Menih je odšel, Gregorijanec pa je ostal sam klečeč s sklonjeno glavo in sklenjenimi rokami sredi svoje mračne sobe; klečal je dolgo, drhteč od straha, ker ga je iz mraka gledalo krvavo oko umirajočega kmečkega kralja.
XXXIX.
Pri Pišecah pod hribom stoji visoka hiše z vežo. To je dom gospoda Ozvalda. Noč je, mračno je, komaj vidiš, kako hiti mesec za črnimi oblaki. Pod napuščem stoji ob cesti oborožen hrvaški kmet in drži dva konja. To je Gušetič. Na stopnjicah pred hišo stoji drugi kmet, krepak oboroženec — Ilija. Roko je ovil okoli pasu žene, ki se s stopnjic sklanja k njemu, držeč dete v roki, ob nji pa stoji fantek.
"Žena, dušica," je sopel Iija, "da, vse je izgubljeno, vse. Gubec je končal, brata so mi o-besili v Brežicah. Tahi nam je zažgal hišo. Jaz sem komaj odnesel zdravo kožo. Prokleti falot Drmačič nas je izdal, izdal nas je tudi No-žina. Tukaj ne morem biti. Bežati moram, preganjajo me namreč, sicer sem izgubljen. Za sebe se ne brigam, ali za tebe, Kata, za to nedolžno dečico me grizejo skrbi. Proti Turčiji grem, tam se bije boj! Tam me nihče ne pozna. Nekaj bi rad prislužil, potem pa pobegnem k Benečanom. Tukaj, vzemi to mošnjo zlata, pazi na njo!"
"Ilija! Moj mož," je prestrašeno stokala žena, "ali naj ostanem brez tebe, brez svojega življenja, jaz uboga grlica. In kaj naj odgovorim otrokom, ko bodo vprašali po očetu. 0-stani tukaj, za Boga, sicer me bo konec. Ali ne, ne, beži, prosim te. Lahko bi te ujeli, ubili; o moj Bog, čemu sem prišla na svet."
"Z Bogom!" je šepnil Ilija, "z Bogom!" in poljubil malo dete, dečka pa pritisnil k sebi, dolgo objemal ženo, kakor da se od nje poslavlja za leta in leta.	>
je stokaje zavzdihnil in se od-"Z Bogom in na svidenje, du-
"Z Bogom!" trgal od Kate, sa!"
"Z Bogom — z Bogom!" je vzdihnila v noč Kata in močneje stisnila k sebi svojega otroka,
ko feta oba jezdeca izginila v noč.
* * *
Zopet je noč. Ob Jasenovcu hitita po cesti dva oborožena pešca —; Gregorič in Gušetič. Konje sta bila pustila pri plemiču Rozaliču v Zagorju, svojem znancu, naj jih vrne štajerskemu župniku, ker je človek na konju bolj viden. Brzo hitita po cesti, gledata pred se in nič ne govorita. Izogibata se vasem, ki se svetijo iz daljine, bojita se, da bi ju spoznali usko-ki, ki jih tod vse mrgoli.
"Ilija," reče Gušetič, "ali nisi lačen?"
"Sem, toda kaj mi mar!"
"Meni pa; lačen sem in žejen. Drob mi gori."
"Počakaj, nisva daleč od meje; tam se boš napil in najedel na turški račun."
"Ali si baba? Ali ne veš, da naju zasledujejo? Kvišku!"
"Ne morem. Baba nisem, toda tudi ne nebeška ptica, ki jo Bog hrani na svoj račun."
"Kaj bi torej rad? Da jim padeva v pesti?"
"Ne. Poslušaj! Tam za šumo, je samotna krčma. Poznam jo še od prej. Zloglasna t je, zbirališče hajdukov. Pojdiva tje. Napijva se, počijva, in zopet bom na krepkih nogah."
Ilija je okleval, čez nekaj časa pa je privolil.
"Pojdiva," je rekel, "naj bo po tvojem, samo če ne bo kaj hudega."	,
"Kaj naj bo hudega," se je nasmejal Gušetič, "ali je jed in pijača kaj hudega?"
Oba kmeta sta stopila na stransko pot in pohitela. Mesec je stal visoko in iz daljine se je videlo proti nebu suho grmovje, med drevjem pa rdeča iskrica, luč iz krčme. Mahnila sta preko polj proti nji in kmalu izginila med šibjem.
Čez kake četrt ure so prijahali konjeniki. Bilo jih je četvero uskokov, eden s širokim klobukom, kakor da je častnik, ob njem pa je jahalo neznatno človeče, ki je klobuk pomaknilo na oči, da mu niso videli obraza. Četa se je u-stavila sredi pota.
"Pojdimo nazaj," je zlovoljno rekel častnik, "čemu nas mučiš tukaj sredi blata in snega? Pusti Ilijo, tega sam vrag ne bo dobil. Vedi Bog, kje je. Mogoče ujetnik kje na Turškem. Tukaj se klatimo in potepamo in opletamo kakor medved na tvoji vrvici. Pojdimo nazaj!"
"Ne, gospod poročnik," se je mali uprl, "ali nas ni stalo dovolj truda, da smo zavohali njegovo sled, pri Pišecah pa, kjer stanuje žena Ilije, bi bila malodane oba zgrabili. Pred kratkim sta morala tukaj mimo, saj hodita norca peš. Vi dobro poznate povelje gospoda Turna. Ujeti moramo oba. Počakajte malo,"i je nadaljeval in stopil s konja. Tukaj v snegu vidim dva moška sledova. To sta. Glejte, krenila sta v polje," je človek nagnil glavo. "Počakajte nekoliko tu in držite mi konja. Jaz bom sam šel za sledom, da vidim, kje neha."	,
"Pojdi, in vrag hodi s teboj," je zamrmral poročnik in se močneje ogrnil v plašč, "ti, Janez, pa drži konja tega falota" (Dalje prih.)
-o—r—
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
VOLILNI KONTE S Tl
za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki
Da bo naša letošnja kampanja tem bolj živahna, uvajamo za dobo te kampanje proti depresiji, ki traja do 28. februarja 1933. tudi volilni kontset (tekmo) za najpopularnejšega Slovenca ali Slovenko v Ameriki. Tisti ali tista, ki bo prejela do 28. februarja 1933. najvišje število glasov v tej tekmi, bo izvoljen (a) za najpopularnejšega (šo) Slovenca ali Slovenko v Ameriki ter bo odlikovan(a) z častno dragoceno srebrno kupo.
PRAVILA ZA TA POPULARNI KONTEST SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsak Slovenec ali Slovenka, bodisi, da se priglasi sam (a), aH ga (jo) nominira kdo drugi.
2.	Pogoji za priglašenje ali nominacijo kandidatov so:
a)	s priglašenjem ali nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z naplači-lom naročnine.
b)	tako priglašen ali po drugem nominiran popularni kandidat ' se priobči v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
a)	glasovati imajo pravico stari in novi naročniki.
b)	glasovi se štejejo po prejetem denarju za naročnino in sicer: Vsak dolar, ki se plača na račun poravnave ali 'obnovitve STARE NAROČNINE, šteje 10 (deset) glasov. — Vsak dolar, ki se plača za nove naročnike, Šteje 100 (sto) glasov.
c)	Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu na-klanja svoje glasove.
d)	Glasove se sproti objavlja v listu "Am. Slovenec".
4.	Vsak lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
5.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu, se ne moi'e prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak nakloni po želji komurkoli, dokler niso objavljeni.
6.	V slučaju, da bi pri zaključku kampanje dobila dva kandidata ■/. najvišjim številom glasov, enako število glasov, dobita oba enako nagrado.

Dragocena srebrna kupa, ki jo dobi, kdor dobi največ glasov v popularnem kontestu te kampanje.
Kampanja goji depresiji
za ohranjenje slov. katoliškega dnevnika "AMERIKANSKI SLOVENEC"
Traja 100 dni od 20. novembra 1932 do 28. februarja 1933.
POSEBNA PRILIKA ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE
Naročnina znižana za dobo te kampanje
Posebne nagrade za nove naročnike!
Da pa v tej kampanji proti depresiji ne bo nihče delal zastonj, smo določili za nove naročnike še posebne krasne nagrade, še posebej poleg znižane naročnine. Tekom te kampanje do 28. februarja 1933 dobi vsakdo za naslednja števila novih naročnikov naslednje nagrade:
ZA 1. POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA, dobi oni, ki ga pridobi aparat za striženje las ali žepni nož, eno izmed obeh, kar si izbere.
ZA 1. CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi oni, ki jih pridobi krasen aparat za britje.
ZA 2. CELOLETNA ALI 4. POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi oni, ki jih pridobi brivski sestav za striženje in britje, kakor na sliki.
ZA 3. CELOLETNE ALI 6. POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen sestav namiznih vilic, nožev in žlic, ali pa krasen daljnogled, eno izmed obeh je na izbero za zgo-rajšnje število novih naročnikov.
ZA S CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen likalnik (pegelzen) vreden $7.50, ali pa zlato samopojno pero s svinčnikom vredno iste vrednosti, eno izmed obeh je na razpolago za zgorajšnje število novih naročnikov.
ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasno zlato uro na 15 kamnov, vredna $20.00; za slučaj da ženska dobi to nagrado, je na razpolago ženska ura iste vrednosti.
ZA 25 CELOLETNIH ALI 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi krasen "CAVALIER RADIO", kakor na sliki, vreden $35.00.
ZA 50 CELOLETNIH ALI 100 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, najboljšo "COLUMBIA ROČNI GRAMAFON" vreden $50.00 ter 30 gramafonskih plošč, ki si jih sam izbere.
ZA 100 CELOLETNIH ALI 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v tretjem razredu na parniku in vlaku iz New Yorka do Ljubljane, to je samo v en kraj. Železnico do New Yorka in stroške za potni list in davke plača vsak sam.
Da pomagamo naročnikom!
—ONIM, ki so zaostali na naročnini, poravnati njihovo naročnino.
—ONIM, ki bi jo radi obnovili.
—ONIM, ki bi se na list radi naročili.
—ONIM, ki bi radi list naročili svojcem v stari kraj.
—KONEČNO, da pomagamo vsem, smo znižali za dobo 100 dni, to je od 20. novembra 1932, pa do 28. februarja 1933 naročnino za list za
$1.00 "a leto
Tako bo stal list "Amei-ikanski Slovenec" v tem času od 20. novembra 1932 pa. do 28. februarja 1933. za Združene države samo
$4.00 ZA CELO LETO IN $2.00 ZA POL LETA
za Chicago, Kanado, Evropo in ostalo inozemstvo pa samo $5.00 ZA CELO LETO IN $2.50 ZA POL LETA.
Pomnite pa, da to znižanje je v veljavi samo do 28. februarja 1933. in z 1. marcem sto-pi v veljavo zopet stara cena naročnine za list "Amerikanski Slovenec".
Zato pa naročniki na noge!
—VSI, ki ste zaostali na naročnini, imate v tem času do 28. februarja izredno priliko, da svojo naročnino poravnate na podlagi znižane naročnine in si s tem prihranite denar.
—VSI, ki želite naročnino obnoviti in podaljšati, imate na podlagi znižane naročnine v tem času izredno priliko, da podaljšate svojo naročnino za 1, 2 ali več let v naprej in si s tem prihranite denar.
—VSI naročniki naj opozore na to izredno priliko, ki jo nudi list "Amer. Slovenec", tudi svoje prijatelje in znance, da bodo tudi oni deležni te izredne ugodnosti in si naročili list "Amerikanski Slovenec".
Velika žrtev
je to za list 1> teh težkih časih. Toda list "Amer. Slovenec" razume, da se nahajajo v teh časih v težavah tudi njegovi prijatelji, in naročniki in zato, da list vzame na svoje rame tudi del njih težav in da pomagamo naročnikom pri poravnavi in obnovitvi naročnine na list, znižujemo za to dobo do 28. februarja 1933. naročnino za 20%. Izredna prilika je to, zato poslužite se jo vsi!,
ZA 150 CELOLETNIH ALI 3Q0 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, prosto vožnjo v stari kraj iz New Yorka do Ljubljane in iz Ljubljane nazaj do New Yorka v tretjem razredu na parniku in vlaku. To je "retur karto". Železnico do New Yorka po Ameriki ter stroške za potni list in drugo plača vsak sam.
ZA 500 CELOLETNIH ALI 1000 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV dobi oni, ki jih pridobi, krasen nov "CHEVROLET" automobil, vreden $600.00.
POGOJI, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih nagrad so, da pridobe predpisano število novih naročnikov ter za nove naročnike pošljejo upravi polno naročnino to je za Združene države za vsako celoletno naročnino $4.00, za vsako polletno $2.00 ; za Chicago, Kanado in Inozemstvo $5.00 za vsako celoletno ip $2.50 za vsako polletno. Dokler ni naročnina za pridobljene naročnike plačana upravi, ni nihče deležen razpisanih nagrad.