104. številka. Trst, v četrtek dne 14. aprila 1904 Tečaj XXIX Izhaja Tsak dan lađi ob nedeljah in praznikih) ob S.^uri, ob ponedeljkih ob V- 9. uri zjutraj. F«*amezne itevilk« se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) ? mnojrih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oelji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oglase ln n&roćbe sprejema uprava lista „Edinost", 1(13« Moifn piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Ocne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi jccssf TELEFON Btv. 870. £dinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaSa za vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 kioa Na naroČbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankivaa« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12. Izdajatelj in~ odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastni* konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciU lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. i» PoŠtno-hraniluicni račun št. 841.6-»'-. (Brzojavne vesti.) Ruska vojna ladija potonula. PETROGRAD 13. (Ruska brz. agentura.) Pred Port Arturjem ee je pogreznila vojna ladija »Petropavlovsk<. Reš.li so se samo 4 ča&taiki, mej temi veliki knez Ciril, ki je ranjen. Oklopnjača >Petropavlovsk< ponesrečila. PETROGRAD 13. Poveljnik pristanišča portarturskega je danes brzoj a vil carju : Oklopnjača »Petropavlovsk« je naletela na mino, eksplodirala in se pogreznila. Naša eskadra je zasidrana pod zlato goro : Japonci Be bližajo. Admiral Makarov je mrtev. Veliki knez Ciril, ki se je rešil, je lahko ranjen. LONDON 13. Reuterjev biro poroča iz Petrograda : Admiral Makarov je utonil ob pogreznenju oklopnjače »Petropavlovsk«. Veliki knez Ciril je težko ranjen. PETROGRAD 13. Iz Port Arturja je brzojavil carju poveljoik pristanišča admiral Grigorovič : Poročam Vašemu Veličanstvu, da so bili do sedaj rešeni iz oklop njače »Pe tropavlovsk«, veliki knez C ril, 6 častnikov, mej temi težko ranjeni kapitan Jakovlev, potem 2 poročnika, 2 kadeta in 32 mornarjev, ki so vsi ranjeni. Dosedaj so potegnili iz morja trupla 4 častnikov, 1 zdravnika in 12 mornarjev. Japonsko brodovje je izg nilo iz vidika. O podrobnosti bo poročal kontreadmiral knez Ubtomski, ki je prevzel provizorično povelj -ništvo nad brodorjem. PETROGRAD 13. Od namestnika Alek-sejeva je prišlo na carja sledeče brzojavno porodilo : Glasom poročila poveljnika iz Port Arturja so odplule naše oklopnjače in križarke, ko so videle prihajati sovražno brodovje, pod poveljništvom admirala Makarova iz pristanišča ter so preganja e del sovražne mornarice na odprtem morju. Ko je pa ta narasla na 30 ladij, se je povrnilo naše brodovje v notranjo luko. Oklopnjača »Petropav'ovsk« je zadela na podmorsko mino, vsled če?ar se je pogreznila. Veliki knez Ciril, ki se je nahajal na ladiji, je bil rešen. Japonsko brodovje Be nahaja pri Liaočavu, LONDON 13. R euterjev biro je poročal danes iz < rfu-a : < > asom j rivatne brzojavke so napadli Japonci danes ob svitu rusko brodovje, ki je vse izšlo pod poveljništvom admirala Makarov* ter je s pomočjo utrdb odbilo japonski napad. Brzojavka ne omenja nič, je-li bilo brodovje in utrdbe poškodovano. BEROLIN 13. Wo ffjv biro je zvedel od svojega privatnega dopisnika iz Petrograda : Tukaj se razširja vest, da je admiral Makarov mrtev ter da je že odrejena za jutri j mrtvaška služba božja za njega in za ostalo možtvo oklopnjače »Petropavlovska«. Praske mej ruskimi in japonskimi predstražami na reki Jalu. PETROGRAD 13. (Uradno). Vrhni poveljnik general Kuropatkin je brzojavil včeraj carju : General KašalinBki je odposlal v noči od 8. t. m. oddelek lovcev na levo obrežje reke Jalu nasproti mestu Vidžu. Oddelek se je prepeljal v čolnih na otok Somalinde, kjer je iznenadil patruljo japonskih ogleduhov broječo 50 mož in sicer v trenotku, ko so ti hoteli na vztočni obali otoka iz treh ladijc stopiti na suho. Lovci so jim j uatili priti na suho, na t) so pa začeli nanje streljati. Skoraj vsi Japonci so bili ubiti ali bo pa utonili. Čolni so bili pogreznjen'. Naši niso imeli zgub. Naslednjega dne so se japonske predstraže umaknile. V noči od 9. t. m. so se prepeljali 4 lovci čez reko pri Jongamfu ter so zadeli pri neki va-ti ca skadron japonskih konjenikov. Livci bo ostali skriti 12 ur, dokler jih niso izdali Korejci, na to bo se pa sku šali rešiti čez reko plavaje, ker je njihov čoln zadel na suho. En vojak je utonil. Več Japoncev, kateri so lovce preganjali v čolnih, so naši vojaki, ki so prišli plavajočim lovcem na pcmoč, napadli in skoraj vse pobili, sovražne čolne pa pogrezniii. Pomorska bitka ? SONGDŠU 13. Reuterjev biro poroča: DaneB ob 6. uri in pol zjutraj je bilo slišati od Port Arturja strele, iz česar se je sklepalo na silno streljanje. Sodi ee, da je pr.šlo v obližju Liautanskih otokov do pomorske bitke, katero se je že več časa priča kovalo. ĆIFT" 13. (Reuterjev biro). Včeraj so teta in ponižana Ogrska. Minister za deželno brambo Nyiri je izjavil, da bo vlada točno izvršila sprejeti program. Da se pa ne zahteva pri sprejemu na vojaško akademijo znanje madjarskega jezika, je naravno, ker se Bprejemajo v akademijo le mladeniči z maturo. Ogrski mladeniči, ki prihajajo na zavod poznajo popolnoma madjarski jezik in literaturo. Ker ima akademija namen, podajati mladim častnikom višjo omiko na širši podlagi ter jih vsposobljati, za vstop v višjo vojaško šolo, iz katere prihajajo častniki generalnega štaba. Torej je potrebno, da poznajo tudi popolnoma nemški službeni in poveljni jezik. Na to je govoril posl. Visontay o sestanku grofa Goluchowskega in Tittonija v Opatiji ter je vprašal ministerskega predsed nika, je li bil ta sestanek morda v zvezi z novimi političnimi dogovori oziroma z gospodarskimi določbami, ki bi pomenjali za ogrsko vlado nove žrtve. (Pohvala na skrajni levic.) Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil najodločneje, da se ni zahtevalo v interesu trozveze od nobenega gospodarskih žrtev tudi ne od Ogrske. Kjer je govor o uravnavi trgovinskih razmer obeh držav, je naravno, da mora vsaka posamezna država za tozadevne gospodarske povračila dati tudi neke koncesije toda ne v politične svrhe. S sestankom niso v zvezi niti nove obveze ni novi dogovori. V sedanjem trenotku, ko predstavljajo neki italijanski politični krogi, čeprav niso to uradni krogi akcijo in politiko Avstro-ogrske na Balkanu kakor Italiji nevarno, je vesel pojav, da je minister zunanjih stvari imel priložnost, da ... , . ... /s^ • rasprši taka sumničenja. zapazili na odprtem morju bl:zu (Jiia-a, ja- r Posl. Visontav je izjavil, da se z odgo- ponsko admiralsko ladijo »Asbaj«, ki je . plula proti zapadu. Po tem se tukaj sodi, . j , i , • j , • i , i i-. Zbornica je na to razpravljala predlog da ne more biti daleč od admiralske ladne J r j r & * g tudi ostalo brodovje. Iz Njučvanga je baje . . __ , 7linan . , t j * i*x i imenovanja khuen Hedervarvja ministrom a1 poročal neki parnik, »Lccisan«, da je slisal *J jr^ ^ aledoval Mauro, ki ima tudi sokrivca, ki je bil danes aretovan. Oba pripadata zvezi anarhistične mladine. Zdravniki zatrjajo, da ozdravi min. Maura v nekoliko dneh, ker ni bil nož, s katerim je bil ranjen, zastrupljen. Tovariš napadal-čev imenom Matija Ortel je bil aretovan. Priznal je, da je anarhist in prijatelj Arta-lov, taji pa, da bi bil kaj vedel o njegovem namenu. Kralj Alfonz na potovanju. BARCELONA 13. Kralj se je podal danes na ladiji »Giralda« v Monjuich. Ogrsko-brvatska regnikolarna deputacija. BUDIMPEŠTA 13. Pododbora ogrsko-hrvatske regnikulame deputacije sta imela sinoči skupno sejo, na kateri Be je razpravljalo o stališču obeh pododborov. Armenske stvari. CARIGRAD 13. Armensko nezedinjeni vladika iz Muša in 11 členov cerkvenega svćta so bili obdolženi obrekavanja, ker so se pred 2 meseci brzojavnim potom pritožili o izgredih vojaških čet v Hanunu ter so bili pred Velikonočjo aretovani. Armenski patrijarh Ormanian je zahteval minolo soboto osebno v sultanovi palači njihovo oprostitev, sicer da prepovć v veeh cerkvah na vskrsne praznike službo božjo. Na to so bili aretovani izpuščeni na svobodo. Makedonsko orožništvo. CARIGRAD 13. Turška vlaia je obljubila ustmeno, da bo rešila najnovejše finan-cijelue in druge zahteve poslanikov sporazumnih velesil glede makedonskega orožništva. Pričakovati je tozadevnega pismenega odgovora. Danes bo bili poslaniki obveščeni, da odpotuje general Da Giorgis v četrtek. Poslanik Liitzoiv. DUNAJ 13. C. kr. poslanik na italijanskem dvoru, grof Lutzo\v, ki se je danes po- predsednikov, naj se postavi predloga glede 8lovil °d uradniškeSa ,zbora ministarstva za zunanje stvari, ostavi jutri Dunaj ter nastopi m. svojo novo službo, dnevnega reda. | Nemški državni zbor. Minister Ti.'z i je izjavil, da prevzame BEROLIN 13. Proračunska komisija mirne duše odgovornost glede imenovanja državneSa zbora Je razpravljala o 2. dopol-PETROGRAD 13. Dopisnik ruske br- grofa Kbuena ministrom a latere. zojavne agenture poroča iz Harbina od 11. ■ o t * t i latere z ozirom na afero o podkupovanju, z v smeri pioti Port Arturju dve uri trajajoče r r J ' streljanje. Darovi carice za vojake. t. m. Tukaj zopet sneži in dežuje. Doapelo je nekoliko vagonov z živili, med temi tudi velikonočni darovi carice, namenjeni za vojake ter eo bili odposlani na jug. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 13. Prad prehodom na Brzojavne Vesti. Goluchowski na Dnnaju. DUNAJ 13. Grof Golucho \viki se je povrnil iz Opatije. nitvi proračuna za južnozapadno Afriko ter dovolila 274.000 mark v svrho, da se nastave pri deželnem redarstvu za pomoč Evropejci. Tekom debate je izjavil kolonijalni ravnatelj Stiibel, da ee je nadjati, da bo usta-j nek Hererov v nekoliko mesecih potlačen, na kar se prične organizacija deželnega redarstva. BEROLIN 13. V nadaljevalni razpravi izjavil državni tajnik Atentat na španskega ministra. BARCELONA 13. Glasjm uradnih po- državnega zbora je dnevni red se je pritožil poslanec Papp, da; ročil je rana ministra predsednika Maura Ricbthoflan glede trgovinskih pogodb, dn so je minister za deželno brambo v svojem po- neznatna ter se bo brzo zacelila, tako ua bo dospela pogajanja z Italijo že do sklepa pozivu na ogrsko mladino glede vstopa v vo- zamogel nadaljevati potovanje. godbe. Z Rusijo in Švico ni prišlo dosedaj ješka vzgojališča zahteval v pogojih o vspre- Vest o emrti napadalca Artala ni re- do nikakega sklepa. Z Avstro-Ogrsko in jemu tudi poznanje najuglednejših avstrijskih snična. Redarstvo je dognalo, da se je aten- Romunijo se bodo vršila pogajanja tekom bo-pisateljev 19. stoletja. S tem je kršena pari tat pripravljal osem dni. Artal je 8 dni za- dočih mesecev. PODLISTEK. Teodora. Povest. Hrvatski spisal Erpenij Kumieie, prevel J. S. Drugi del. IV. Njegovi otroci se bili tedaj v Knežiču. S temi Bpomini se je zlivala v kapetonovo srce neka velika široka žalost, padala je vanje kakor gruda zemlje na grob njegove žene, na pokrov njene krste. T sti težki in hitri udar<-i, tisto odmevanje krste '— žalostni, zamolkli in zadnji pozdravi pokojnika, ki nikakor ne more drugače tolažiti svojih milih, zrušenih ob robu njegovega groba, bo zveneli sedaj v razžaloščeni kapitanovi duši... Da so bila vrata njegovega vrta odprta, šel bi bil na pokopališče, na grob svoje žene. Ozrši se na ona železna vrata, sel je na klop pod kostanjem in razmišljal, da ni vreden, da bi se razjokal na .njenem grobu. Potok boIz se mu je usul iz oči po žalostnem obratu na osivelo brado. Bil je čmeren dan; pihal je jug, leno mrtvo. Veje kostanja so se počasi zibale v svinčenem zraku, nasičenem toplo južno vlažnostjo. Sive megle so ee vlačile po strmih straneh, visoko nad obaljo; ni eden zvok — Tako je, drago dete ! Ah, nesrečna Lucija ! — Umiri se ! Bo že bolje, dragi oče ! — Ali naj jo vzamemo onemu lopovu? — Ne jezi se! Govoriva mirno! Tudi dolžnost, da sa tresem za zdravlje, za življenje svojega očeta. V vinu najdeš nesrečo, pogubo strup, kakor mnogi drugi. Res, velike žalosti bo nas zadale, ali pa naj obupujemo radi tega ? Odpovej se vinu, udaj se božjim ro- ni bil jasen; bleketanje ovac, lajanje psov, jaz sem mislila na to, da, jaz sem tudi znjo kam, in slušaj, kaj ti pravi moja ljubezen vse je bilo nekako zadušeno, tamno, a bolj govorila o tem. .. zategneno. Na južnih otokih je padal dež. — Kaj ti je rekla ? Dolgo je kapitan sedel pod kostanjem — Noče. Vem, da bi prišla k nam, in si otiral solze. Hkratu je zadrhtel nekoliko, ako jej povemo vse; ali to bi bil zanjo smr začuvši za seboj šum ženskega krila, ten udarec. Obrnil se je in rekel tiho: — Ako mi pride pred oči oni slepar, — Ti si, Teodora...? Jaz sem jokal. zadavim ga. — Jakal si ? je izustilo dekle milim gla- — Prosim te, umiri se! Dragi oče, ti som, in žalosten naameh se je pojavil na pre- ne slušaš ni ene moje besede. Takoj planeš, krasnem zavoju ru lečih ustnic. Nieem li jaz s teboj, da te tolažim?! Ona je dolgo gledala iz hiše, kako se — Mene ne more nikdo tolažiti, jej oče zamišljeno sprehaja. Slutila je njegove — Ne kloni, zaupaj v Boga ! Oe te misii, pustila ga, da se pomiri, pak se sled- nikdo ne mora tolažiti, čemu iščeš tolažbe ?... njič napotila k njemu. Sedai kraj njega na — Kaj hočeš reči s tem ? je stresel klop mu je rekla prisrčno in milo: oče in jo prijel za roko. — Jokal si, dragi oče ?___Kako težke — V vinu ! Ne, dragi oče, v vinu ne eo solze, kako pritiskajo srce ? Ko bo odletele najdeš tolažbe. iz očij, odlega nam, kakor da smo potožili — Molči. .. dobremu človeku. ' — Naj molčim ? Smem-li ? Ni-li moja Ako me ljubiš .. . ? — Teodora... — Ako me ljub'š, ne boš več pil kakor te dni. Ti ne veš, jaz ti ne morem povedati, kako sem žalostna, ko te vidim tako razdraženega. Da ni bilo mene . . . pomisli . .. ubijalec. Grozno! Da nisi pil, ne bi bil segel po revolverju .. . — Bi ! — Ne bi, dragi oče ! — Bi, ker sem bil prevarjen, da je ka-varnar. . . — Oče, reci mi, da ne bi ! ga je prosila tresočim glasom in bleda ter padla pred njim na kolena. (Pride te.) av- Avdijenca pri papežu. KIM 13. Papež je sprejel danes dijenci metropolita dalmatinskega in nadškofa zaderekega Izvornika. FisancliBlnl spor Hrvatske z Opsfco. Hrvatski -pis. F Miiobar. — Priredil O. F. L Dogodki rainolega leta na Hrvatskem zanimali niso le nad, najbližjih sosedov njihovih. Tudi širša javnost je izvedela o njih. In izven-avstrijski svet Be je čudil, da je možno, da se hrvatski narod upira tudi c. in kr. vojski, ker ta narod šteli so med stebre avstrijske armade. Citaj zgodovino naše države ! Brez hrvatskega imena ni izšla naša armada še iz nikakfga boja. Jugoslovanski polki so jej tvorili vedno častno predstražo. Njčem ponavljati tukaj zgodovino dogodkov in bitk, ki so se vršile ob času turških napadov, ob katerih bojih je naš narod bran;l ne le svojo lastnino, ampak je ščitil tudi Kvropo pred polumesecem in barbarstvom. A da rod naš prejema od nazovi-kultur- nih narodov tako plačilo ; to je menda že v prakr'. Ni bilo dovolj, da so dopustili, da je kulturelno zaostal v večstoletnih bojih : pripustili se še, da so istega ukovali v spone suženj-tva: in to moralno in materijalno. V zaak plačila so mu s pomilovalnim nasmehom na unnih p dali častni naslov — predstraža krščanstva : antimurale christianitatis ! A poglejmo najprej v dobe, ko so Hr- Stttsko-japonska vojna. Trst, 13. aprila 1904. V dnevih nesreče spoznavamo prave prijatelje. Rusija je zapletena v hud boj, ki je veletežaven že zato, k< r ga mora voditi na daljave, kakoršnih menda ne pozna dosedanja zgodovina vojn. Francija je zaveznica Rusije — in v hudem času se je izkazala zvesto zaveznico, resnično prijateljica. Tudi v hipu, ko je sklepala dogovor z Anglijo, ki naj poravna diference ▼ kolonijalnih interesih, ki so dolgo let razdvajale obe državi in so bile permanenten element nevarnosti, da pride do krvavega obračunjenja med Anglijo in Franc jo : v tem hipu, ko jej je bilo z vso diplomatsko spretnostjo zastopati laBtne neizmerne interese, Francija ni pozabila svoje zaveznice Rusije. S tem, da je izposlovala od Anglije, da je poslednja pripoznala konvencijo od leta 1888. in je 3 tem zagotovljen ruskim ladijam svoboden prehod skozi sueški kanal, je napravila Francija Rusiji neprecenljivo uslugo, ki bo gotovo uplivala na končni izid vojne na skrajnem Vztoku. Ko je prišlo do politične zveze med Rusijo in Francijo, je svet neverjetno zmajeval z glavo. Ni si mogel misliti,kako more država z absolutistično vladno obliko in s strogo monarhičnim principom stopati v teano razmerje z državo, ki je — republika. Svet ni mDgel verjeti v iskrenost in zato tudi ne v trajnost take zveze. Svet se je motil, temeljito motil. Rusko-francozka zveza se je izkazala takorekoč v ognju. Francija je, odkar je v zvezi z Rusijo, preživela mnogo politiških kriz in parlamentarnih erupcij ; ministerstva so prehajala in odhajala. Ali mirovna nepremična točka v valovenju politiških dtgodkov na Francozkem je ostala — zvestoba v zavezništvu z Rusiio. Ta po vatje živeli bolj svobodno in varno pred tur škimi spopadi ! Že baron Trenk, ki je vodil litifina je prešU Franco/:kemu narodu svoje pandurje v boj za čaBa, ko so se etebri y krf . ni ^ zyeza 8amo med dvema ofici- naše države majali, je dobil v plačilo brezplačno bivanje in hrano na — Spielbergu. Zagrebško krvoprelitje leta 1)S45. še ni izučilo Hrvatov, da bi bili prašali rekompen-zacijo za svoje žrtve. Navdušeno so šli leta 1848. pod varstvom svojega Jelačiča v za ohranitev skupne domovine. jelnima državama, ampak tudi med obema respektivnima narodoma. Javno mnenje na obeh straneh odobruje to zvezo. Klasična priča za to je sedanje ministerstvo Cjmbes. Morda nobeno francozko ministerstvo ni bilo ^ takov ljubljenec internacionalnih sovražnikov RuBije, kakor je to. A vendar je tudigOBpod Hrvatski in slovenski junaki so bili, Comheg 6util ^ dni potrebo, da je na nekem ki eo močili s krvjo tla severne Italije, ko se je ta borila za svoje zedinjenje. Ne malo mržnje do našega naroda od strani Italijanov tiči v tlednjih še iz one dobe. V nemalo mestih severne Italije nahajamo BpominBkih napisov, ki žalijo našo narodnost z »barbarstvom« kakor n. pr. : Tega in tega dne je padel meščan X. V. kakor banketu, prirejenem mu od radikalnih socija listov v Laonu naglašal, da Francija hoče lojalno vršiti vse obveznosti, ki jej izhajajo iz zavezništva z Rusijo. Ravno v tem pa, da je Rusija o pravem času stopila v zvezo, ki se je mnogim zdela nenaravna in nemožna, je nov d>kaz o izbornosti ruske diplomacije, ki vedno misli v bodočnost in Be tej ki na žrtev barbarskih Hrvatov, ker je javno branil pr.pravlja degetletja zft bodo6e dogodke, misel zedinjenja naše domovine. Da'ne8 y kritignem momentu, žanje Rusija In kaj vsega niso obljubljali avstrijski Bad modr09ti svoje diplomacije, ki se ni me-drža\ ljani našemu" narodu, kadar so istega nija za predsodke, ampak je storila, kar Be jej je zdelo potrebno in koristno. Francija paralizuje vspešno tisto tradici-jonalno nasprotstvo Anglije do Rusije. Kolike važnosti je usluga, ki jo je napravila Francija Rusiji v Bvojem kolonijal-nem dogovoru z Anglijo, za to smo dobili >Edinosti« razloge, ki so nagnili hrvatski na- ekiatantno potrdilo. V hipu, ko je bil raz-rod, da se je lani uprl svojim izmozgoval- g|ašeil francozko-angležki dogovor, je že car cem. -Jasno jim bo, kako hudo je tlačena odredji mobilizacijo brodovja, nahajajočega se Hrvatska na gospodarskem polju in kako jo jv pristanišgjh Baltiškega in Ornega morja, potrebovali ! A plačila ne vidimo Slovani ne na ne na oni strani Litve. Le jarm čutimo, nas duš , tlači in mori na duhu in telesu. V naslednji razpravi podam čitateljem ogrska nagodba izmozguje. Razprava je prevod iz knjige »Izabrana poglavja iz narodnoga gospodarstva«. Spisal Fran Miiobar. Izdala »Mat. Hrv.c v Zagrebu L 1903. II. razpravo, je prišlo Predno preidemo na stvarno navesti moramo ob kratkem, kako do takih gospodarskih odnošajev. Po nesrečni vojni s Prusijo I. 1866., v kateri so bile naše čete premagane, bila je Avstrija znatno oslabljena. Tedaoji minister Beuat je videl edino rešitev v tem, da zadovolji Ogre. Pred porazom Avstrije ponudil je bil I)eak Hrvatom »bel list« (na kateri naj izrečejo svoje zahteve). A to le za to, da jih privabi na stran Ogrske. Po onem porazu Avstrije pa so postali Ogri drugačni. Niso več vpraševali Hrvatov, da-li hočejo ž njimi ali ne, ampak na kratko so stavi i Avstriji za nadaljno pogajanje pogoj, da prepusti Hrvatsko kakor sestavni del krone sv. Štefana. Avstrija je dovolila in Hrvatska, ne da bi jo bili vprašali, ne da bi vedela kaj in kako, prišla je pod Ogrsko. Hrvntski ni preoatajalo druzega, nego da se je pcgod la z Ogrsko, kakor je najbolje vedela in znala. A tu naa v prvi vrati zanima gospodarska nagodba. kakor poročamo v vesti, ki sledi nižje doli. To združeno brodovje odide — kakor javljajo iz Petrograda — na skrajni Vztok ali koncem maja ali začetkom junija. O tem bro-dovju pravijo »Rusk. Vjedomosti«, da je sestavljeno iz samih modernih ladij, zgradjenih v dobi od 1897—1904 ; in je tako močno, da usposobi admirala Makarova, da pride v ofenzivo ter da vrže admirala Togo nazaj na Japonsko. Japonske ladije imajo sicer za znamenje večo brzino. Ali v reBnici bodo te ladije hitreje vozile, nego japonske. Kajti, v času ko to rusko brodovje dospe na skrajni Vztok, bo brodovje admirala Togo že 6—7 mesecev v kampanji. Neizogibno je, da v tem času izgubi nekoliko na svoji brzini. Vsa-kako pa izgubi veliko več nego rusko na potu iz Kronstadta na skrajni Vztok. Roški mirovni pogoji. Se ni začeU prava vojna na vztočno-azijskem bojišču, vendar so prinesle »Moskov-skija Vjedomosti« pogoje, pod katerimi bi Rusija sklenila mir, ako zmaga v tej vojni. Ti pogoji bi bili : 1. Koreja se izroči Rusiji ; 2. japonski otok Kiuliu zaposede Rusija ter ga utrdi ; 3. otok Formoza se vrne K'tajski, Rusija dobi tam primerno luko, da si napravi zaloge premoga in utrjeno pristanišče za rusko mornarico ; 4. Japonska plača veliko vojno odškodnino, in zastavi do končnega izplačanja Rusiji svoje brodovje. Potunoli križar »Tarjag«. Iz Vokohame prihaja vest, da se je znani italijanski podvzetnik Faccanoni ponudil japonski vladi, da jej za 200 000 jenov vzdigne iz morja potunoli ruski križar »Varjag«. Ta Fascanoni je v svoj čas vzdignil iz Sredozemskega morja tudi neko angležko potunolo ladijo. Mobilizacija ruskega brodovja. Iz Varšave poročajo, da je car zaukazal spopolnitev brodovja v Baltiškem Jin Črnem morju. Na carjev ukaz so tud: sklicani vsi rezervni častnik: in vsi rezervisti vojne mornarice, ki so v službi dobrovoljnoga brodovja, pristaniških poveljništev in tehniških oddelkov evropske Rusije. Rusija nakupuje transportne in vojne ladije. Iz Kolonije poročajo, da so došli v Pe-trograd zastopniki velikih nemških ladijedelnic pogajat se z agenti ruske vlade o prodaji več velikih transportnih ladij. Te ladije odplujejo v Port Artur, Njučvang in Vladivostok. i Ruska vlada se pogaja baje tudi z argentinsko republiko glede nakupa vojnih ladij. Kitajske vojne čete v Č i lij u in v Mandžuriji. O kitajskih četah, katere bi prišle v poštev, ako bi Kitaj hotel pomagati Japoncem v vojni proti Rusom, prinaša neki na Kitajskem ithajajoči angležki japonofilski list sledeče podatke : V Mandžuriji se nahaja 24.000 mož redne vojske večinoma konjenikov, razun teh je še 40.000 teritorijalne milice, ki služijo v obrambo mestom proti Kunguškim ustaškim Četam. Te milice bo slabo oborožene. Severno od Pečila na mandžurijski meji je 50.000 vojakov pod poveljstvom generalov Juan Si-Ivaj in Ma. Med častniki te čete je baje 150 japonskih častnikov, ki se pa norijo povsem po kitajsko. V slučaju zveze z Japonci bi štela kitajska vojna približno 100.000 mož. Pred sestankom državnega zbora. Uradna »\Viener Zeitungc je že priobčila cesarjevo ročno pismo, s katerim se državni zbor sklicuje na dan 19. t. m. Gospodom državnim poslancem in zastopnikom narodov treba torej začeti s polnjenjem svojih bovčeguv in se pripraviti na pot v prestolnico. Koerberjeve vlade bo prva skrb, da se izvedejo volitve v delegacije. Da ni te »državne potrebe«, Koerber ne bi bil morda nit1 sklical sedaj državnega zbora. Prihajajoče vesti zatrjajo, da prično Poljaki takoj zopet se svojimi posredovalnimi poskuBi, ki bodo imeli dvojen cilj : najprej, de se omogočijo volitve v delegacije ; potem, da se omogoči zopet funkcioniranje parlamenta, ali bolj na kratko povedano, da se odpravi češka ob-strukcija. Glede rečenih volitev hočejo vedeti ne-katerniki, da prizadevanja Poljakov ne ostanejo brez vspeha. ker da se jim je že posrečilo pregovoriti Čehe, da ne bodo obstrui-rali tega čina. Kar pa se dostaje drueega cilja, saniranja parlamenta potom kakega modusa vi-vendi med Ćehi in Nemci, so izgledi, kakor jih rišejo listi obeh taborov, jako temni in opravičujejo največi pesimizem. Nemci zahtevajo naj Čehi jednostavno odnehajo od stališča, ki so je označili v svojem odgovoru dne 22. marca na posredovanje Poljakov, naj namreč odnehajo od obatrukcije, ne da bi bilo popred ustreženo njihovi zahtevi po vzpostavljenju češkega notranjega jezika in drugem vseučilišču v Brnu. Ali Nemci ne zahtevajo le, da Čehi odnehajo od obstruk-cije, ampak vatrajajo na svojem stališču, ki je zavzemljejo proti vsaki taki spremembi pravilnika, ki bi onemogočila za vedno tudi njihovo obstrukcijo. Da bi si pa dali C;hi izbiti orožje iz rok, dočim bi isto orožje c stalo v rokah Nemcev, da bi se dali razorožiti pred oboroženim sovražnikom, na to seveda m misliti. Take cene Cehi ne bodo hoteli plačevati za saniranje parlamenta. Tu nam prihaja na misel neka anekdota. Na nekem človeku so izveli težko operacijo. Ko je bila ista dovršena je vskliknil zdravnik operater: »Operacija se je izborno posrečile, na tem slučaju je naša znane st mnogo pridobila, evo vam sedaj — mrtvo truplo operiranca!« Čehi niso neumni, da bi dajali na sebi izvajati operacijo, ki bi imela zanje nepopravljivih posledic, le v ta namen, da bi razni dr žavni mazači imeli svoje »san ranje parla- menta« ! Dobro, naj se le iivede operacija na pravilniku, naj se le izrežejo iz njega vse možnosti obstrukcije, ali nož naj zadene vse stranke, ne izvzemši Nemcev. Čehi eo opetovano izjavili, da nimajo nič proti temu, da celo zahtevajo to. V tem je — po našem mneoju — največa ovira saniranja parlamenta, da Nemci zahtevajo, naj se češka obstrukc'ja vrže ob tla, ne da bi si oni snmi hoteli zapreti pot — do obstiuk-cije. Tej insinuaciji levičarskih Nemcev se morajo upreti vse druge stranke v svojem življensfeem interesu. In če Poljaki resno in pošteno mislijo se svojim posredovanjem, je njihova prva dolžnost, da spregovore Nemcem jasno in odločno, da oni nikdar ne ponudijo svoje roke za nasilno dušenje edino le češke obstrukcije! Le tako utegnejo postati Nemci mehkeji. Dokler pa bodo menili, da je nade, da se vendar dobi večina, ki zagrabi Čehe za vrat, dotlej ostanejo neodjenljivi in neizprosni, dotlej ostanejo oni ovira saniranju parlamenta. Te dni je strašilo Kcerberjevo glasilo »Neue Freie Presse«, z nagodbo z Ogrsko, oziroma z možnostjo, da vlada privoli v vse zahteve Ogrov samo da oni pritrde dekretiranju nagodbe na avstrijski strani s pomočjo § 14. Potem pa je »Neue Freie Presse« apostrofirala stranke v avstrijskem parlamentu ; kako bodo mogle opravičevati, ker so dopustile, da je prišlo tako daleč?!« Mi pa menimo, da bi bila veliko ume-stneja apostrofa na Korberjevo vlado: kako bo mogla opravičiti, da se ni umakuila, čim je bilo jasno, da ona ne more dovesti nagodbe do parlamentarnega rešenja l ! Največi in nedopusten greh na strani vlade bi bil, ako bi si z žrtvovanjem življenskih interesov lastnih državljanov hotela kupiti privoljenje, da jej ne bo treba vršiti svoje ustavne dolžaosti! Kje bi bila sicer morala vesti?! Vlada mora vršiti to dolžnost, a če je ne more, pa jej ostaja jedna dolžnost, ki je — da gre v božjem imenu. Iz Srbije. Afera zarotnikov od 11. junija m. 1. je sedaj urejena. Zarotniki fo odstranjeni z dvora in vsled tega ee zdaj zopet obnovč diplomatične zveze z inozemskimi državami. Rusija, Avstrija in Italija so že odposlale svoje odposlance v Beligrad. Te dni je bil v kraljevskem konaku svečan obed — pr.'i pod ^Petrom I. — v čast enemu inozemskih zastopnikov. Ta je bil italijanski odposlanec Magliani. Na obedu so bili izjemno tudi vsi ministri. Kar sa pa tiče častniške afere, pod katero se razume v Srbiji nezadovoljnost proti ubijalcem kralja Alekeandra, je upati, da se tudi t:> vprašanje hitro reš;. Cantralna vojaška uprava hoče odstraniti vse one elemente, ki agitirajo proti dogjdku od 11. junija m. 1., ki je temelj današnjega reda. Svoboda na Ogrskem. »Novi Srbobran« javlja, da so v Izbi-štu sroski kmetje ustanovili »srbsko kmetako čitalnico« in poslali pravila ministeistvu v Budimpešto v odobrenje. Ministerstvo je pravila odobrilo, ali pod pogojem, da izostane iz imena čitalničnega beseda »srbBka«. Srbi v Ćurugu so osnovali »Srbsko Kolo«, toda ministerstvo je zahtevalo, da se beseda »srbsko« briše. Dnevne novice. Umrl je tu c. in kr. kapitan linijske ladije v p. Luka Binički. Pokojnik je bil jako simpatična prikazen, ljubeznjiv Človek in poštena slovanska duša. Svojega mišljenja ni skrival nikdar. Pokoi duši njegovi ! Demonstracije v Malem Lošioju. Mi-nolo nedeljo so priredili Italijanaši v Malem Lnšinju povodom instalacije novega župnika, ki je Hrvat, velike proti hrvatske in prot-avstrijske demonstracije. Italijanaši so prisilili godbo, da je svirala samo italijanske komade ; tudi nekateri gosti, katere so Italijanaši smatrali za Hrvate so bili insultirani ter so se morali umakniti v svoja stano -vanja. Ekskurzija abiturijentov kraljevske hrvatske više trgovske šole v Zagrebu. Uredništvo »Trščanskega Llovda« v Trstu nam javlja, d* dne 29. t. m. odide iz Zagreba 23 dijakov z dvema profesorjema kraljevske hrvatske više trgovske šole v Zagrebu na poučen izlet. Iz Zagreba pojdtja narava st v Benetke, kjer se bodo mudili do 2. maja. Dne 3. maja dospejo z železnico v Trat. Tu ostanejo do 5. maja, da si ogledajo Lloydov arzeaal, plavže v Skednju, borzo, tovarno za prešanje olja, državna skladišča v svobodni luki in druge važneje industrijalne zavede. Bržkone si ogledajo tudi našo okolico. O tem obisku bomo še govorili. Pomanjkanje zavednosti. Iz »Domovine« poanemljemo, da je županstvo občine Scocjan na Dolenjskem poslalo zloglasnemu »Štajercu« razglas o tamošnjih semnjib. Po vsej pravici se čudi »D jm.«, da pridejo kranjske občine do tega, da pošiljajo rečenemu umazanemu listu icserate. V prvo nimajo semnji na Kranjskem pričakovati nobene koristi od tak it razglasov. Zato ni pošiljanje inseratov »Štajercu« nič druzega nego podpiranje s slovenskim denarjem najhujib sovražnikov naroda slovenskega. Še jo je narodne nezavednosti tudi v naši osrednji pokrajini. Nekaj za vseh !! Prejeli smo : Vselej, ko č;tam zahvalno objavo vodstva Ciril-Me-todijevc družbe na naslov Perdanove tvrdke za prodajo už galic, ki je donesla že več tisočakov naši prekor.stni družbi sem vzrado-š5en, ker vidim plodonosno delo tudi na tem polju. Ako premišljujem, koliko več bi se dalo doseči v tem oeiru, ako bi se vsi naši trgovci križem domovine zavedali koristi, ki jo nudi družbi kupčija z užigalicami in drugimi potrebščinami, spremenja se mi radost v obžalovanje, da ni vse tako kakor bi moralo biti. Vodstvo omenjene družbe pravi v svojem pozivu, da promet z užigalicami je najslabši v štajaraki in koroški pokrajini. To je povsem verjetno, ker je trgovina tam vež ali manje odvisna od tujih življev. Neverjetno je pa, da v narodnem Kanalu ne dobiš niti v eni gostilni, niti v eni prodajalni naših uži-£*)ic. Da ne rečem h u šega, pravim, da to ni častno za trg, ki je nekisj slovel med prvimi postojankami narodnega prebujanja, za trg, ki nam je dal enega Kocijančiča, veleuma, s katerim se ponaša ves narod. Ako pa morda delam vendar kaki častni izjemi krivico, naj mi oprosti blagohotno, saj obsojam le nemarneže in v prvi vrsti glavno trgovino, ki bi morala napredovati tudi v tem OKiru. V ne manji meri zadevlje ta krivda tudi občinstvo sploh, ki se ne zaveia svoje dolžnosti, ki je v tem, da bi zahtevalo od trgovcev, da imajo v zalogi predmete, ki se zalagajo v korist Ciril-Metodijeve družbe. Rojaki ! Opustimo že enkrat to malo marcoet *er glejmo, da vselej in povsodi, kjer ee nam le nudi prilika, podpiramo našo stvar. Osobito, kjer gre za pomoč naši šolski družbi potom kupovanja predmetov, ki se zalagajo njej v korist. Pomislimo le : od ene strani se ne zahteva nikaka žrtev od nas, od druge strani pa služimo vendar najvišim ciljem družbe.... naobrazbo naroda. V opozorjenje občinstvu. Na podlagi ^ 80. ministerske odredbe od dne 22. sept. 1883. državnega zakon. št. 156 daje se s tem na obče znanje, da so pristojna policijska in politična oblastva podpisala železniškemu, stavbenemu podjetju »Kupka Orgi-me sier in Supančič« na Opčinah za redno prevažanje raznesil k svojemu porabnemu skladišča za dinamit na Opšinah med drugim t>-le : Prevažanje raznesil cd kolodvora v Sežani k porabnemu skladišču za dinamit na Opeinah vrši se po potrebi v času od 7. do i4, ure predpoludne izvzemši nedelje in praznike in tržne dneve v Sežani, in »ko bi tak dan padel na nedeljo ali praznik, izvzemši naslednji delavnik. Prevažanje se vrši po državni cesti iz Sežane na Opčine, po vozni peti mimo pokopališča in občinske klavnice do pogozdovalne površine pri Kote 34f> po vožni poti stavbenega podjetja do skladišča za dinamit. Sprememba vožnesra reda avstrijskega Llovda. Trgovinsko ravnateljstvo avstrijskega Liovdj je priobčilo, da so ne izvršile povodom vpeljave letnega voznega reda za Bredo-mordke črte, sledeče izpremembe : Brza tesal ška črta (ki gre vsak drugi torek iz Trsta) odpade v poletnih mesecih ; zadnji odhod bo iz Trsta 12., iz Carigrada 24. aprila. Sirsko-karamanska črta B (vsak drugi torek iz Aleksandrije v Carigrad) odpade tudi v letnem času. Po dovršeni zadnji vožnji ki prične 19. aprila 'iz AlekeanIrije oziroma iz Car grada, bo voz la vsakih 14 dni sirsko Iur4man9ka Črta A (vsak drugi ponedeljek iz Aieksandrije v Carigrad), in ki nadaljuje tržaško - alekaandrijako črto za prevažanje b'.ega. Pevsko društvo »Kolo« t Trstu, vabi na koncert ki ga priredi prihodnjo nedeljo dne 17. aprila 1904. v prostorih »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Na koncertu bo sviral | orkester pešpolka št. 97. Petje bo vodil društveni pevovodja gosp. A. Gerbec. Začetek veselice ob 4. uri in pol popoludne. Ustopnina na koncert 50 stot. — Sedeži I. vrste 80 stot., II. vrste 60 stot., in III. vrste 40 stot. Vstopnina k plesu moški 80 •tot., ženske 40 stot. Obrtnijsko društvo pri sv. M. M. hvaliti, da se jima ni nič zgodilo, okolnosti, 117.20—1X7.40, nemški bankovci K _—.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.66—95.90, ogrska, da sta sedela na sprednjem delu voza. Huda nesreča. V nedeljo je priredila družba več idrijskih biciklistov izlet v Cirkno na Goriškem. Povrnivši se v Idrijo proti večeru, so vozili še enkrat proti Sp. Idriji. O tem pa se je dogodila huda nesreča. Eden kolesarjev je zavozil v 61-letnega upokojenega rudarja Alojzija Vidmarja ter ga prevrnil s tako silo, da je stari mož obležal in umrl na mestu. Bolniška postrežniea — tatiea. Prve spodnji (sv. Ani) je na svojem občnem ; dni meseca oktobra 1. 1. je umrla v tukaj-zboru določilo 100 kron za ustanovo otro- šnjej bolnišnici 27 letna Margarita Beračid škega vrtca pri sv. M. Magdaleni spodnji. j doma iz Pregarij pri Podgradu. Pokojnica je Veselica pevskega društva »Slava«, bila namreč jetična in se je nahajala v VI. ki se je vršila minolo nedeljo ob lepi udeležbi, je izpala jako ugodno izlasti v moralnem pogledu. Će tudi ni bila udeležba po- oddelku bolniščnice. Margarita Beračit? je bila pa že dlje čaea ločena od svojih Btarišev, radi nekega nesporazumljenja. Stariai so jej sebno velika, pa pada na drugi strani na bili tudi že izplačali doto v svoti 800 K. tehtnico dejstvo, da so seje domačini in bliž- Njeni sorodniki v Pregarjih so zvedeli nji sosedje iz okolice v lepem številu ude- 0 8mrti Margarite še-le prve dnij meseca ležili. Izlaati je bil častno zastopan sosednji februvarja t. 1. Vsled tega je sestra pokoj- »Skedenj«. In sploh je jako razveseljivo, da nice, Josipina poročena Jug, pismenim potom se ob vsaki priliki pojavlja bratska ljubezen vprašala bolnišnico, da li je res, da je Mar- med društvoma »Slava« od sv. M. M. in garita Berači<5 umrla in da je li zapustila kaj »Velesila« iz Skednja. denarja. Bolnišnična uprava je odgovorila Kar se dostaja izvajanja programa, mo- Josipini Jug s pismom iz dne 13 februvarja, ramo priznati, da so pevci »Slave«, kakor v katerem se je potrjala smrt Margarite Be vsikdar, precizno izvajali vse točke. Petje je račić, a zanikalo da bi bila kaj zapustila iz- jako ugajalo občinstvu in na burno zahtevo ven nekih dragocenosti, katere da se naha- istega sta se morala ponavljati zbora »Slo- jajo v shrambi bolniščnične uprave. včeraj danes «9.75 99.75 99.60 99 oO 119..M) 119.50 99.60 99.60 91.55 91.45 118.45 11S.50 98.05 98.— 89.73 89.65 1604,— 1602.— 646.— 644.50 239 80 239.75 117.171 /, 117'15 23.44 _ 23.4± 19.09 19.07 95.30 95.25 11.32 11.32 venski svet« in (mazurka) »Pjesmi glas«. —-Istotako četverospev. Ali opaziti je bilo, da se je ta kvartet prvikrat bolje pel, nego na Josipina Jug je po tem odgovoru prišla v Trat ter šla v hranilnico, kjer so konsta-tovali, da je bila dne 3. oktobra 1. 1. dvig- ponavijanju. Temu pa se ni čuditi, ker so njena svota 307 K 70 stot, katera da je bili pevci že nekoliko utrujeni. Ali, z eno bila uložena na ime pokojne Margarite Be- besedo : zbor »Slave« je tudi ob tej priliki račić. Na podlagi tega dejstva so se nadalje- opravičil dobri glas, ki ga uživa med našimi vale preiskave, katere so slednjič dognale do pevskimi društvi. Ali ne smemo pozabiti, da velik del za- tega, da je bolniška postrežniea Alojzija L. vzela hranilno knjižico iz postelje pokojne sluge na tem gre neutrudnemu že večletnemu Margarite Beračić, potem ko je ta umrla, pevovodji društva, g. V. Pižonu. Ponaredila je podpis pokojne ter tako dvig- Igio »Kaj me nihče ne pozna« ? so pa nila denar' AloJzija L' Je že "etovana ter znani tamošnji diletanti - od katerih so J* P™™1* ^in, izgovarjaje se, da jo nekateri tako vrli, da nastopajo z najlepšim > v to Pri8iliIa Potreba m da je misllla> da vBpehom tudi na predstavah našega »Drama- B tem ne naredl škode Dlkomur-_ tičnega društva« v Trstu — izvajali tako lepo, da smemo reči, da je ta dramatična R3.ZF10 V0Stl« -prireditev bila krona vsej veselici. « . .. - ^ (r Narodnosti V Evropi. Po nekem Btati- Tu ni bilo nič prisiljenega, vse je bilo 8ti5nem izkazu je bUo koQCem leta 190Q na_ naravno, pravi tipi iz življenja. Osobito g. r0dn0Bti v Evropi v okroglem fttevilu . Ger- Vekoslav Kuret v precej težki ulogi Petra mangko pleme je gtelo 12J jn pol milijona . Capka je bil tako originalen, da se sploh ne 8lovaneko 120 in pol milijona . romansko more kaj boljšega pričakovati od diletanta. m> Qgtala plemena 41 in pol milijona . vaeh Istotako je popolnoma zadovoljil občinstvo — skup tQrej 397 in pol mi, dug saj se je smejalo od srca — g. Anton Nardin v ulogi Gaiparja. Njima na strani bo se vrlo Ako razdelimo pojedine narodnosti v navedenih plemenih, prihajamo do sledečega re držali in pripomogli k skupnemu vspehu : g. zultata . GermanBko pleme Nemcev, Holand Dragofcin Gregorič v ulogi Dobskega, g. Godina v ulogi Lapka in g. Svetina v ulogi majorja, ter gospici Marija Kuret (v ulogi Klare) in Marija Čok (v ulogi Marte). Tako cev in Flamincev je bilo 77 milijonov, An gležev 40 in ena tretjina mil. in Skandinavcev 10 in pol mil. Slovansko pleme : Rusov 82 mil., Polja- zadovoljnega nismo z lepa videla občinstva, kov 17 miL> Cehoy g mi) j Lužigkih Srbov kakor je bilo po tej vrlo posrečeni drama- 105-000, Hrvatov in Srbov 3 mil., Bolgarov tični predstavi. G. Nardin je pokazal, da ni 4 Slovencev 1,350.000. le dober igralec, ampak tudi dober vežbalec Roraangko pleme : Francozov in Valonov in voditelj. Čast mu. 41 ^ Italijanov 34 miijjonov> Špancev in Pa tudi domača godba kakor da je ho- Portugizov 23 in pol mil., Rumuncev 9 in tela tekmovati z drugimi sodelovalci na ve- po[ milijona. seli cSvirala je tabo lepo in harmonično, da Ostale narodnosti : Madjarov 8 in pol je prijetno iznenadila vseh. mj^ Fincev 6 mil., Turkov in Tatarov 6 Po veselici je bil animiran ples, ki se mil., Židov 5,700.000, Grkov 4 mil., Lit- je vršil ob ucornem redu, da je v vso čast tamošnjemu ljudstvu in njega vodite -ljem. 0 nesreči pri Dutovljah, o kateri smo poročali včeraj, javlja ee nadalje: Nesreča se je dogodila blizo Skopega. V voz, ki je prišel preko železnične Črte, sta bila uprežena dva konja, a vodil jih je 45-1. Andrej Bizjak iz Lož pri Vipavi. Na vozu pa so bili še: njegova 40-letna soproga Ivana, 59-letna Marija Vouk z Goč in 80-1. Marija Jamšek iz Lož. Vagon z materijalom je zadel v zadnji del voza z veliko silo, ker je tam železna cesta močno nagnena. Jamšekova in Vovkova sti odleteli z voza z grozno silo. Prva je ostala mrtva, druga pa je obležala, ker se ni mogla dvigniti. No, potem so jo odpeljali v Dutovlje v provizorično bolnišnico, prirejeno tam za železniške delavce. Zdravnik dr. Gregorič, došel s sodno komisijo, je konstatiral, da je poškodovana na glavi, da ima dva prsta leve noge popolnoma strta in da ima več druzih poškodeb na levi nogi. Truplo Jamšekove so prenesli v mrtvašnico v Skopo. Naio včerajšajo vest moramo torej popraviti v toliko, da voznik ni' bil poškodovan in da j« ubita le ena ženska.' Voznik B zjak in njegova žena imata se za- vancev 4, Keltov in Bretonov 2 in pol, Albancev 1 in pol in drugih narodnosti 2 milijona. Med te poslednje so všteti Cigani, Baski, Armenci, Kalmuki, Čerkezi itd. Borzna poročila dne VI. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.08 19.10, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.b0 240.20, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K kronska renta K 97.90—98.15, Italijanska renta K 1007/, 1015/„ kreditne akcije K 643.— — 646.— državne železnice K 641.-- 643.—, Lombardi K 80.— 82.—, Llojdove akcije K 675 —635.—. — Srečke: Tisa K 325.— 329—, Kredit K 464.— do 474.—, Bodenkredit 1880 K 293 — 307.—, Bo-denkredit 1889 Iv 292.— 296 —, Turške K 132.— do 134 —. Srbske —.— do -.-. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ ▼ kronah 4•/„ Avst. investicijska renta 31/,*/, Ogrska renta v zlatu 4 „ „v kronah 4 °/B renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.03, 5*/# italijanska renta 103.10, Španski exterieur 84.10 akcije otomanske banke 585.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi 86.— unificirana turška renta 84.30 menjice na London 251.35, avstrijska zlata renta 100.50 ogrska 4°/0 zlata renta 100.25, Lftnderbank —.— turške srečke 12*.—, parižka banka 11.00, italijanske meridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 13.29. Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 883/„ Lombardi S1/,, srebro 24l3/l6, španska renta 83;l/4, italijanska renta 102. x/4, tržni diskont 23(s, menjice na Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila banke —.— Trdna. Tržna poročila 13. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 7.93 do 7.95, za maj od 7.95 do 7.96 za oktober 7.85 do 7.86. Rž za april K 6.27 do 6.28, za oktober 6.44 do 6.46. Oves za april K 5.23 do 5.24, za oktober K 5.49 do 5.30 Koruza za maj K 5.10 do 5.20, za julij 5.20. do 5.30. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje omejeno, mrtvo — Prodaja 20.000 met. sto to v, za 5 stotink znižanja. Druga žita mrtvejse. — Vreme: oblačno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 43.75 frk, za julij 44.50. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 36.—, za september 37.—, za dec. 373/4, za marec 381;%. Vzdržano; kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 16 90, za maj 17.05, za avgust 17.40, za oktober 17.70, za dec. 17.70, za febr. 17.9d ; mirno. Vreme : lepo. London. Sladkor iz repe surov 8V* Sh, Java 9.41/3 Sh. Mirno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Meliapile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, 5 stot. zvišsnja, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 15, rž za maj 14.90, za maj-avgust 14.75 za september-de-cember 14.65 (stalno). — Pšenica za tekoči mesec 22.35, za maj 21.50, za maj-avgust 21.25 za september-december 20.65 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.90 za maj 29.05, za maj-avg. 28.95 za september-december 28.95. (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 45.50, za maj 45.75, za maj-avg. 46.50, za sept.-december 48.25 (stalno.) Špirit za tekoči mesec 38.—, za maj 38.23, za maj-avg. 38.75, za sept.-december 35.— (mirno). Sladkor surov 88° uso nov 2l3/4—22 (mimo), bel za tekoči me3ec 25.50, za maj 25.75 (stalno), za maj-avg. 26.121/,, za okt.-jan. 27.371/», rafiniran 57—57l/,— Vreme: dež. 40.000 kron znaša glavni dobitek lotu-rije za ogrevalne sobe. Opozarjamo naše cenjene Sitatalje, da se bode vršilo srečicanje nepreklicno dne 23. aprila 1904. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. . (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Castrcv&n oeni£ br?zpln6no In frazko. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J via dsi Rettori štey. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerkre Sy. Petra t liši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega. v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. |f Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). osojila ne manjše od 10.000 kron na liiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Cascrma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Naznanilo, P, d|>'sana imata eait javiti slavnemu < bSinstvu, da sta prevze'a na svoj račun, dobro poznano g'a Ino: ul. Cavana 22. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Mljanje predmete?. li se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pruge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladlsca. ^ Edini tržaški zavod za — „VACUMCLEANER « IMENIK in SH KANJ K VAN J E PKEPROtt Mil „AL PERO B' 0R0" Odpretje bo v soboto dne 16. t. m. p,orf«i»lo se i o Dalmatinska vina iz Šibenika in sicer: ČRNO po stot. 72, OPOLLO po stot. 80, BELO po stof. 88.— Zadmline: CRNO po stot. 64, OPOLI.O po stot. 72, BELO po stot. 80. _ Piodaja'o se bo tudi dobro poznano U^T STEINFELDSKO PIVO Podpis m h »četa storiti vse m^eoč', »adovoljita Rimštovane eos'e; zato, bo, ta. ca nove ucjeni lokal vedno preskrbljen z dobrimi jedili po zmernih cenah. — Pričakuje mnf gobro n-ca obiska ee bilježita z vsem epošiovtn eoi. Marko Stojie, lastnik. Anton Sosic, vodja,__ M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal nL Torreate.) Prva zal02a izgotovljenih oblek za moSke, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu, nadalje bele od satena in platna, kostumi saten ali platneni za otrok*. Velik izbor snovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnej krojačnici ; 600 oblek po K )0 za rnoSke, 400 po K 8 za dečke. Za^ga je vedno obložena z izlelki najboljših tovaren Ce5ke, Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; „ALLA CITTA Dl LONDRA" tti. Poste nuove št. 5- (vogal ul. Torre bianca) JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Kajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso ln otrobi. Razpošilja naročeno blago j tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Točna jtostreiba in nizke cene Srečkanje nepreklicno 23. aprila 1904. i Glavni dobitek kron 40.000 kron . , priporočajo: Srečke za oarevalne SObe Josip Bolaftio. Mandl & C'o„ Ign Nenmann, Hen- rik Schitimann. S. Tavella, Mercurio Trieatino, po I krono Figli di O. Zuculin, menjalnica v Trstu Dobitki, ki »estojajo od efektov, se ne morejo dvigniti v denarju. Alojzij H TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. — TRST — t. Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. IntAlinPntna le*>ft dama' dunaJPankit ill IDIltjOll UICl jgče p(>gt9Iio h* /,q8 d j e 2 dobro situiranim starejšim gospodom. Ponudbe pod »Hitr Fremd« posterestante na glavno J centralno pošto. Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Pavel Grastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala \z Belgiie Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure valni stroji za dom in obrt po najugodnfjšib ennah. si- V Bovi prodajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu \ nahaja na izU-ro okvirja in zrcala j|£ ^w po konkurenčni ceni. 1 ^ndrej Wouk. i| 395 komadov samo gld 1.85. 1 kra«na ura « J4 urnim tekom s« posrebrneoo, ve-riži o: 1 krasna spila za kravate se fimili bueri; 1 i.r-tan * i>onarej. kamnom za inoike ali ženske ; L rnitur* pum ov za man^ete. srajco in ovratnik, ian no iz .i douhte zlata : 6 žetuih rut iz pristnega platna; 1 krasna pi^lra oprava iz niklja 1 lep J toaletno tnrledalo z etvijem in lepim glavnikom ; 1 1« po diWe toiletno milo: 1 beležnica : 12 komadov umetnih si k raiznamenitt>i-h mož sedanjega časa ; 72 jalnih peres in -e različnih komadov, koji »o v hiri koristni Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn. Krakov 43. Kdor viame t ovitka, vdobi po vrhu en □ it 2 rezili, ako ^ vzame več ovitkoov se priloii vsa krmu po en tak nož Za. to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. Marija vdova Čokelj priporm-a >>oj»> r©dajalnk*o kuhinjskih = = posod |mi iii/kih cenah. Piazza Ponterosso št. 7. a bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživannje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebayljanje| ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskuseno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. OTo zeliSčno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ^ - jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti vj^ krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. y trajnih zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina 7onirQnio rlnvpclfp nntrphp inL nje nePriietne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, £dmrdllJtJ LlUVColVC JJUII CUC bitje srca, nespanje m tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), od^trsniaio se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zUv^u povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka. pomanjkč.ii? krvi. osiabljenje jeter. otožnostjo kakor tndi pogo Zeliščno vino podeljuje človeku ino. m t vr •»ju- „LJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA44 v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema Kupuje in prodaja v»a Trvte rent. sastavnih pisem, prijoritev, komunalnih obU{»cij, srečr. delnic, valut, novcev is d^viz. Promoie izdaja k vsakemu šrebasju. Zamenjava in eskomptoje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ■ - — kupone. —1 V'nkuluje In divlnkuluje vojaške ženttnlnske kavcije. Bmkompt in inkasso mejde. Bornim naročilsu Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim ............Izgubi - — obreanm. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do . — -------- dne vzdiga. =---- Promet ■ Čeki in nakaznicami.