Slovenski List.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 3S. z-f-	V	Ljubljani,	v	soboto	22.	julija	1899.	Letnik	IV.
„Slovenski Xaist“ izhaja v sobotah dopoludne. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 novč.— Dopisi pošiljajo ne uredništvu „Slov. Lista'* — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Politične in socijalne razmere na Hrvatskem.
Piše S. Petrov.
I.
Težko bi bilo govoriti pravemu domoljubu o današnjih razmerah na Hrvatskem, ako bi mu ne bile znane vse okolnosti, v katerih se je hr-vatski narod do danes razvijal. Ne izrazil bi se pa ravno laskavo za Hrvate oni, ki bi jih sodil po položaju, v katerem se njihova domovina danes nahaja. Res je sicer, da se presoja narod po njegovi gospodarski in politično - narodni upravi, toda pristaviti je treba, da javne razmere morejo le tedaj karakterizovati ves narod, kadar si te javne razmere — mislimo zlasti narodno upravo — ustvarja in urejuje narod sam. S tega stališča moremo presojati Francijo, Švico, recimo tudi še Angleško in Nemčijo, — ne mo remo pa soditi s tega stališča tudi hrv at-skega naroda, kajti razmere, v katerih živi, niso in ne morejo biti nikakor odsev njegove duše, njegovih želja in teženj. Nasprotno so te razmere odločen kontrast njegovih želja in prizadevanj.
Povzročitelji teh razmer, a sovražniki Hrvatov, se trudijo seveda na vso moč, da bi se kazala Hrvatska pred svetom kot povsem zadovoljna in srečna zemlja, ki je sedaj tako-rekoč na vrhuncu svojih želja. Sami vedo dobro, kakor mi, ki trpimo, da so to le nesramne mistifikacije in da so današnje razmere na Hrvatskem samo začasni poraz hrvatskih rodoljubov.
V	resnici je stanje na Hrvatskem v poli-tično-narodnem oziru čisto nenaravno in ne odgovarja prav ničemur, kar je narodu po preteklosti in po naravi sami zagotovljeno. In teh par samosilnikov in nasprotnikov njegovih se čuti še dovolj močnih, da prezirajo in se rogajo narodovi volji ter gazijo v blato državno in naše narodno pravo. Četudi se nimajo za sedaj ničesar bati, ker so si znali z vsemi, samo ne s poštenimi sredstvi priskrbeti prav do sužnjosti udano skupino, katero so nam vrgli na vlado Madjari, ti jedni naši nasprotniki (za zdaj mislimo samo nje omeniti) — vender se pojavlja tu pa tam nekaj, kar bi jim utegnilo izbiti vso oblast iz rok. Vladna večina — z grofom Heder-vaiyem na čelu — pošilja svojim madjarskim Melistom tolažilna poročila kot plod svoje devize: „red, delo in zakon!" — deviza, katera bi se v pravem prevodu glasila: globe, zapori in zaplene. Sam grof Kuhen (tako se zove ta vrli madjarski grof po svojem imenu) ni popolno zadovoljen, ker mora svojo omenjeno de-vizo tako prevajati — niso zadovoljni niti oni madjarski in vrh tega še liberalni (!) patrijotje, ki tu pa tam kaj čujejo o tem prevodu. No, vender so, počenši od ministerskega predsed nika pa do skrajnih levičarjev v srcu hvaležni za ta prevod svojemu slugi pod imenom hrvat-skega bana, in čutijo se še bolj varne, ako vspodbudijo kdaj svojega Hedervarya k odločnejši delavnosti v praktičnem izvajanju njegovega prevoda.
Toda mislili se nismo baviti samo s He-dervaryem. Vrli čitatelji naj nam ne vzamejo za zlo, da smo jim precej v začetku podali tako sliko, kajti pri najbolji volji je nismo mogli pre-
zreti. Sploh smo nameravali v čisto drugi smeri risati politične in socijalne razmere na Hrvatskem. Na željo uredništva „Slov. Lista" in po svojem bratskem nagibu hočemo bratom Slovencem nekoliko obširneje razpravljati o naših razmerah.
Bavili se ne bodemo toliko s sedanjim javnim življenjem, pač pa si hočemo pogledati stvar nekoliko globje ter navesti odkrito vse one okolnosti, iz katerih se je nujno razvilo vse sedanje naše državno-pravno, politično-narodno in politično - strankarsko življenje, da pridemo slednjič v zvezo s temi preresnimi gospodarskimi in drugimi socijalnimi razmerami. Do tedaj pa kličem severnim bratom: Živeli Slovenci!
Napad na Čehe na Dunaju.
Zadnjo soboto večer je na Dunaju češko društvo „Sokol Fiigner" praznovalo desetletnico svojega obstoja v Stahlsnerjevi gostilni 'v Her-nalsu. Prebivalstvo dunajskega mesta je bilo nekdaj jako tolerantno in pred leti bi se nihče ne bil izpodtikal, ako bi bilo kako slovansko društvo v zaprtih gostilniških prostorih praznovalo kako veselico. Drugače je pa dandanes, ko je Wolf podivjal in do skrajne nestrpnosti navil zlasti vseučiliščnike. Že več tednov poprej so ščuvali nemško nacijonalni listi proti tej slavnosti. Ščuvanje je prihajalo v liste seveda od nemških dijakov, ki hočejo izrabiti vsako priliko za svoje velikonemške demonstracije.
»Nemško misleče in nemško čuteče di-jaštvo" se je zbiralo v soboto zvečer v Mandlovi gostilni nasproti Stahlenerju. Sodrga je bila oborožena s palicami in kamni Vodila sta jo poslanca dr. Fochler in Mittermayr. Zunaj gostilne so hodile gori in doli trope dijakov s plavicami. Vse novodošle somišljenike so pozdravljali s haj lanjem, „Sokoli“, ki so prihajali k Stahlenerju, so bili pa vsprejeti s glasnimi „fej klici", Mnogo zastopnikov sokolskih društev se je pripeljalo s fijakarji. Nemška druhal, ki je vedno naraščala, akoravno jo je razganjala policija, jih je pozdrav ljala z izrazi najhujšega zaničevanja. Metali so nanje tudi redkev in druge stvari. Ko je zvečer okoli '/29. ure prišlo nad 40 „Sokolov“ v narodni noši, so Nemci začeli tuliti „Wacht am Rhein“ in „Der Gott, der Eisen \vachsen liess". Mandlovo gostilno in vrt, kjer je bilo okoli 2000 dijakov, je izpraznila policija. Bil je zadnji čas, kajti dijaki so nastopali na odru odkoder so spodili neko igralno družbo, in so v svojih govorih sramotili Čehe ter hujskali množico k naskoku.
Mej tem časom je pa nemška druhal, oborožena z debelimi palicami, napadla v neki drugi ulici dva oddelka „Sokolov“, ki so šli k slavnosti. Ranjenih je bilo 11 Čehov, večinoma težko. Nemški listi sami pravijo, da so dobivali Čehi „furchtbare Stockhiebe", „sie wurden jammerlich durchgepriigelt". Sedaj je posegla vmes policija, ki je na konjih in peš začela prazniti ulice. Aretovanih je bilo 44 napadalcev, mej njimi tudi poslanec Mittermayer in drugi, ker so se ustavljali policiji.
Po polnoči je na ulici bilo postalo tiho. Večina demonstrantov se je bila razšla, okoli 300 se jih je bilo pa skrilo in so čakali, kakor
lopovi za casto na Čehe, vračajoče se od slavnosti. Izvršili so svoje junaško delo. Ko so češke dame in „Sokoli“ mirno prišli mimo, so jih Nemci nenadoma naskočili, Tekla je češka kri, vidni znaki nemške kulture so se poznali po tleh.
Ako pomislimo, kako dobrovoljno so ravnokar Rusi dovolili, da je peščica privandranih Nemcev sredi slovanske države, v Petrogradu, ne natihoma v kaki gostilni, ampak z velikanskim šumom obhajala svojo slavnost, potem moramo še tem bolj obsojati razuzdanost in su rovost dunajskih nemških dijakov. Nemec meni, da je Slovan res narejen iz lipovega lesa, in da sme ž njim počenjati, kar se mu ljubi. Tudi ljubljanski Nemci so v tesni zvezi z dunajskimi surovci, ž njimi so jednega mišljenja, da Slovane treba uničiti in, če ni drugače — pobiti.
Čehov je na Dunaju primerno več, kakor Nemcev v Ljubljani, a shajati se ne smejo in ne smejo se skupaj poveseliti, ker jim tega ne dovolijo nemški „burši“. Ko bi Slovenci v Ljubljani hoteli priznati, da smo se nasrkali kulture od Nemcev, morali bi posnemati vzgledne Nemce tudi v surovih naskokih. Res, lahko bi v Ljub Ijani Slovenci vrnili nemškim „buršem“, a tega nočemo storiti, kar najbolj dokazuje, da naša omika visoko nadkriljuje nemško kulturo. S studom se obračamo od nemškega hrasta, ker na njem raste le podlost in surovost. To naj si dobro zapomni tudi tista „ Narodova" klika, ki tišči v zvezo z Nemci kakor bik v nova vrata.
Izvirni dopisi.
Šmartno pod Šmarno Goro. Naše „žegnanje° je bilo kljub oviram letos res praz nično in slovesno. Deseto slovesno opravilo je imel preč. g. dr. Josip Dolenec. Vrli pevci šmar-tinski so se prav odlično izkazali. Vodil jih je č. g. dr. Evgen Lamp6, pod čigar izbornim vodstvom žrtvuje z radostjo vsak pevec svoje moči. Vsim navzočim navdajala je srce vzvišena pobožnost. Novo popravljene orgije so tako mogočno in polno donele pod rokami mojsterskega ogljarja, da je bilo veselje. I, boste prašali, kaj pa novo postavljeni učitelj šmartinski, Rojina, je li ne zna več orgljati, ali je bil bolan? E, kaj še! Tisto nedeljo pred svetim Martinom je bil šel na „jago“. Popoldne je pa prišel v župnišče ter prosil g. župnika: „naj oznanijo biro za orgljanje!" Zares prav „proste duše“ mora biti učitelj, kakor bo povdarjal „Narodov“ šefredakter dr. Tavčar o priliki zveze slov. učit. društev, ker hoče biro za orgljanje, ob času božje službe pa gre na „jago“. — Zgoraj sem dejal „klub vsem oviram". Povedal mi je pevec iz Tacna, da je prišel prejšnji šmartinski učitelj Černignoj, ali kako se že piše, — ter je v družbi sedaj nega učitelja nagovarjal šmartinske pevce, da naj se petju v župni cerkvi ustavijo. Toda zavedni šmartinski pevci so jima pokazali, da so šmartinski farani, da jim je za čast šmartinske fare, toraj tudi za slovesno službo božjo in pošteno, lepo petje, zlasti še ob slovesnem proščenju svojega farnega patrona. Nečedno se jim je zdelo početje obeh učiteljev; njihovo nagovarjanje ni le bilo brezuspešno, ampak srce jim je užalilo, da učitelja, orgljarja, delata zgago, ko bi imela pospeševati, osrčevati in navduševati. Gosp. učitelj Rojina, zapomnite si to, ter se nikar no ču-
dite, če vam bo ugled in spoštovanje pri nas Šmartinčanih skopnelo popolnoma.
S Hrvaškega, 20. julija. (Medmursko vprašanje.) Navzlic temu, da so Madjari, boreči se 48. leta za svojo samostojnost, delali na vse kriplje proti Avstriji ter se kazali zaščitnike in prvoboritelje za svobodo, da bi si s tem pridobili simpatije kulturnih narodov — vender se nikoli ne obotavljajo, kadar se jim je treba znositi nad slabejšim narodom. Pri sklepanju pogodbe leta 67. so si izgovorili po naravnem in zgodovinskem pravu Reko z okolico in Medmurje. Reška uprava deluje brez vsakega ozira na Hrvatsko (dasiravno je to proti nagodbi) in se bojuje za avtonomijo, a ta boj se lahko imenuje uprav otročji. Reka je še danes preporno vprašanje med Ogersko in Hrvatsko. Koliko bodo opravili Rečani v svojem boju, kaže to, da jim je vsemogočni Szell kar naravnost povedal, da je v interesu Ogerske, da ostane Reka zavisen dol ogerske polovice. 0 hrvatskem mestu barantajo brez Hrvatev, a to delajo svobodomiselni Madjari! Med tem, ko je Reka vsaj npreporno vprašanje", je pripadlo Medmurje politiški povsem pod Pešto leta 67. Madjari so sicer dobro vedeli, da so vsaki, še tako silni protinaravni zakoni slabi, zato so takoj od prvega dne sistematično delovali na to, da preobrnejo naravo.
Nasilni vladajoči sistem, ki onemogočuje narodu — narodno se razvijati, so združili Madjari z madjarizatorsko politiko v šoli in upravi. Zdaj jih je pa obšel strah, da jim gre to delo prepočasi od rok, in tega naj bi bila kriva okolnost, da pripada Medmurje, ta sedež slavnih hrvatskih banov Zrinskih, še vedno pod zagrebško nadškofijo. To, po njihovem mnenju še nerešeno vprašanje so postavili sedaj na dnevni red. Madjarski časopisi sicer dobro vedo, da delajo brezdušno in da profanirajo pojem svobode, vender kar javno razpravljajo, v koliko je že madjarizacija uspela in kaj je krivo, da še niso izpolnjene njihove želje. In, glejte, našli so krivca — zagrebškega nadškofa! Ne bodemo navajali, kaj vse krivi madjarsko časopisje nadškofa Posilovida, samo to naj povemo, da ni nadškof Posilovid po njihovem mnenju nič več in nič manj, kakor zarotnik proti madjarski državni ideji! V resnici ni pokazal dr. Posilovid niti z jednim korakom, da je v opoziciji proti Madjarom, ali dosti je to, ker ni v madjarski službi, kakor pokojni nadškof Mihajlovid, ki je ustrezal vsem madjarskim željam v tem oziru, da izgubi medmurski narod svoj narodni duh in ponos. Minister Vlassicz je že izposloval odbor, ki naj bi slednjič določil pravo mejo med Ogersko in Hrvatsko, oziroma varaždinsko županijo. Stvar bo morala priti tudi pred sabor, pa Madjari se tega ne boje, dokler je na banskem stolu v Zagrebu Hedervary! — Pravi Hrvati pa vender ne obupavajo, temveč se nadejajo za gotovo, da bode še Medmurje del Hrvatske. Sploh je pa med Madjari in Hrvati nepremostljiv jez, ki bi utegnil roditi novo 48. leto.
Politiški pregled.
Davek na davek I § 14. zopet poje. Komaj smo izvedeli, da se je sladkor podražil za 6 kr. kilo, že so tu drugi novi davki, davek na pivo, zlasti na petrolej. Čemu se izsesavajo samo nižji sloji ljudstva, ko se tako skrbno varujejo tiati, ki režejo nkapune“ ? To je sad nemške obstrukcije, da sedaj vlada počenja z davkoplačevalci, kar se ji ljubi, ker ni nikogar v zbornici, ki bi ji rekel: stoj!
Nemške želje. Nemški listi prinašajo vest, da je nastal razkol med slovenskimi državnimi poslanci, ker sta se poslanca dr. Gregorčič in grof Coronini ločila od drugih državnih poslancev in osnovala svoj list ,, Gorica". Nemcem nobena Stvar bolj ne ugaja, kakor razpor med Slovenci, zato pridno kurijo še z lažnjivimi poročili.
„Deutschvolkliches“ iz Celovca. Občinski svet v Celovcu je sklenil ministerskemu svetu predložiti ugovorov, ker se je nagodba z Ogersko podaljšala na podlagi § 14. Celovčani bi najrajše videli, da bi se odtrgala Avstrija od Ogerske in priklopila Nemčiji, Zato nofiejo imeti sploh no- |
bene nagodbe z Ogersko. Prej so ropotali koroški nacijonalni državni poslanci v državnem zboru zoper vsako posvetovanje o nagodbi, sedaj, ko se je sklenila, ropotajo pa mestni očetje. Kje jih čevelj žali, se spozna iz tega, da je celovški občinski svet v isti seji sklenil, da naj najlepši trg v Celovcu nosi ime najhujšega sovražnika Avstrije in naj se imenuje „Bismarck-Platz“. Deset „Deutschvolklerjev" je ustanovilo v občinskem svetu posebno zvezo. Ta zveza bode najbrže še predlagala, da se Bismarck imenuje za prvega boga v nemških nebesih in na nemški zemlji. Nemci brenče!
V Crni Gori so mesta dobila avtonomijo, da bodo smela, kar doslej ni bilo, z občinskim svetom in županom na čelu upravljati mestno premoženje. Vlada si je pridržala nadzorstvo. Zvršile so se pa volitve po mestih ugodno za vlado in mladi radikalni življi niso prišli na vrh.
V Galiciji je neki okrajni svet dovolil za katoliške misijone 500 gld. Okrajni glavar je ta sklep ustavil, deželni odbor in namestništvo sta ga pa potrdila. Liberalni listi se zaradi tega jeze, češ da se z misijoni le izpodkopuje moralnost ljudstva, utrjuje se pa s predstavami v gledališčih Po krščanskih nazorih je seveda narobe res.
Kralj Milan bo kmalu imel pod ključem vse svoje politične nasprotnike, ker jih dolži, da so sokrivci pri atentatu. Obdolžil je krivde tudi črnogorski dvor, dal zapreti Blaža Petroviča, a ga potem zopet izpustil. Črnogorska vlada je oficijelno razglasila, da nje in njenih članov ne zadeva čisto nobena krivda. Srbski poslanik general Gruid, kateri je bil poklican iz Petrograda domov, je odpotoval, mesto v Srbijo, kjer bi ga gotovo zaprli, rajši v inozemstvo. Ruski car mu je pri odhodu podelil visoko odlikovanje. Sploh se opaža, da car že jako težko gleda Milanove surovosti.
Domače novice.
Kaj bode s »Kmetijsko družbo” ? To vprašanje gre od ust do ust po vsi deželi kranjski: kaj hočemo storiti? „Slovenec“ je nepremišljeno vrgel med svet ta pomislek, češ: ali bomo osnovali sedaj svojo „Kmetijsko družbo"? Kaj še! Ta bi bila lepa, da bi se večina dala izgnati od manjšine! — Naše mnenje je to-le: Razpor obžalujemo med Slovenci sploh, zlasti pa še na gospodarskem polju, če pa nastane, moramo ž njim računati, Pri BKmetijski družbi" se je razpor zanetil s tem, da je „Narodova“ stranka vpila: „Družba je naša-, katoliškonarodna stranka si je bila pa svesta, da večina članov pripada njej, in da plačani uradniki družbe ne smejo izpod-kopovati njene organizacije. Prišel je potem še zasmeh dr. Tavčarja na kmete in nasilni naskok predsednika Murnika na volilno pravico članov. Kaj takega se ne zgodi kmalu pod solncem. Predsednik sam je predlagal gosp. Povšeta, da naj se voli per acclamationem. Volilo se je potem z listki in vse glasove je dobil gosp. Povše, le en sam glas dr. Tavčar. Nato je predsednik zaključil shod, češ, da so se godile pri volitvi nepravilnosti. Ko bi gosp. Murnik imel toliko spretnosti za predsednika »Kmetijske družbe", kolikor je nima, že samo zaradi tega neslišanega postopanja, s katerim je občutno oškodoval stotine društvenih članov, zahteva navadna manira, da se znebi predsedniške časti, ker je v resnici ni vreden. Če so začele zdaj podružnice pošiljati mu nezaupnice, je to nekaj čisto naravnega. Kdo bo trpel predsednika, ki večino članov bije po glavi ? Kmetijska družba je vender za ljudi, ki se pečajo s kmetijstvom! In prav sedanja c. kr. kmetijska družba pripada kmetom. Večina članov so kmetje, in kmetje so ji zložili sedanjo glavnico. Učitelji so jako malo pripomogli, ker plačujejo polovico manjšo članarino kot kmetje (sedaj pa hočejo imeti v družbi prvo besedo)!! Nikakor naj se tedaj ne misli na snovanje druge družbe, ampak udeleži naj se, kdor le more, prihodnjega občnega zbora, da se pokaže, čegava je družba. Opozarjamo pa že danes slavno vlado, da naj poskrbi, da se ne bodo kmetje zopet oškodovali, če ne, naj si posledice
sama pripiše. Mi iz srca želimo, da bi se stranki zjedinili za kandidate, in sicer (z ozirom na člane!) že pred občnim zborom, da bi ostal v družbi mir. Če bode pa hotel odstopajoči odbor kmete, oziroma njih zaupnike, postavljati za vrata in štuliti v odbor le možice iz tabora nemčurskonarodne zveze, potem seveda veljaj boj do skrajnosti. Kdor pride na občni zbor pokopat neumestno nakano avtokratov, stori dobro narodno in gospodarsko delo. Če že „NarodovciK hočejo, da mora imeti družba politično lice, tedaj odsevaj iz njenega odbora mišljenje večine društvenih članov. To je po mnenju „Naro-dovcev" prav bilo pri „Glasbeni Matici", to bodi prav tudi pri „Kmetijski družbi".
»Meščanski klub“ je imel zadnji ponedeljek prvi občni zbor v „Katoliškem Domu". Pokazalo se je precej novih čilih močij, vnetih za društvo. Pokazalo pa tudi, da je v katoliško-narodni stranki nekaj starinskih figur, ki vohajo le, kakor v narodni stranki ..staroste", kje se dviga kadilo brez — dela. O razvoju društva prihodnjič.
Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani je imelo v četrtek občni zbor, katerega se je udeležilo 38 članov. Število udeležencev je bilo še precej veliko, ako se pomisli, da na občni zbor „Narodne Tiskarne" včasih ne pride nobeden. Počastil je zbor s svojo navzočnostjo tudi knezoškof dr. Jeglič. Predsednik društva mon-signor Zupančič je narisal stanje in napredek društva, dalje težavno stanje „Slovenca" in ugodno stanje „Domoljuba", ki se tiska v 10.400 izvodih. Tiskarna so razširja in popolnuje in daje kruha že 31. osebam, katerim je izplačala lani nad 17.000 gld. zaslužka. Papirja je porabila lani za več kot 13.000 gld. Tisk se množi in začela je tiskarna izdelavati tudi jako lepe razglednice. Nato je podal obširno poročilo o delovanju tiskarne tajnik g. ravnatelj dr. Lesar. Naštel je vsa važnejša dela, katera je tiskarna z vršila v minolem letu. Tiskarna je dobila 2' nova stroja z motorjema. Lepi sta dvorana za stavce in knjigoveznica. Omenil je, da je sodelovanje pri krščanskih časnikih dandanes boljše kot pridigovanje. Noben pridigar nima toliko poslušalcev kot ..Domoljub" bralcev. Priporočal je tudi ustanovitev farnih knjižnic. Gosp. župnik Texter iz Višnje Gore je poprašal po vzrokih, zakaj „Kat. bukvama" ne stoji ugodno. Povedalo se mu je, da je premehka v iztirjavanju dolgov. Sklenilo se je na zadnje nekoliko še zboljšati in povečati „Slovenca". V odbor društva so bili voljeni gospodje: prelat dr. Kulavic, gen. vikar J. Flis, dr. J. Janežič, A. Kalan, M Kolar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. Lesar, R. Merčun, J. Novak, K Polak, J. Sušnik, A. Zupančič in na novo Luka Smolnikar in dr. Al. Ušeničnik.
Med brate Hrvate! Dne 15. avgusta priredi ^Slovenska krščansko sccijalna zveza" v Ljubljani izlet v Karlovec, ker se bode blagoslovila nova zastava delavskemu društvu „Nadi". Do Zagreba in nazaj stane vlak 3 gld. 92 kr. in nekaj malega od Zagreba do Karlovca. Slovenci, pojdimo med Hrvate! Zglase naj se udeleženci pri č. g. stolnem vikarju Luki Smolnikarju v Ljubljani.
Vrhniška	železnica	se otvori	jutri. Ob 9.
uri	se	odpelje	vlak z gosti iz Ljubljane in se
povrne ob 5. uri popoludne v Ljubljano. Potem bodo pa vozili vsak dan po trije mešani vlaki tja	in	nazaj.	Rabili se	bodo na	tej železnici
samo	vozovi	I. in III.	razreda.	Opoludanski
poštni vlak črte Ljubljana—Trst se bode tudi ustavljal na Brezovici ter od ondod odhajal ob 1. uri 8 minut.
»Bralno društvo" v Tržiču bode praznovalo jutri svojo desetletnico. Udeležilo bi se slavnosti mnogo narodnih društev, a okr. glavarstvo je slavnost prepovedalo, ker je bila prepozno zglašena.
Češki dijaki pridejo dne 6. avgusta zjutraj na Bled in opoludne v Ljubljano. Zvečer bo sestanek v „Narodnem Domu". Drugi dan bo ondi opoludne banket in zvečer koncert. V torek pojdejo v Postojino, v sredo v Celje in v četrtek v Trst in Benetke.
V	ljubljanski prisilni delavnici je bila na praznik hišnega patrona sv. Vincencija sv. birma. Birmanih je bilo 21 dečkov, ki so potem z
lepim petjem ia zahvalo, izraženo v treh je. zikih, v šolski sobi pokazali premil, knezoškofu svoje birmansko veselje. Navzoči so bili poleg uradnikov zavoda tudi zastopniki deželnega odbora in dež. vlade.
LeBna organizacija. »Glasnik0 piše z ozirom na članek dr. Pečnika v našem listu, da bi bilo dobro, ako bi se za slovenske dežele kar najpreje mogoče zasnovala pridobitna zadruga lesnih producentov. Ta kmetska lesna zadruga) brez posredovanja dobičkažejnih lesnih trgovcev, naj bi si ustanovila v inozemstvu zastope ali pa zaloge svojega blaga. »Glasnik0 apeluje na može, ki se štejejo voditelje naroda, da naj takoj store potrebne korake v ta namen. Nam se pa zdi, da so taki možje, ki bi imeli zmožnost in voljo nesebično delati za ljudstvo, žal, le preredko sejani in zato zelo dvomimo, da se bo omenjena zadruga ustanovila takoj.
Na Goričah se je vršila zadnjo nedeljo lepa delavska slavnost pod vodstvom gosp. dr. Kreka. Ustanovilo se je delavsko društvo za Medvode in Goriče, kateremu je premilostni g. knezoškof prepustil v porabo dve sobi v goričkem gradu.
Imenovanja. Ministerstvo je imenovalo inženirja Franca Pavlina v Ljubljani nadinženiijem in Jaromira Hanuša inženirjem pri dež. vladi v Ljubljani.
V	Jeruzalem! Obrok za zglašenje božje-potnikov v imenitne kraje svete dežele poteka. Kdor misli iti pogledat Jeruzalem z Oljske gore in pomolit na Zveličarjevem grobu, naj se hitro zglasi. Prilika je jako ugodna. Slovenci bodo prvikrat skupno spričali versko čuvstvo na mestu, kjer je živel, trpel in umrl Božji Sin za rešenje sveta. Slišimo od mnogih stranij, da bi se tudi ženske jako rade udeležile tega krasnega potovanja in da bi marsikak možak šel rajši, ako bi mogel seboj peljati tudi svojo ženko ali pa kako odraščeno hčer. Oglasilo se je doslej nad 150 romarjev, večinoma z Gorenjskega, a zastopane so vender vse pokrajine slovenske.
Iz ljubljanskega občinskega sveta, V seji dne 18. t. m. se je sprejel predlog, da naj se poišče stavbišče za tretjo deško ljudsko šolo, in sicer tako, da se bo ta šola lahko dopolnila z meščansko šolo, kadar bode deželni zbor pre-naredil dotični zakon. — Sklenilo se je dalje, da se obrtno - nadaljevalna šola ne razdeli na dva dela dotlej, dokler se ne zgradi nova c. kr. državna obrtna šola. — Ugodilo se je prizivu poljanskih hišnih posestnikov glede doplačevanja za tlakovanje v toliko, da se je zadeva milostno odstopila pravnemu odseku. — Poskusilo se bode ustanoviti nov otroški vrtec v trnovski vojašnici, katero bode primerno prestrojil lastnik g. Oroslav Dolenec. — Za novo moško učno moč na mestni višji dekliški šoli se razpiše konkurenčni obrok do 15. avgusta. — Za regulacijo Miklošičeve ceste se je sklenilo trem posestnikom ponuditi za svet po 10 gld. za kvadratni meter, v podaljšani Hilšerjevi ulici pa po 7 gld. kv. meter. Za nakup Trčkove in Klopčičeve hiše, potrebnih za zgradbo novega župnišča pri sv. Jakobu, se je sklenilo plačati 5000 gld.
— Drugo sejo je imel mestni zbor dne 19. t. m. Josipu Lehnerju se je dovolilo, da bo dobival za zgradbo nove hiše in tesarski obrt vodo iz mestnega vodovoda. (Pri tej priliki grajamo vodovodni odsek, ker je jako trd glede oddaje vode tistim domačim delavcem, ki si gradč male hišice. Veliko socijalnega čuta mestnim očetom res ne moremo pripisovati, mnogi sede v mehkem gnezdu in ne vedo, kaj je beda, a nekoliko naj bi delavcem vender šli na roko že zaradi tega, ker se vladajoča stranka saj včasih hlini, da je socijalna.) — Poročalo se je potem o premembi stavbnih črt pri deželnem dvorcu.
— Pred novim justičnim poslopjem se bode vsled vladne želje napravil trg in v tem smislu spremenil regulačni načrt. Spremeni se stavbna črta tudi ob Virantovem vrtu. Pri gluhonemnici v Vodmatu odstopi vlada v cestne namene 2485 m2 sveta za visoko ceno, namreč po 6 gld.
Poslopje Stubenbergove ustanove v Gradišču bode za 20 strank in bo stalo 38.000 gld. Napravi se za 700 gld. telegrafska zveza med Gradom in »Mestnim domom0. Za elektrarni-
škega in vodovodnega upravitelja se priredita stanovanji v „ Mestnem domu“. — V tajni seji je bil potem g. I. Tomec imenovan za mestnega nadkomisarja in g Janko vitez Bieiweis za mestnega tržnega nadzornika. Tako je slavni „rotovž0 zopet dobil v svojo sredo enega, kateremu ne bode dolgo treba čakati na avan-cement., ker bo imel okoli sebe mnogo somišljenikov — »faliranih študentov0. — V četrtkovi seji je bila razprava o oddaji električnega toka za projektovano mestno električno železnico. Upiral se je železnici svetnik Turk, ki pa seveda ni nič opravil, ker je bil spisani govor doma pozabil. Sklenilo se jo, oddati zgradbo železnice firmi Siemens in Halske. Prva glavna črta bo šla od južnega kolodvora po Dunajski cesti, Prešernovih ulicah na Frančiškanski most, Špitalske ulice, Stari trg in Florijanske ulice na dolenjski kolodvor. Druga glavna črta bode pa šla od rotovža čez Poljane do deželne bolnice. Vlak bo vozil od 7. ure zjutraj do 10. ure zvečer po letu vsakih 7. minut. Od južnega kolodvora do pošte bode stala vožnja za osebo 10 vin., za 4 zone daljave 25 vin. Čez 50 let postane železnica mestna last. Stranske proge so do sedaj določene do pokopališča, tobačne tovarne klavnice in od sv. Jakoba po Emonski cesti do Bleiweisove ceste.
Ne vsiljujte nam nasprotnikov! Pod tem naslovom smo dobili pismo, ki se bavi s pro-cvitajočo slovensko krščansko-socijalno organizacijo. Dopisnik opozarja na to, da se premalo pazi, v koliko so zanesljivi ljudje, ki se sem-tertja uslužbujejo pri gospodarski organizaciji. Množe se slučaji, da se hočejo na mehko pri krščansko-socijalni organizaciji usesti ljudje, ki so vse prej nego krščansko-socijalni. Vsled tega nastane lahko velika nevarnost za našo gospodarsko organizacijo. Svoji k svojim. — Iz drugega vira se nam pa sporoča, da so novi uradniki delavni in vneti za smoter »Gospdarske zveze0.
Inemann kot gost v narodnem gledališču v Pragi. »Katolickč Listy“ štev. 182 pišejo siedeče:	»Število	naših dramatičnih umet
nikov je večje, nego domača potreba. Odtod ta pojav, da je mnogo Čehov razpršenih po večjih in manjših glediščih, nemških in slovanskih, mej njimi dosti tudi takšnih, o katerih veljajo svetopisemske besede:	»Nihče ni v svoji
domovini prorok0. Daleč od domovine so našli priznanje. Prišli so v veljavo. Le slučajno, v dobi svojih gledaliških počitnic, dajo se nam v domovini videti in slišati. A so nam dobro došli. K dragim gostom štejemo tudi g. Inne-manna, rojenega Pražana Ostavil je pri nas vseh drag spomin kot nekedanji igralec pri smihovskem gledišču. Sedaj je pa v Ljubljani kot predstavljalec karakternih ulog in kot režiser steber drame bratskega nam naroda. Nam se je predstavil v ulogi Shylloka v veseloigri »Trgovec beneški0. G. Inemann se je potrudil, da nam je z zunanjostjo, igro in žargonom podal tip židovskega vampira. Svoje velike prizore je ostro pointiral in na mah pridobil simpatije poslušalcev. Ganljivi prizor pred sodiščem, ko Sbyllok, prevarjen v svojih nadah, odhaja, je predstavljal z veliko psihologično globočino. Živahno ploskanje mu je bilo v zasluženo nagrado za umetniško delo. Umetnike tako-vega značaja je dobro imeti v evidenci.0 V številki 191. ravno istega lista beremo nastopno: »O ljubem in simpatičnem gostu g. Inemannu smo pisali že pri njegovem prvem debutu v Trgovcu beneškem. Tudi drugi njegov nastop v Šubertovi narodni drami »Jan Varava11 je imel znaten uspeh. In vender je imel proti ustvaritelju te kremenite postave g. Šmahu neprimerno težko ulogo. Ponosni, na svoji časti razžaljeni kmet, ki grmi v uporni ljud gromovite besede, silen v glasu in postavi, presega prirojena sredstva g. Inemanna. Ustvaril si je seveda svojega Vyravo skromneje v razmerju k svojim silam, po naši predstavi o Vyravi bolje odgovarja igra g Šmahe. Zato nas je pa v pred-včerajšni francoski jednodejanki »Pri piketu0 naravnost presenetil. Bil je to kabinetni košek dramatične umetnosti. Njegov chevaler, stari plemenitaš, ponosen na svoj grb in svojo čast, starec nervozen in prepirljiv, je bil imenitno
podan. Bila je to v resnici tipična oseba, do najmanjih podrobnostij dobro premišljena. Njegova samozavestnost, katero stori nasproti bogastvu plebejca trgovca, užaljeni plemiški čut, ki le prisiljen uživa gostoljubnost, ko mu je bilo le z jedno besedico spomnjeno, vse to nam je podal g. Inemann z bravuro dovršenega umetnika. Izborno koncipirana jednodejanka, pa je tudi vredna, da se posluša. G. Inemann je bil izvrsten v ulogi Chevaliera. Tem, ki ga pri smihovskem gledališču niso poznali, se je kvalificiral kot znamenit igralec, moč, ki jo v domovini radostno pozdravljamo. Vedno se govori in šepeče o reorganizaciji našega gledišča. To bi bilo le v korist naši umetnosti. Imamo izvrstnih močij, ki se potikajo po tujini, Kadi bi se vrnili v Prago in mi bi jih z veseljem pozdravili. A g. Inemann je jeden izmej najbolj simpatičnih.0 Jednako laskave ocene beremo v listih: »Vordni Listy“, »Hlas Naroda0, »Politik0, »Prager Abend-blatt0, »Radikalni Listy°, »Zlata Praha0 i. t. d. Čestitamo gospodu Inemannu k takim uspehom.
Celjski „heilovci“ so zopet pretečeno nedeljo o priliki dohoda ljubljanskih kolesarjev v Celje pokazali, kaj da so. Kakor divjaki pritihotapili so se, ko se je storila noč, v obližje »Narodnega Doma0 in prežali na naše kolesarje. Metali so v vrt »Narodnega Doma0 kamenje in pesek. Zasačili so Slovenci enega celjskih oli kancev pri tem delu, a policija ga ni hotela are tovati. Ko so se naši kolesarji podali na kolodvor, psovali so jih celjski fakini z raznimi psovkami Še na kolodvoru niso imeli miru. Gospodje železniški uradniki in drugi uslužbenci so jako energično postopali proti razgrajačem, za kar jim gre čast. Seveda celjska policija je varovala le svoje Nemčurje. Cela zadeva pride pred sodišče, ker so pozvedeli kolesarji imena razgrajačev.
Drobne novice. Dne 31. julija napravi »Zveza0 shod za koroške posojilnice. — V ve-likovški okolici se je pokazala med srnami kužna bolezen. — Na ustanovnem shodu »Siid-marke0 so se posebno skazovali c. kr. svetniki in častili s Pruskega došli gostje. Slovenski c. kr. se pa boje družbe sv. Cirila in Metoda in »Naše straže0.
..Slovanske knjižnice" so izšli snopiči 86—88, ki obsegajo spisa Spatopluha Čecha »Jestfab contra Hrdlička0 in »Prve skrbi0. Spredaj je lepa podoba pisateljeva.
Admiral Dewey, premagalec španjskega brodovja pri Manili, je dne 20. t. m. obiskal Trst. Pričakovalo ga je na bregu veliko radovednega občinstva.
0„ Sokolskih društvih" piše »Narod0: »Žalostno je, da v naših sokolskih krogih vlada mnenje, da sam sokolski kroj stvari pravega Sokola; večina nosi sokolsko obleko samo za parado. Koliko lepše bi bilo, ako bi tudi Vi, bratje Sokoli, ki ste telovadce gledali in občudovali, sami stopili na telovadišče, vsaj pri prostih vajah, kajti kaj često se čuje predbacivanje, da nastopajo pri Sokolu samo golobradi mladeniči.0 — Tudi nam se zdi, da so »Sokolska društva" zgrešila svojo poklic. Pripomnimo še, da bi bilo na kmetih veliko bolj umestno gospodarsko društvo, kakor kako gosposko društvo, ki za parado nosi rudečo srajco, in zato se ne strinjamo z nasvetom g, Janeza Rusa, ki svetuje v »Narodu0, da naj se v Podbrezjah na Gorenjskem osnuje »Sokolsko društvo".
Pri Poličanah so našli dne 20. julija na železniškem tiru golo truplo kakih 40 let stare ženske. Glava je ležala kakih 9 m od trupla na nekem robcu.
Sladkor podražen. C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko je izdalo razglas, zadevajoč dodatni davek za sladkor in sladkornato blago. Ta davek znaša za 100 kil sladkorčkov 10 K 20 v., od 100 kil oslajenega sadja 7 K 20 v., od 100 kil čokolade C K 60 v. in od 100 litrov likerja 3 K 60 v. Od dne 1. avgusta se bode obdačila vsaka zaloga sladkorja in sladkorna-tega blaga, ki presega 20, in pri osebah, ki se ne pečajo s trgovino in obrtom sladkorja, 10 kil. Golice, na katerih se prijavljajo zaloge sladkorja, dobivajo se v davčnih uradih in oddelkih II-
nančne straže. — Davčni vijak deluje pre-čvrsto!
Iz Ormoža. Tukaj se je osnovala okrajna posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ter začela svoje poslovanje dne 15. julija t. 1. V načelstvu in nadzorstvu so odlični rodoljubi iz Ormoža, Središča in okolice. Nova posojilnica obrestuje denarne vloge po 4 1/i #/0 od 1. in 15. vsakega meseca računjeno ter se ne-vzdignjene obresti pripisujejo polletno h glavnici. Menična posojila dajejo se na 6 °/0, proti vknjižbi pa na 5 '/a °/0. Rentni davek plača posojilnica sama.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1899 je 142 strank uložilo 24 459 gld. 67 kr. 120 strank uzdignilo 11.534 gld. 09 kr. 33 strankam se je izplačalo posojil 16.065 gld. denarni promet 86.467 gld. 15 kr. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici.
Mestna hranilnica v Novem Mestu. V mesecu juniju 1898 je 146 strank vložilo 38.904 gld. 57 kr. 119 strank vzdignilo 32.374 gld. 30 kr. toraj več vložilo 6530 gld. 27 kr. 6 strankam posojil se je izplačalo 4900 gld. stanje vlog 1,260.196 gld. 23 kr. denarni promet 172.258 gld. 73 kr. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu.
Razne stvari.
Potres v Rimu. Kakor javljajo laški listi, se je dne 19. t. m. okoli dveh popoldan čutil v Rimu najprej lahek podzemeljski sunek, potem je pa čez par minut sledil močnejši. Okolu pol treh se je pa zemlja krepko tresla. Prebivalstvo je bilo razburjeno. Poškodovanih je več hiš in cerkva, vender^se ni nobeden prebivalec ponesrečil. Iz Acci Castello poročajo, da se je istega dne zjutraj slišal v Etni strašen podzemeljski šum. Kmalu na to je švigal iz ognjenika plamen, podoben gorečemu stebru, kateremu je sledila toča gostega peska in pepela.
Židje v pravi luči. V Jasgbereny u na Ogerskem so zopet Židje pokazali, kaj so, in da gledajo le na to, kako bi žalili kristijane V tem mestu je krščansko prebivalstvo v manjšini, zato imajo Židje še večji pogum. Kaj so storili ? Na treh oslih jezdili so ciganski godci in za njimi korakale so tri maske, oblečene v kapucinskih kutah. Jedna teh mask je držala v rokah velik križ, druga pa v levi roki rožni venec, kateri je bil sestavljen z nezrelega sadja, krompirja in čebule. Z križem in tem rožnim vencem bili so po oslih in po mimogredočih ljudeh. Upili in zasmehovali so našo cerkev, posnemali cerkvene obrede in norčevali se iz katoliške vere na najostudnejši način. Mestne ko-rifeje (seveda sami Židje) so tem pošastim ploskale in tudi policija je vse to počenjanje mirno gledala. Kaj bi se li zgodilo kristijanom, ako bi se na tak način norčevali iz židovskih obredov?!
Srbsko vseučilišče. V Belemgradu izdeluje posebna komisija načrt za ustanovitev vseučilišča, ki naj bi imelo pet fakultet: bogoslovno, pravno, modroslovno, medicinsko in tehniško.
Tatvina v železniškem kupeju. Na Orle anskem kolodvoru je dobil neki delavec, ko je prišel čistit železniške vozove, trdo spečo damo v nekem kupeju II. razreda. Dolgo časa se je trudil, predno se mu je posrečilo prebuditi to damo. Ko je prišla popolnoma k zavesti opazi, da ji je ukradena ročna torbica s 70.000 franki Policijskemu komisarju je izpovedala, da je prišel v Limoges-u neki gospod, katerega je imela za železniškega uslužbenca, v njen kupe in zahteval vozni listek v pregled ob jednem ji je pa dal poduhati z male steklenice in je bila takoj v nezavesti. Brzojavilo se je precej na vse strani. Našla se je torbica v bližini mesta Orleans, seveda prazna O zločincu ni duha ne sluha.
Avstrijska mesta so v tridesetih letih takole narastla: Dunaj od 842 951 prebivalcev na 1,623.134; Praga od 164 267 na 201.029; Lvov od 87.109 na 14i.484; Brno od 73.771 na 104.234; Krakovo od 49.835 na 82 493; Line od 30.538 na 52842; Pulj od 16324 na 31623; Ljubljana od 22.593 na 30.864; Maribor oc
12 838 na 22.233. Za ostala mesta nimamo pri rokah podatkov.
Krone. Z avstroogersko nagodbo stopi v veljavo tudi novi valutni zakon, vsled katerega se bode menda s 1. januvarjem 1900 pričelo računanje po kronah.
V	Budapešti je nastal velik požar, ker se .e v nekem skladišču vnel Calcium-Carbid. Škode e 100.000 gld.
Črne koze. V Sinaju na Rumunskem, kjer , e letovišče kraljeve rodbine, je zavladala nevarna epidemija. Že okoli 150 vojakov je zbolelo za črnimi kozami. Mnogo bolnikov je umrlo.
Kuga v Egiptu Listi poročajo, da pojenjava kuga v Aleksandriji. Dne 11. t. m. ni bilo najavljenega nobenega novega slučaja in no-)ene smrti vsled kuge. A kaj pomaga to, ker jreti nevarnost, da se kuga vnovič zanese iz vzhodnje Indije.
Čuden povod dobrotljivosti! Na Laškem prirejajo v korist zanemarjene mladine boje aristokratov z medvedi. Ker se je tak boj nekoč posebno dobro obnesel, je kralj Humbert dal iz veselja radi tega 10.000 lir za ta dobrodelen namen.
Iskra. O ljudeh, ki se boje ali sramujejo iti javno za svojim prepričanjem, pravi Emile de Girardin krasno:	„Zastava, ki jo skrivaš v
žep, ni zastava, ampak žepna rutica!"
Svetovnoznano igrišče v Monaku daje monaškemu knezu Albertu na leto pol milijona frankov za zemljišče, na katerem stoji igrišče, v katerem ljudje zapravljajo ogromne svote. Akcije družbe pa prinašajo knezu nad 600.000 fr. dividende, skupaj torej 1,100 000 fr. Za podaljšanje koncesije je družba dala knezu 5 mil. gld. Za denar torej i knez privoli, da se daje prilika za samomore.
„Kdor ima malo vere, ima veliko vraž". To znatno načelo se dokazuje i na žalostno-slavnem pisatelju Emilu Zoli. Med drugim ima ta zapeljivec mladine nepremagljiv strah pred štev. 7, kar je čudno, ker ljubi Žide. Za nobeno ceno ne bi začel nič važnega na dan, katerega datum ima v sebi štev. 7. Tudi slabe posledice zadnjih svojih tožba zaradi Dreyfusa pripisuje poglavitno ti zadevi, da se jo glavna razprava pričela dne 7. februvarja.
V	dveh dneh ime zgubil. Za časa francoske revolucije je bil Saint Sire dva dni bolan in ni prav nič zvedel, kaj se je zgodilo, ker se sploh za svet ni brigal. Prav ta čas se je izvršila na Francoskem prekucija Ko pride tretji dan na ulico, ga ustavi patrolja in popraša za ime. Moško je hotel reči: Monsieur le marquis de Saint-Sire, a že pri prvi besedi ga ustavi vojak rekoč: „Monsieurov nimamo več“. „nDobro, tedaj Marquis““. „Tudi Marquisov nimamo več". BBTedaj preprosto de Saint Sire" “. „Tudi to ne velja, ,de' pomeni plemenitnike, jih ni več". B„SaintSir""? aNič Saint, svetnike smo odpravili". „„Tedaj Sire"" „Tako smo rekli dozdaj samo enemu človeku, namreč kralju, a tega smo spodili". Tako je ubogi marquis izgubil ime z naslovi, da sam ni vedel kdaj.
Tovarnar Tresse v Berolinu je na nekem shodu v Kielu predlagal, naj se sestavljajo t. zv. delavski odbori, ki bi bili nekak uvod upeljavi konstitucijskega sistema v tovarnah. Namen teh odborov bi bil obravnati z delodajalcem o delavskem redu, o plači, o varstvenih napravah itd. Tresse ne misli, da bi vsled aktiviranja teh odborov padla disciplina; narobe — delavec se bode bolje zanimal za zavod Razporno točko radi interesov delavca in delodajalca hoče Tresse odstraniti z upeljavo deleža na podjetnikovem dobičku. On sam je uvel ta sistem 1. 1888 na mesto božičnih darov. Začel je z 2% čistega dobička in od tega časa je delež uradnikov zra-stel že na 50/0 in delavcev na 7 1/1 °/0. Od tega se dve tretjini izplačujeta v gotovini, ostanek pa se nabira v podporni blagajni, katero upravljajo delavci sami. Odkar je upeljal ta način, se je promet zvišal za 1G7 °/0, čisti dobiček tovarne pa za 268 °/0. Sicer pa obširneje o tem govori omenjeni Tresse v svojem spisu „Fabrikanten-gliick", ki je izšel v Eisenachu pri Wilckensu.
Angleška delavska strokovna društva. Na shod Hirsch-Dunckerjevih delavskih društev
na Nemškem je prišel tudi angleški delavski voditelj Barnes. Imel je pri ti priliki govor, v katerem je načrtal značaj in sliko angleškega tradeunionizma. Pravil je, da si je angleško de avstvo še ohranilo jednotnost, ki ni porušena od raznih frakcij in strank. Ne more se imenovati stanovsko zavednim, ima pa že celo vrsto takih socijalistov, katerih število se vedno množi.
V	celoti pojemlje angleški tradeunionizem stvari tako, kakor so in jih skuša izboljšati v danem razmerju. Da pa to misel izvrši, je prišel trade unionizem do prepričanja, da se morajo pobirati visoki prispevki. V kolikor so uradno registro-vani, je znašalo število članov teh strokovnih društev na Angleškem v poslednjem letu 1,609,000. Povprečni prispevek vsakega člana je znašal na leto 40—60 mark (24—36 gld.). Spoznali so, da so ona društva najpreje dosegla svoj namen, ki so pobirala naj višje doneske. Zato mora biti geslo delavskih društev: visoki prispevki. S temi bi se lahko branili posledicam bolezni, brez-posla, starosti, nesreče. Na taka društva so delavci ponosni, taka društva so najboljša organizacija. Te besede veljajo tudi za nas. Kaj more neki tako društvo, katerega član plačuje mesečno — desetico? Nič. V gospodarskem boji odločujeta finančna sila in disciplina.
V	Brnu je časih cvetela tkalska in suk ■ narska obrt, katera je preživljala in z delom preskrbovala sto in sto mojstrov in pomočnikov, da niso poznali nobene revščine. Šele pred malo leti je ovladal kapital tekstilno obrt po polnoma, in dandanes se nahaja na tisoče delavcev v tekstilnih tovarnah v naj večjem, skoro obupnem siromaštvu. Zato se je zbralo nekaj krščanskih ljudij, ki bi za sedaj vsaj par sto delavcev radi rešili iz zadreg, in ustanovili so proizvajalni tekstilni zavod na načelih samopomoči. To podjetje je velike važnosti i za delavce i za občinstvo. Njegov namen je: proizvajanje vsake vrste tkanega in pletenega blaga, snovanje delavnic, potrebnih za proizvajanje, zidanje skladišč za razprodajo izdelanega blaga in sirovin spadajočih v to področje, podpiranje ubožanih ali od nesreče in revščine prizadetih <. lanov. Društveni deleži znašajo po 40 kron; vsaki član mora vzeti vsaj jeden tak delež in ga plačati v društveno blagajno bodisi naenkrat ali pa pri zapisu vplačati 1 krono, ostanek pa tako dolgo dajati dokler ni celi delež poravnan; to pa se mora zgoditi tekom jednega leta. Odbor lahko podaljša to dobo. Kadar je uplačanih 10 kron, začno se obrestovati. V posebno knjižico pa vsak lahko vpisuje svoj delež, obresti njegove in delež na dobičku, v kolikor se isti ne pripiše nedopolnjenemu deležu. Imenuje se pa to društvo „Prvo tkalsko in suknarsko proizvajalno društvo »Samopomoč" v Brnu, upi-sano društvo z omejenim poroštvom".
ČasopiB v ječi. Kot posebnost se naznanja izdajanje časnika, ki ima naslov „Star of Hope" (zvezda upanja) in ki izhaja v newyorški državni kaznilnici Sing-Sing. Časopis urejuje in izdaje neki kaznjenec. Urednik mu je »številka 1500", in drugi kaznjenec „štev. 333“ mu je sotrudnik. Časnik je ustanovil dosedanji paznik Sage. Ta je vse kaznjence v zavodu povabil k sodelovanju. Urednik štev. 1500, ki je jedini žurnalist v Sing-Singu, pozivlje v prvi številki sotrudnike, naj razločno pišejo o dogodkih in se s polnim imenom podpišejo, ker na brezimne dopise se ne bode oziral. Veseli se tega, ko mu ne dela skrbi naklad tiska in pa ker se ne boji tožb vsled razžaljenja časti. List ima listnico za odgovore na vprašanja, domača ozna nila, oddelek za svetovne dogodke in se tiska na 8. straneh. Vsekako je zanimiva ta vest, ker kaže, kako skrbe v Ameriki za duševni razvoj kaznjencev. — Pri dež. sodišču ljubljanskem imajo kaznjenci v hišnem redu obljubljeno „knjiž-nico", a v knjižnici ni ne jedne slovenske knjige, mej nemškimi pa prevladujejo koledarji, katerim je odtrgan leposlovni in poučni tekst. Vsled tega kaznjenci dolgi čas preganjajo često z navadnim klafanjem in mnogo se jih ob takem postopanju še bolj spridi Želeli bi torej, da deželno sodišče poskrbi za primerno slovensko knjižnico!
Naj novejše vesti.
Koroška deželna vlada je razveljavila sklep celovSkega občinskega sklepa, naperjen proti sklepanju pogodbe z Ogersko po § 14. Prav bi bilo, ko bi vlada kasirala tudi „Bismarkringa. Obč. svetnik dr. Kleimayr je odložil mandat.
Proti § 14. in pogodbi z Ogersko je izdala manifest zveza nemških krščansko - soci-jalnih poslancev v državnem zboru. Biča se vlada zlasti zaradi podraženja sladkorja, pive in petroleja, ta nova bremena, ki zadenejo najbolj ubogo ljudstvo.
Dr. Adler je bil obsojen zaradi zadnje ra-buke na mesec težke ječe.
Novica z Dunaja. Socijalno - demokratski delavci so dne 20. t. m. napravili na Dunaju iz-prehod mimo ^Angleškega dvora\ kjer so zborovali krščanski socijalci. Žid Penižek poroča z Dunaja v „Narod“, da so si krščanske socija-liste samo ogledali. Žid bi menda rad videl, da bi bili, kakor njegovi ogerski bratje, jahali na oslih in tepli kristijane s križem in rožnim vencem.
O	socijalnem kurzu na Dunaju priobčimo prihodnjič poročilo iz peresa našega posebnega izvestitelja.
Bivši srbski poslanik Gruič se povrne iz Petrograda v Beligrad, ker mu je na zahtevanje rusko vlade zagotovljena prostost.
Posebni zabavni vlak na Bled bode šel jutri zjutraj ob 5. uri 57 minut z ljubljanskega državnega kolodvora in se povrne zvečer. Vož-nina je znižana za polovico.
Značilna zmaga. V Vodnjanu so italijanski kmetje pri občinskih volitvah vrgli laško go spodo. V Istri se dani!
Na Goriškem se je zjasnilo.
Zadnji četrtek je imelo društvo „Sloga“ svoj izredni občni zbor, ki je bil sijajna manifestacija Gregorčič-Coroninijeve stranke. G. Andrej GabrSček je sicer mnogo storil za dobro stvar, a mož se je prevzel. Prišlo mu je menda v glavo, da bode mogoče, ako se zveže z dr. Tumo, odstaviti vse ^deželne in državne poslance in v kozji rog ugnati vse goriške Slovence. Pripravljanje za sedanje manevre se je vršilo že delj časa. Gabršček se je čutil, ker je imel v rokah lista ,Sočo“ in „ Primorca". Lahko je diktiral politiko kakor je hotel. Poslanci so pa rekli, da so oni še bolj poklicani za to, da vodijo politiko, in da društvo BSloga“ mora imeti svoje glasilo, sicer je izročeno na milost in nemilost — „Soči“. Švignil je tedaj ogenj v streho dr. Tumi in Ga-brščeku, ko se je „Sloga“ predrznila dobiti svojo tiskarno, katera se imenuje „Narodna tiskarna". Dr. Tuma v „Soči" naravnost pravi „Imel sem zaupanje v „narodno" vodstvo, da ne zaide na stranska pota. Z nakupom tiskarne moralo je to zaupanje izginiti ter dati mesta prepričanju in iskrenemu ogorčenju, da „narodno vodstvo" zlorablja svojo moč proti posameznim osebam, ki so njega samovolji na poti, Z nakupom „Narodne tiskarne" je „narodno vodstvo" iskalo razpora in tudi našlo." — To je podpisal dr. Henrik Tuma, deželni poslanec in odbornik, v „Soči“ s svojim podpisom! Tedaj tiskarna, katero je kupilo društvo „Sloga", daje dr. Tumi povod za razpor, povod, da očita deželnim in državnim poslancem zlorabo moči, strankarska pota, in, kakor na koncu članka pravi, goli terorizem, kateremu se on (Tuma) ne more udati, kajti on hoče ostati možat in dosleden, kar seveda vsi drugi niso. Ako bi ne bili nobene druge besede slišali o dr. Tumi, kakor to, imeli bi dosti. — No, Tuma in Gabršček hočeta imeti na Goriškem svojo stranko, ker je goriških Slovencev — preveč za eno stranko. Zato sta se potrudila v „Soči“ in drugače, da je dr. Tuma iz Kobarida in Bolca dobil zaupnico. Slikala sta položaj tako, da se dr. Tumi dela krivica z nečuvenim nasilstvom, da dr. Tuma vživa povsod veliko zaupanje in da bode „narodno vodstvo" naletelo na odločen odpor večine zavednega prebivalstva. Tako je izigraval g. Gabršček dr. Tumo in nekateri so že res mislili, da sta moža, katerima je rav nokar zaupala še vsa dežela, grof Coronini in dr. Gregorčič, postala prah in pepel. A stvar ni
tako huda. Pojasnilo se je na občnem zboru „Sloge“ v četrtek. Zmagala je pri volitvi v društveni odbor Coronini-Gregorčičeva stranka proti stranki Tuma - Gabršček z 298. glasovi proti sedmim. Nova klika je hotela volitev preprečiti, a ni šlo, odšla je z volišča.
V	odbor „Sloge" so bili voljeni gg.: grof Coronini, Dermastija, dr. Franko, dež. poslanec Klančič, nadučitelj Križmann, vikar Mašera, dr. Rojic in nadučitelj Furlani. Namestniki: Grča, Klanjšek, Mozetič in Muha. — Gosp. Gabršček, dr. Tuma, dr. Triller in Vrtovec bi bili radi pred volitvami pričkali se o dr. Tumi, in napravili škandal, kar pa ni bilo na dnevnem redu. Pa tudi ni bilo treba baš pred volitvami, opirati Tumo, ker je dr. Tuma itak že v odboru. Sicer je pa stvar jasna. — „Soča" vedno bobna, da je „Slov. List" grdil in blatil dr. Tumo. To sicer ni resnica, pač pa povemo mi brez ovinkov, kar mislimo, in, če smo kdaj kaj graje izrekli o Gabrščkovem bogu, se sedaj vidi, da se nismo zmotili. Mi vemo še kaj več, pa rajši končamo z besedami katere naj si „Soča“ vtakne za ogledalo: „Če bo vsled lahkomišljenega delovanja na razdor in prepir od strani izvestnih gospodov Goriška trpela še hujše kakor doslej ter če pademo za desetletja nazaj, če bodo nas Italijani vsled našega prepira še bolj pritiskali s pomočjo vlade, česar vsega bi se bili v poslednjem času skoro otresli", tedaj „Slov. List" poreče: BGabr-šček in Tuma sta pričela že n. pr. z „rajžo * na Štajarsko."
Pravila
»Meščanskega kluba" v Ljubljani.
§ 1. Namen meščanskega kluba, ki ima svoj sedež v Ljubljani, je:
n) pospeševanje meščanskih koristij in gmotnega napredka ljubljanskih meščanov;
b) obramba meščanskih pravic;
c) čitanje časopisov in
d) razveseljevanje po prijateljskih sestankih, igrah, skupnih izletih in drugih veselicah Politika je izključena.
§ 2. Društvo dosega svoj namen in sicer točk pod § 1 a) in b) s tem, da uprizarja
sestanke udov v razgovor o potrebah meščanstva, preskrbljuje potrebno pomoč in skrbi za poučna predavanja; — glede točk pod § 1 tj in
d)	pa s tem, da vzdržuje skupne društvene prostore.
§ 3. Društvo je ustanovljeno, kedar mu pristopi vsaj 20 udov.
Ud sme biti vsak samostojen, avstrijski, v Ljubljani stanujoč državljan, ako se zglasi pri društvenem vodstvu, in ako ga odbor sprejme., Odbor za svojo odločbo ni nikomur odgovoren ter mu ni treba naznanjati vzrokov za odklo nitev sprejema.
§ 4. Vsak društvenik dobi sprejemnico in tiskana pravila.
§ 5. Društveniki so plačujoči in pristopajo ali samo za svojo osebo ali pa s svojo rodbino.
§ 6. Udje samci plačujejo na leto 6 gld. udje z rodbino pa 12 gld. Udnina se plačuje za 3 mesece naprej. Poleg tega plača ud za pristop
1	gld. vpisnine.
§ 7. Pravice društvenikov so:
a) obiskovati društvene prostore in čitati ondi razpoložene časnike ter obiskovati društveno veselice;
b) vdeleževati se društvenih sestankov in občnih zborov, stavljati v društven delo krog spadajoče nasvete, vdeleževati se ak tivno in pasivno volitev v odbor ter
c) vpeljevati v društvene prostore goste, ka teri se morajo predstaviti kakemu navzočih odbornikov.
§ 8. Ako hoče ud izstopiti iz društva, mora
to 3 mesece naprej odboru naznaniti; kdor pa udnine ne plača, je izbrisati iz društva,
§ 9. Društvene zadeve oskrbujeta a) občni zbor in b) društveni odbor.
§ 10. Občni zbor se snide vsako leto me seca novembra. Izredni občni zbor se skliče kedar večina odbora to sklene. Čas zborovanja in dnevni red občnega zbora se naznani vsaj 14 dnij poprej. Ako hoče kdo kak poseben na
svet staviti, ga mora 8 dnij poprej odboru pismeno naznaniti.
Društveno leto se razteza od 1. novembra do 31. oktobra prihodnjega leta.
§ 11. Občni zbor ima pravico:
<) voliti društveni odbor in sicer predsednika in 8 v Ljubljani stanujočih odbornikov; l>) izbrati dva preglednika letnih računov;
c) prenarejati društvena pravila;
d) odobravati letni račun, ali mu ugovarjati;
e) sklepati o razhodu društva in
f) o predlogih občnega zbora.
§ 12. Opravilna doba odboru je enoletna.
Odbor sprejema ude, vodi društvene zadeve in društveno gospodarstvo, si izvoli podpredsednika, tajnika in blagajnika, si priklopi po potrebi še druge pomožne moči ter si sestavi svoj opravilni red, ki ga potrdi občni zbor.
§ 13. Občni zbor veljavno sklepa, če je vsaj 20 društvenikov navzočih, odbor pa, če so poleg predsednika vsaj 4 odborniki pričujoči. Vsak sklep je veljaven, ako mu pritrdi nadpo-lovična večina glasov. Za premembo pravil je treba na občnem zboru dve tretjini, za razdružitev društva tri četrtine glasov. Pri enakem številu glasov odločuje predsednik. Volitve se vrše ustno, ali po listkih, pri enakem številu odločuje žreb.
§ 14. Predsednik in, če je ta zadržan, podpredsednik vodi društvo in je zastopa na zunaj, predseduje zborovim in odborovim sejam in sestankom tor izvršuje društvene sklepe. Vsako razglasilo, pismo in potrdilo podpiše predsednik ali njegov namestnik in pa tajnik.
§ 15. Društvene prepire udov razsoja ne-prizivno sodišče, v katero voli vsaka stranka po jednega razsodnika, odbor pa prvomestnika. § 16. Društvo se razdruži: n) ako to sklene občni zbor;
b) ako ostane pod 20 društvenikov v društvu in
c) ako ga razpusti politična oblast.
V	prvem slučaju odloča o premoženju
občni zbor, v drugem in tretjem pa pripade vsa društvena imovina društvu, katero bi se z jed-nakim namenom v teku 2 let v Ljubljani vsta-novilo, in če se tako društvo ne vstanovi, pa skladu za onemogle meščane v Ljubljani. Društveno premoženje oskrbuje v tem slučaju meščanski odbor v Ljubljani.
Darila.
Za ,, Vodnikov dom“ v Spodnji Slaki darovali so dalje čč, gg.: Herlec Fran, c. kr. orožni nadslražnik v Rudolfovem, l gld. — Požar Jakob, c. kr. kancelist v p. na Vrhniki, 1 gld. — Domicelj Alojz, trgovec v Zagorci pri sv. Petru, 1 gld. — Podrekar Gregor, trgovec v Ljubljani 5 gld. — Tiringer	J., kaplan	v Črnem Kalu 1	gld.	—	Serajnik V., kaplan	v Tinjatzu	na Koroškem, 1	gld.	—	Dr.
llrašovec Jurij, odvetnik v Celju 2 gld. — Tollazzi Tom., trgovec in posestnik v Logatecu 2 gld. — Kaplan Anton, kaplan v Pliberku na Koroškem, 1 gld. — Svetina Anion, c. kr. notar v Pliberku, ^ gld. — Rohrmann V. II., trgovec in posestnik v Ljubljani, 3 gld. — Strle Fran, načelnik želez. postaje v Zagorji ob Savi, 1 gld. — L. Schwentner, knjigar v Ljubljani, 1 gld. — Gregorčič Simon, kurat v p. Ud. v Renčali pri Gorici 2	gld. — Križaj Nikolaj,	župnik
na Premu 6 gld.	— Peršin Matija, posestnik	itd.	na	Zg.
Rožniku 26 gld. — Jančigaj .F pri »veseli družbi« 50 kr. — Iluth Dragotin, c. kr. vojni župaik v p. v Ljubljani’ 1 gld. 50 kr. — Dr. Ivan Svetina, katehet in c. kr. profesor v Ljubljani 2 gld. — Janžekovič Vid, kaplan v Čadramljah (Štajersko) 60 kr. — Guttman Emil. c. kr. gozd. ravnatelj v Gorici 5 gld. — Č. gospa Wichsel Ana, trgovka v Divači 25 gld. — Vsem prečastitim dobrotnikom izreka iskreno zalivalo odbor.
Dražbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so poslali: Moška podružnica v Ormožu po g. blagajniku Fr. Gaitnerju 19 gld. — G. Iv. Horvat, vodja tamburaSkega koncerta v Zgornji Radgoni, 9 gld. kot polovico čistega dobička. — Jalova miza v Črnem Vrhu nad Idrijo iz nabiralnika v gostilni Ivane Lampe 8 gld. 25 kr., nabranih pri odhodnici dacarja g. Fr. Možeta. — Č. g Mariin Medved, kapelan v Slov. Bistrici, 10 gld., nabranih na pastoralni konferenci slovenje-bistriške dekatiije. — Ženska podružnica v Sežani po blagajnici gdč. Mileni Dolenčevi 07 gld. - G. Ivan Pogačnik, c. kr, okr. sodnik v Krškem, 1 gld. — C. g Josip Cerjak, vikar v Mariboru, nabral za šolo na Muti 10 gld. — Ženska podružnica v Trstu po blagajnici gdč. Milki Mankočevi svoto 1(XX) gld., obstoječo iz dosedaj nabrane letnine, dohodka zadnje veselico Ciril - Metodijskega daru in iz raznih drugih radodarnih doneskov. — Moška podružnica v Sežani po g. blagajniku Renčelju 122 gld. «0 kr. - Č. g. Anton Kukelj, župnik v Šenčurju pri Kranju,
r L. Mikusch, 5
tovarna dežnikov, fijubljana, Mestni trg 15
kamnosek,
v L j u b 1 j a n i, Poljske ulice 28.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	35	(15 15)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, kat ra točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela. Najnovejše!	Kj/T	Grobni	oliviri	Najnovejše!
istotako trdni, kakor kamen, po najnižjih cenah.
1 gld. 60 kr. — Č. g. Fr. Jeršič, župnik v pokoju, 1 gld. za velikovško šolo. — Št. Jakobsko - trnovska moška podružnica v Ljubljani je poslala 75 gld. in sicer 42 gld. 30 kr. letnine in podpornine in 32 gld. 70 kr. Ciril-Meto-dovega daru, ki so ga poklonili p. n. gg.: stolni dekan A. Zamejic in kanonik A Kalan po 5 gld.; gen. vik. J Flis 3 gld.; č. kan. Rozman, msgr. A. Z. in D Žagar po 2 gld.; kanonika J. Sušnik in dr. Koren, dr. Lesar, dr. Karlin, dr. Debevec, dr. Ušeničnik Fr., dr. Ušeničnik A., dr. Pečjak, Steska, Stroj, Ferjančič, Trtnik, Vrančič po 1 gld.; M. š. 70 kr. - Velikanska požrtvovalnost tržaških rodoljubkinj, ki so nabrale okrogel tisočak, naj navdušuje k posnemanju vse Slovenke po naši domovini, potem bode družba mogla delovati še uspešneje. Živele rodoljubne Slovenke!
Ulagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda . i •	v	L j u b 1 j a n i.
Vabilo
k
JAVNEMU LJUDSKEMU SHODU,
ki bode
v nedeljo 30. julija dop. ob 10. uri na vrtu starega strelišča
Dnevni red:
Volilna preosnova za mestni zbor.
Vsi, ki se zanimate za volilno pravico, vdeležite se mnogoštevilno važnega shoda !
K obilni vdeležbi vabijo
sklicatelji.
Tinktura zoper kurja očesa
ZZZ gotovo najboljše sredstvo HZ za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr
Dobiva se v	(60—6)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj“
M. Leustk-a v Ljubljani.
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lične iz delane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine I4kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, pri-klepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra, Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Spe cijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje ceneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
P« m
3 M
- m
S
•i—<
K
Kuverte s firmo
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
GHT Delavnica kleparskih, ključarsklh, kovinotiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. ________________________
********* K * * * 1
Št. Vid nad Ljubljano Vj£ *
fU *
H * II K 8 * * * * * X * * II * K X
izdeluje in ima v zalogi oerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kjo-itarja 12, 15, 18, 20 gld, iz medenine 22, ‘24, 28, 32 gld , iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnioe iz k osi ta rja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvočki za pobiranje miloSčin, iz kositarja po gld. 150, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje.
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in
strelovodov.	(64	10—3)
S kritevjo zvonikov
*
******************
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. -prevzema ob jednem tesarska dela.
Pristopajte
k
„Naši straži“I
ssssssss
„Slovenski List“ se prodaja v Brusovi (Šte fetovi) prodajalnici pred Škofijo. Posamezna številka 7 kr.
Cerkvena mizarska dela.
Podpisai.ec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in klečblnike po
vzorcih in lastnem načnu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojni-štvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, ječali, Komendi, pn Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
43 (41-16) pošta Domžale.
■ooooooooooooooooo •
A- Gabr. Piccoli,
lekarnar „pri angelu44, dvorni založnik
Nj. svetosti papeža Leona XIII.
v l^jnl>l juiii.
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 18!>8.
Vaše blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela Q moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sred-
Ostvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me Q je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
OTo potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas _ Q uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico Q
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0 tinkture za želodec z 12terimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Creme.
V	S spoštovanjem	Tomaž	Dobek,
5	Pošljite	mi	s	poštnim	povzetjem pod spodaj sto-
V ječiin napisom 24 steklemčic izvrstne »želodčne esence", p ki se rabi z najboljšim vspehom.
0	Jožef Černko, župnik,
Vuhred. — Štajarsko.
P 0 o o
o o o
0	Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic
Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsa- V 0 kemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj Q A vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.	m
a	S	spoštovanjem	Ivana	Vidas	_
0	pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja,	W
0	S. Domenica d’ Albona, Istria	Q
•OOOOOOOOOOOOOOOOO*
Mj	priporoča
St J. Blasnikova tiskarna.
Trnkoczyja ustna voda
steklenica 50 kr.
Tmkoczyja prašek,»zobe
škatljica 30 kr.
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specijal'*-tete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila
parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	13	(12-12)
lekaruišite tvrdke:
Ubald pl. Trnk6czy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen,
Dr. Oton pl. frnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt,
Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem.
Poš^jatev z obratno pošto.
Odgovorni urednik: Svitoalav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij ,Slovanskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.