Razpis volitev v zvezno skupščino Podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj o novem volilnem zakonu Naše delo V eoboto popoldme je Zveznd svet ob-ravn^aval zaikotvski predlag o spremenibi števila prebivalcev, na katero se voli po eo poslanec. Poročevalec zakomodajne-ga oufbora Moša Pijade ie naglasil. da bo z volitvami enega poslanca na 40.000 prebivalcev, kakor je predlagano, imel Zvezni svet precej vetje štsvllo poslan-cev, kakor pa bi jili hnel, če bi še na-da!Je volili po enega poslanca na 5C.00O prebivalcev. Po statistiiki im prira-stku j>rebivastva od zadnjega popvsa v marcu 1948 bomo imeli okrog 82 poslancev več, če volimo po enega na 40.000 prebival-cev. To število dokazuje, da $e bo Zvez-n4 svet razširil jn izpopo'ni] s številninri novimi Ijudmi, ki so ee odlikovali zad-raja leta pri graditvi socialinna in izpol-njeveaju pettetnega plana. Zvezni svet je predlog soglasno ©pre- jel Prav ta-ko je bil predlog soglasno sprefet na ©eji Sveta narodov V obeh / svetih 6o bili sprejeJri tudi vsi pstali za- kosiski predlogi. V razpravi o osmitlru zakona o vo-Mvah ljud-skib. poslancev v Ljudsko 6kupščioo FLR.I je ime! podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj naslednjd govor: Tovariši Ijudskj poslanci! Volivni zakon, ki |e predložen Ljad-ski skupščini v odobritev, Je v osnov-Dšh načelih identičen z volivnim zako-nom, na temelju katerega )e Izvoljena ta Ljudska skupščina še kot ustavodajna skupščina, čeprav Se v več posiavkah od njega razllkuje. lclentiinost osnovnih naččl obeh zakonov izhaja iz osnovnih na*el Ijudske oblasti, na katerih se gradi naša sociElistična demokracija ln kalera so določena v caSi ustavi. OSNOVNA NACEIA Ta osnovna nafala, ki Izhalajo Iz nstavnih odredb. na katerih sloni ta vo-liVnj zakon, so: neposrednost volitev tako v Zveznl svet fcakor tudi za Svet narodov; tajno glasovfinje, zagoiovljeno z nstre-raiofo tebniko glčvsovanja; pravico gta-sova.n}a, aktivno in pasjvno, imajo clržavljani nad 18 let starosli, načelo vo-liive enega poslanca v enera vollvnem •ikraju, to pa na temelju alsolutne ve-čine; Izvolitev poslanca y,a Svet naro-dov na teraelju kanrlidatne Iiste za vso ljudsko republiko, vendar pa po siste-mn sorazmemega predstavništvaj izvedba volitev po neodvisnib volivnih komisijah; pravico predlaganja kandidatov ltna dolofeno število državljanov santo pod pogojem, da imar,o volivno pravico, cb-vezno je postavljanie §krinjlc brez liste- To so načela po keterih je bila iz-volfena sedanja Ljudska s'«»«pžcina, ka-teri sedaj fzteka ustavni rok njenega delovanja. O demokratizmu teh natel nimam namena še enkrat govoriU. Za-doslno je poudaTiti, da |e na teh načelih izvo)-]ena ta sk«p5čina, ki {e sprejela vrsto takonov in drugih zakonodajnih aklov, ki so v celotj vzetl spremenili Jik te države. Ni dvoma, da je ta skup-fcčina s svojim zakonodajnim delom opravfla velikansko revolncionarno dclo na polju okrepilve oblasti deiavskega razreda in delovnega ljndstva v sploš-nem, na polju polaganja tetneliev nove-ga, socialističnega reda v naši državi. Zadosli je, če omenimo našo ustavo. ki je eden najnaprednejših dokumentov resnične Ijudske demokracije, zakone o agrarni reformi, o nacionaiizaciji. o Hud-skib odborih, o delovnih zadrugah, dalje razlicne socialne zakone, vse do zakona o socialneia ^avarovanju, ki smo ga de-nes sprejeli itd. To so revolucionamJ dokumenti sociaHzma in socialistične de-mokracije. ki \\h ^e sprejela ta skupščl-na in ki sami po sebi najbolj preprič-ljivo govorijo o demckratiznm načel. s katerimi ie bila izvoljena skupščina in kj ležijo na osnovi novega zakona. To je dejanski demokralizem, ne pa sarno v besedah Vsekakor te ta skupScina — po velikem deln revolucionarnega zakono-dajstva, ki ga |e opravila — zavzela po-membno mesto v zgodovini naših na-rodov. Vsekakor je novl zakon sprejel vef novosti v naš voHvni sistem, to pa pred-vsem na temelju i^ku^enj pri izvajanju volitev za republiške ljudske skupščine ln za Ifudske odbore. Teh lzkufenj ima-mo dovolj. Od osvoboditve so se lzve-dle splošne voJitve za IJudske skuDŠčine ljudskih republik ter na|mani po dva-krat za vse stopnje Ijudskih odborov, ta-ko da \e sleherni dTŽavlian od lela 1945 do danes bil vsa| sedetnkrat pred vo-livno skrinjico. Brez dvoma so bile vse te volitve politična šola za naše ljudske nmožice. kar je eden razlogov, da gr«-nso lahko naprej v razvoj« našega so-dalistlčnega demokratlzma. Zaiadi tega v VW Y &AVAAJ JuVitJlkvl&cK. Ut smo vzfraJaJi, da naf bo vollvn! ?akon čiiPi raostavneiši, da bi bil v polni merl oro?^e našecja delavskega Tazreda in vseh delovnih množic v borbi za socia-lizem. Ene strari ne smemo nf^oll «?T)TealPda-ti, t. 1- da fe «!o«-falfstff^ ¦» deTnokrariia — speciftfna oM?kg demokrarffe na hazl razvoia Sf>ri3l!?ma in da kot taka ne mo-re bW ni? dn?ae«7a kot nrr>?iP de'avskeqa razreda v borhf za «oH3i5?em Ta bo *o-t'ko normJneiSa koiikor boM bido \7(j\-nfaH vsakr?n} csfarki rs^^^ne dr«tzhe. kar |e danes prerfvspm odvfsno od na% dallnfetta ra^vofa nrolzva1t?1r»ih s». Po tem na5a soclgiJsH^ni?! demnkrsciia nl samo okvlr vedno mr»?npf?eqa ln v«?«-slranskecia Ta^vn^a sodaiistifne pobtide. amnak t??d! orof'i» borh» zoper reakrlo-narne ostanke Dreteklosti. V tem ponledn |e tidi nredloq nove<»9 voUvnp.na zaknna vs«fc3kor korsk nanrci prl razvofti naHe soriallfsti^ne demokra-ri|e v prftermitvi povib delovnfb mnoJlr k akttvnemn sodelovanfn pri dr^nvni-aradftvi to ca ne n^mpni rta bi v kate-rem koli norrtedu dop«5?3lo novanrolr?e-n}e pmHrevolncionarnlb ostankov. Nasprotno. snremembf* v novem rako-nti so oostale moM^ ln neobhn^ne M«»H drntrltn smo v nonlertn na veMke Hmr-benp In polft^ne ^premPmbe od volitev 7.a Us»avodn'nn sk'ir>5^no na do (!anes nanraviM vpHkanski »fnrak nanrei t»'1 •soHalf^^^Tii rr-a^Uvi ZloriHeria !e vtrKfi-v<^rn nos^odr-Tska b^ra kanifaMrina * m«^tn in f7»st»o rnfo^a i»q vasi Vrno-reffno s fera so zrrii^ile tla nod noftam! todf razpe nrntircvf>!'jrlonar]rie ln dru-re reakr!pna»r»p pf>Htl.Tne afw»nttfre v na-?i dr?avi. mer*»Pm ko sta scsHa «n etiot-rost Ltw?s1te fronte s Komimistirno oar-t1!o n«« feln vedno hol! k^enili Ponolno-ma se \e sr>rernf>nila twdi vsa takratra strarkarsko-n^HMfna «*niktwra v n^^i državl. N\ vef str?nkaTsko orqani7lranUi zanovorpikov kan!ta!i7ma rsi Iskreni prlslali socfr-M/ma ne eriedc na oosa-niPrne razlikp v raiSliRniu, so rdmženl v Ltyt!ski front} <; tovart?,etn Titom na Fsln. v težkf In na^orpi vendaT pa twd1 v ve!>ki jmanosllavnj bftki za zgr^ditev socian^ma, v bitki M vsekakor zabteva fira trdnef^n enotiiost keT samo na ta na^Jn \b mn?no da zlomimo težkofe, na katerp ral?timo na na$i snrlalistifnl poti tak^ni novi na5j stvarnosti pa od-n-slancev volivcera, ki so iih Izvolili. V tem pogtedu je ttsdi ta 7,akon udarec bi-rokratskim tendenram, ki pa prispeva k nad3l|n!em*j razvoju ljiidske samonpra-ve. Pra^sa rajvoia socialističnih dt^v rprav-lianja ljudstva, vedno tesnejšega z^iva-n|a dr?3vnega aparata z ljudstvom. Raz-umljivo je, da se to vprašanja ne rešl v nekaj letih. To vpraSanje zahteva do-lofen fas, vsekakor pa je odvisno od nadal|niega ra?.voja proizvodnih sil v našj državi. pri Femer }e bistveno eno: da je to na5 cilj, kateremu se moramo z vsemi svojlrai ukrepi približati korak za korakom. tzpnstiti ta dlj izpred očl, pomeni pasti v neozdravljiv, neperspek-tiven prakticizem, se pravi zapustiU pot socializma, se pravi, zgubiti pravo komu-nlstično revolucionarno perspektivo H-pred oči, kakor je biJo to z oportunistl drnge lntemaclonale. Raztimljivo je, da so le-ti hitro zaigrali i cilj i lastno silo ter so se znašli na repu buržoazije. Po-javl takega protidemokratičnega in pro-tisoclalističnega blrokratskega praktl-cfzma so danes v vseh državah, ki so na poU v soclallzem, zelo veliki. Ti pojavi sedaj celo prevladutejo, zato pa mora biti v naši državi nasprotna strufa teia doKlednejša In iasnefša. Majhen prlspevek- v tej smerl pred-stavja tudi ts zakon z Tie!id3t*jd volja volivcev bal) do Izraza, medtem ko pri pove^anih kandHatnib Ustah. na primer okrožnib p0 pravfiu odločajo le političnj vrhovi. Obdržal! pa smo sistena Uste za voli-tve poslancev v Svet narodov, da bi se s tem mofne)p podčrtala razllka v funk-ciji Zveznega svet.-j s predlstavnSkj Ijud-stva lz lokalno teritori«!nih enot in Sve-ta narodov s pretjstavniki na?ih LjudskHi rerublik kot reJote. Dmglč. Odredbe tega zakona fiadalje owoqo?ajo povefanje števila volivcev. Medtem ko smo 1943 leta lme!l 8 raiii-fonov 383.450 volivcev. p^ bo na teb vo-t;?vsh okrog 10 m?M^nov volSvcev. 5'e-vilo voiivcev se pre^sem povefa zara-di priHva novih mlad!h volivcev ki do-polnjnjejo 18. Ie!o starosti. Zakon nada-Ije onnogofa, da porovno pridobe vcli^rno pravico ont ki so |o I/gubiM 1945, leta a niso obsofeni, v kolikor so s svojijn defom pri graditvi socializma popravili svo|e grehe iz rasov okopacijje. Dr?av-Ijanov bre7 volivne pravtre Je bilo ob vo!i!vab v Uslavodafno slmpfrino 123 430 prvega febraarfa 1949 pa §e blizu 56.000 PrecefSen de! teb. ra7en obsojenih, bo sedaj gotovo ponovno dobil volivno pra-vlco. Na fa naffn borao napravili korak naprej v smerl, k\ smo jo zafrtail že 1945 lefa namref. da vsem onim ki so med' vojno ore?ilf protj kori?tim domo-vine. toda nimafo na vesti floveskih živ-ijenj, dajemo mninost da popravijo gre-be z delom in lojalnira odcosom do no-ve Jiic-os!avi?e O tem kdo \e zaslcžfl, da se mu prir.na vo!lvna pravica. in kdo ne. odlofaio krafevnl orcrani ki so pred-videni t rakonom o volivnih spiskih. Tretjič RazdeUtev r?a voHvne okraje kakor tudj doJo?anfe §Jevi!a mandatov /a vsako Ijudsko renuhjko opravj pre-«ldl| Lfudske skvpgfine FLRJ tnedtem fco so do oref?njtm /akonu fo dfJale volivne kon?)?ffe. To sprerasTnbo sma-framo za koristno zato, ker se bodo "ha fak način teri?oria!ne enofe bol| utrdile, s tem pa se bo okrepfla zveza med "po-6!and in volivci določene encte. Celrtič. Zvezno volivno komisi]o po-stavlfa Preridi? l.fudske skno^fine FLPJ, na predlog prezItHjev repnblirikih H«d-skib sknpffin, oziroma izvrsnih odborov avtonomnih enot. pa prav tako lndj vo-livne koraisije Ijudskih repviblik in av-tonomnib enot. Okrajne voljvne komi?J?e postavlja zvezna volivna komislja na predlog volivnih koirisij Ijudskih repu-blik. ozlroma avtonomne p^krajine ali oblasti Pri zadrlih volitvoh je postavil zver.no voHvnn koroi^jio Pre^i^jj LJTjd-«ke sktmšrire FLRJ višie kcrofsi*e pa «=o postavlfale n5žje. Jasno fe, da te cdred-be pre^loženepa znkona pomeniSo na-daljnjo demokratizacijo teh volivnih or-ganov. Petit Uvaja se sištem potiovnlh voll-tev za poslanca Zveznega sveta, če na prvih volitvsh ne dobi nehen kanr!i'dat absolittne verlne. Ta odf^ba ie na^alfe demokratizira na§ volivnl sistera, ker od-pravlja vsak avlnmati7em in zahteva po-novno Izfa5n|enfe volivcev. kar bo vse-kakor pri?=neva]o k temu, tla bodo v konrnem rez\iJtatu izvoljeni zares *Mii kandidati, ki uživajo zaupanje vecine vo-livcev. To so glavne spremembe v novem predlogti volivnega zakona. Volivna tetmifca je ostala v tem zako-nu v glavnem ista, kakor je bila v pre|-Snjera. !e da 1e Se bolj preclzlrana in poenostavljena. Novl volivni zakon predvideva prav tako odpoklic Ijudskih poslancev, kakor ga |e določal tudi stari zakon. Zakon ne san-jo, da potri«|e to načelo. marveč tudi znatno olajšuje njegovo uresničenie t okra|nim vefinskim sistemom volltev. Sistema odpoklica pa ta zakon ni obdo- lal. Nova Ijndska skupščina bo morala Mmprej sprejeti zekon o odpoklicu, da bo s tcm okrepila neposredno odgovor-cost poslancev volivcem. Brez tega za-koaa b} caš volivni raehaniz.em na bll popoln V tem, tovariii ljudski poslancl, Je kratka vsebina sprememb v novem za-konn o volitvah Ijudskih poslancev. OCiJno je, da te razlike niso niti velike niti bistvene, vsekakor pa pomenijo ko-rak naprej v razvoju naše socialislicne demokracife. Novi zakon bo omogočll, da bo priHa volja ljudstva povsem do izraza in da bo na tej osnovi izvoljena nova Ljudska skupščina, ki bo dosledno in nsomajno nadaljevala veliko revolu-clonarno delo, ki ga je zacela sedanfa Ljudska skupsčina. Iz vseh leh razlogov predlagam v imenu zvezne vlade, nal skupščina sprejme ta zakon. Velit^e bo^o 26. marca V nedeljo ob 19. je bila seja Prezi-dija Ljndske skupščine FLRJ, ki je odloeala o razpisu volitev za novo Ijudsko skupščino. Sejo je vodil pred-sednik Prezidija dr. Ivan Ribar, navzoči pa so bili tudi marSal Josip Broz Tito in skoraj vsi člani Prezidija. Na seji je b31o sklenjeno, da bodo volitve za-Ljudsko skupsčino FLRJ v nedeljo 26. marca in da bo ukaz o razpisu volitev objavljen 26. javuar-ja. Od tega dne se računa rok desetih dni, v katerem mora Prezidij po no-vem volivnem zakonu vse ozemlje Ju-goslavije razdeliti na volivne okraje za volitve poslancev Zveznega sveta in imenovati volivne komisije: zve-zno, republiške in komisije avtonom-nih enot. Nekateri uspehi volitev v mladinska vodstva Vsak dan im«mo več mladiBskili aktivov, kateri so že izvedli letne se-stariie — volitve v sekretariate oktivov. Iz tega je razvidno, da j- mladin&ka organizadja mladini blizu. To potrjnjejo novi čl-airiii, kateriih število ee vz d"neva v -diaii veča. Mladina spoznava, da bo v svojd organitzaciji mnogo pridobila. Spo-znava, da je mladinska organizacija vzgojna organizacija. To se vidi iz šte-viinilh oblik de-ia, kj si jih argaraizacija piisvaja, Največjo paž-Bjo polaga na ideološki dvig članstva. M!ad:aa se za-veda, da bo !e vsestrensko razgledan niladdnec-ka lahko izvrševal vsakokti-va. Dobro so se spoznoli s ponnenom in postopkofm iervajasnja volitev. Dme 19. t. m. pa eo na voHvnem s^stanku izbrali novo vodstvo alktiva. Sprejeli so tudii obveze, katere bodo fevršdli teikoin leta. Na pr&dvolivnem seetanku v BIšu v Slo-vensk-fa gonicah pa je bilo prcsotnih. 20 mla-dtincev in mladftoJt. Bila je živahna diskusija. Zandima jiii predvsem vprašanje zadružništva, pogoji mladine v KOZ itd. 7 ciia poznej« pa so izbraU nov sekre-tariat aikteva na 6elu s seJiretaorjein ak-tiva tov. Čab. Jo-žetoin, defmotiiliziranim borcem JA. Tu pa je bdla ddakusija še živahnejla. Porazgovorili so se o že oi>-stojGčem avto-moto krožku, kateri pa dobro deluje. Iz svoje sredfne je dal že 5 mlajdipcev in 1 mladkuko, kj so uspeš-nn pomamjkljrvosti svojega dela. Izibrali so novo vodstvo. Na sklepe za bodoče d«Io tncl niso po-zaibiild. PTedrvseni so posvetiH &krb za študiij clanov aktiva, zato bnen®ko bodo iiaeH štodijske sestanke. Važna točka fe zabava članov organizacije, zato bodo orgajnmrali izlete v pomladTiiih dn^h. MLADINSKI AKTIV V STRNlSCU Delavsikd aiktivi v tovarni Stmišča tekrmijejo na vseh področjih dt;la. Aktiv v^ijencev je n« svojem letnem sestankn ©prejel n-aslednje cbveze: izboljšati di-sciplino v šoli, na delu, vršiti borbo za znanje — za učne uspsibe. Do juija na-reddti 1450 delovniJi ut v samem pod-jetju. Ustarioviti dramatsko skupino in pavsilci zbor. Drasnlatska skupina bo imela do julija tri nastope. Obnovitd modelar-ški krož&k. Urediti knjižnico, rdeči ko-fcček, dva pestra zaba^oia večera. vse mladince vključiti v fizkulturnj aktiv. Redno dvakrat tedensko študij. Do 24. januarja izpolnjene tvbveze: Redno ted^ensko (dvakrat) šradij, kjer se predelava etatut LMJ, 14. plenerai se-s^anek CK LMJ, 3. plenarno zasedanje CK KPJ ter dTievno časopisje. Učijo se dramo »Ogenj in pepel«. Pevski zbor |e ustanovljen. Obnovilj so modelarski krožek. Vse člane orgaTji-zaciie ©o vkljti-čii v fi^kulturni aktiv. Do danes 6o že naredili 1150 prostovoljnih delovniih ur v samem podjetju. Ufnl uspehi v prvem polletjn: I. let-nik: 1 član o-dličen, 10 prav dobrih, 6 d>obrih in 5 zadostaih. III. letndJc: 3 odlični, 5 prav dobrlh. 5 dobrih in 1 zadosten. Iz teh podatkov vidimo, da je mladin-ski aktiv učencev v Strnišču v polni meri spreiel obveze ter re«no pristopil k izvajanju v življenje. Dal je pobudo celotni mladineki organizaciji v Strnišču za tekmovanje. Na takih primerih mladinskiJi aktivov se mora naža arganizacija učiti tei ]ih posnemati. Tov. Tito je rekel: »Mlsdina je naia bodočnost«. Moramo popolno-ma osvojia te besede ter jiib. izvajati. Sami danes gradimo našo bodočnoet. Ncbeden naj prj tem ne štedi evojih moči, pred-vsero ne, ko gre za lastno. ideolosko fagTadnjo. SLAB ZGLID AKTIVA Imamo pa tudi take primere, kjer &e člana mladmske organizacije ne zavedajo, da so člani herojske Ljudske mladaoe Jugoslavije. Tak primer je mladdnski aktiv pri OLO Ptuj. Predvolivna eestanek je bil sklican že štirikrat Udeležba prvič 4 člaftii, drugič 5 članov, tretjič 9 clamov, četrtič 7 člaTiov od 52članske-ga aktiva. Težko si je zamišljati mla-ddnski aktiv pri OLO-ju s tako poraz-nim staejem v orgaiiizaciji, toda deistva so neizprosna. Upamo in vsi mladiinski aktivi pričakujejo, da bo kmaJu tudi mladinski aktiv na OLO-ju zaživel mia-dinsio življenje. P. M. Informbicajevska teorija Dne 17. januarja je poslala bolgarska viada vlada FLRJ noto, v kateri ponav-Ija na običa*en obTekovalnt način znane obtožbe s sramotnega procesa proti Ko-stovu o dozdevni zaroti proti LR Bol-Cfariji in v kuieri zahteva bo!qarska vla-da od vlade FLRJ. naj takoj odpoklice ^os^vanskega veleposlanika v Sofiji Josipa Djerdjo. tajnika veieposlamštva Marka Vujačiča, in konzula FLRJ v So-fiji Svetozaija Saviča. * Romnnska vlada je dosledna jzvaia-nju svoje sovražne politike proti FRL JiKjos!aviji pred kratkim enostransko odpovedala konvencijo o ureditvi ob-¦mejue 7R.!ezniške službe m tranzita. Sklenjeno med FLRJ in LR Romunijo 3. septembra 1946. leta ter s 17. jannarjem 1950. leta ustavila sleherni ielezniški in po-^tni promet z Jugoslavijo. Romunska vlada s tem svojim aktotn ni samo prelomilo železniške konvenci-|e. ki jo ie ^klenila z našo državo, tem-več je poteptala tudi svoje mednarod-u obvezno«ti, ki fih je sprejela z bar-celonsko in ženevsko konvencijo. To je naualjnii korak romunske vlade v nje-nero vojnt 'jjskaškem ravnanju protl nasši državl, ki ga izvaja že skoraj dve leH Praksa marksizma-leninizma Vlada FLRJ Je v nedeljo 22. Januarja Izročila veleposlaništvo LR Bolgarije v Beograd« odgovor na noto, ki Jo je ?let!nja pcslala 17. jan. naši vladl. V odgovcn. naša vlada naglaia, da nota bolgarske vlade zaradi svoje oblike In vsebine ne zasluži odgovora. Ker pa iroa d-ločen namen, opozarja vlada FLRJ bolgarsko vlado, da ]e proces proti Ko-stovu v svetovni favnosti razkrtnkan kot vojnohujskaško dejanje z nainenom razbijanja bratskih odnosov med |ugo-slovarskimi nsrodi in bolgarskiin na-rodom ter maska za neroiroijubne in na-padalne načrte, ki jih sama kuje proti balkanskim narodom. Naša vlada prote-stira proti izgonu naših predstavnikov Iz Eclgarije ter prepoveduje povratek bolr. veleposlanika v Beograd, razen tega zahteva, da dva uslužbenca bolg. veleposlaništva zaptistita ozemije FLRJ. ZunanK mlnlstrstvo FLRJ je v pone-deljek p&slalo velep-osUmištvu LR Ro-tnuniji v Beogradu noto, v kateri prote-stlr protl erostranskemu in neosrova-nemu skleipn romunske vlade, da oc'po-veduje konvendjo o ureditvi obmejne službe iii tranzita ter jo opozarja, da patia vsa odgovornost za posledice tega dejanja na vlado LR Romvinij.e Stari novi svet, družbeni red Po poroflllh ii Zahodne Nem?IJe se1 je število brezposelnih v prvib tednih jamiarja povefalo za 224.000 oseb. Skupno šievilo brezposehiih ]e zna-8a!o po podatkib zapadnonemskega mi-nistrstva za delo 15. januarja 1.733.142 nradnikov in nameSčencev. • Po nradnih statistlfnih podatklh je bllo lani v Italiji 848 stavk, pri katerih Je sodelovalo 3 milijone delavcev. 90.000 amerlških radarjev |e sklenllo, nadaljevati stavko. Rudarjj so zavrniii poziv vodstva sindikata. da naj se vrnejo na delo na temelju tridnevnega tedenskega deiavnlka. • Kakor poroča]o ta. FTanciie, so fran-co«kil vojni invalidJ organizirall pred poslopjem francoskega finančnega mini-strstva demonstracije ter zahtevali po-višanje pokotnba. \ * Radijska sostaja »Glas Vietnamaa po-rofa, da so francoske kolonialne oblasti prepovedale štiri vietnamske llste, ki so objavili število žrtev pr) študentskih dcmonstrarifah v Saifronu. Polici.ia je namref bb tej prllik} streljala na de-monstrante ter ubila 36, okrog 1000 oseb pa ranila. * Italijanska Solska obla^t J« lzdala te dnf odlok. ki se nanaSa na vse vrste slovenskih Sol tn ki izlemno dovoljuje. da so ufend, sinovl optantov za itall-Jansko dr^avljanstvo. lzjemno lahko vpf-sanl snmn v 7a*n|e tf 'rede raz^lh o«nov-nth In ST«»1ntih 8ol. U^^ncl, ki pa obisknjejo r«tale rarrede, moraio takoj \5resfoDTU na enake 5ole z ltalijanskini ¦ nfn?ni jp7ikom. Ker ta odlok nitra nobene zakonske podlage in ker krSi mirovn^ pogodbo ter je skrajno '^ivifen proti Slovpncera. ki so Katiianom enakopravfli dr^^vljanK Je Demokratična fronta Slovencev po-slala ItaUjanskeTiui prosvetnemu mlnl-strstvu protestno brzojavko. f Stlristo, vefinoma tnberknlo7Tiih bol-nlkov s.o pred kratklm vrtjli na lico iz boln15nice »Petantoni« v Rimu, keT 1«» novi lastnik /gradbe vatikanska družba »ImmobiUare« sklenila, zgradbo spreme-nlti v hotel xa romarje, kl bodo obiskaU Rini v »svetem letn«. • Nad 5 milljonov funtov Sfprlingov «-stega dobifka te Smelo v pretoklem letu veliko trgovsko podjetje v Vellkl Brl-tanlJJ. Doblčelj se Je od predlanskega leta povečal za okrog 600.000 funtov. f Med ltalHansklml oblastml ln nrugvaj-skim poslanikom v Italiji potekajo po-gajanja za preselllev 500 do 1000 družin iz Sldlije v Umgvaj. Prlzadeti bi bUi lzkušeni poljedelski delavci. Potapljajofl podjetja »Brodospas« so te dni zopet dosegli lep uspeh. Iz morja so dvignlli nadaljnji dve ladji, ki sla bill potopljeni leta 1944. To Je ladja »Beo-grad«, ki Je ležala v bakarskem prisfa-oišfu v globinl 50 melrov ter ladja »Li-gurija« ki fe bila potopljena nedaleč od Šibenika. Potapljačl so doslej dvignli z mor-skega dna že 45 plovnih objektov, med njimi nekaj ladij z nosilnostjo več tisoČ ton. • Po odredbl zvezne vlade FIRJ bodo nstanovljene šolske kuhlnje obvezno prl sedemletkah ter vi5jih strokovnih in nmetni5kih šolah. Med šolskim Ietom bodo odprli nad 4000 novih šolskiti ko-hinj ln se bo §tev!lo v njih preskrb-fjenlh učenrev in dijakov zvtSalo v prl-merjavl z lansklm letom za 150.000. + Lansko leto so začeli gTaditi ob rekl Krapini pri Zaprešiču drugo veliko to-varno keramičnih izdelkov v državi. Tovarna bo opremljena z najmcdemej-šimi stroji. Ko bo dograjena, bo že v prvem letu izdelala za 550 vagonov ke-ramičnih izdelkov. Okrog ene petine teh lzdelkov odpade na gospodinjski porcelan. * Predsednik Prezrjija Ljudske skup-žfine LR Slovenije tov. Josip Vidmar Je izročil pred kratfcfm flanom Sloven-skega narodnega glo^ališča v L.}ubljanl otHikovarfa Prezldija Lfudske skup«fi-ne FLRJ. ČestJtajof odlikovancem Je predsedn''^ tov. Vldmar narrlasil, da sn podnljen* odlikovanja dobfla svoj po-raen Selp v novi socialističnl Jugosla-vljl. To so odlikovanja za delo, ki je osr^dnja državljanska dolžnost in od-Hka. • V SandSaku so zafeli graditf prvo železnlco. Sandžak |e bila najbolj za-postavljena pokrajina v Jugoslavijl, kpr ni imela nobene industrlje In slabe prompfne zveze. Progo bodo gradUe fTontne brigade iz Več okrajev. Po podatklh Statistifnecn urada saest-nega liudskega odbora v Beogradu fe do konca leta število prebivalcev v Beo-grada naraslov že na 436.000 naproti 388.000 ob [fudskem štetju leta 194«. 267.000 leta 1931 in 143.000 leta 1921. ¦ Frontna organlzacija Sarajevo, kl je med najboljšimi v državi, je lani for-tnirala 138 frontnih brigad. V vseh teh brigadab Je delalo 47.780 članov Fron-te. Na gradbiščih v Sarajevu opravlje-no delo je prcseglo lani vrednost 14 milijonov dinarjev. Z neda\Tiim ukazom Prezidlja Lfudske skupščine FLRJ o pomUostitvi oseb, kl prestajajo kazni, Je bila izpuSčena Iz kazensko popravnega zavoda v Zenlci vef ja skupina obsojencev. Po odhodu \Z zavoda so bivši kaznjenci sklenili osta-ti en mesec na prostovoljnein delu v ' fndustrijskih podjeljlh Zenice. Opozorilo Na pobudo nekaterih KLO in uprav osnovnih šol v ptujskera okraju bomo od te številke dalje po-šiljali redno »Naše delo« vsem taj-ništvom KLO in upravam osnovnih JSol v okraju. Obenem prosimo organizacije AFŽ, da naj v slučaju izpremembe sekre-tarke sporo<"ijo naši upravi naslov nove sekretarke. V nekaterih krajih smatrajo, da morajo v slučaju srarti sekretarke tednik vrniti, mesto da bi ga sprejemala za vse članice AF2 nova sekretarka. I3to navodilo naj velja tudi za nove prejemnike. ¦ Uprava. Dan mladine socialističnega sektorja v ptujskem okraju Bliža se praznlk kmečke mladlne socla-lističnega sektorja, ki bo v ptujskein okrsju 19. februarja 1950. Ta dan se bo zbrala mladina iz kmečko delovnih za-drug, državnih posestev ln zadružnJh ekonomij ter aktivi nekaterlh vasl v enem centru na področju okraja. Namen tega dne je datl priznanje bor-cem za socialislično preobrazbo vasi, prl-kazatl sedanje uspehe mladine družbe-nega seUtorja, omasoviti in poživeti d«"~ lo mladinske organizadie v kmečko de-lovnih zadmgah, državnih posestvib ln ekonomijah. V tem centru bo tudi raz-stava. Z grafikoni bo prikazan gospo-darski napredek v kmetijstvu ter napre-del< v kinečko delovnSh zadrugah, na državnih posestvib in na ekonomijah v času po osvoboditvi. Prikazana bo tud! vsa defavnost mladine. Del razstave bo prikazal delo krožkov l.judske lehnike i° delavskih aktivov, kl bodo na ta dan sodRlovali kot goslje. Dopoldan bo delovna konferenca. Re-terat bo irael sekretar OK LMS. V dls-kusiti bodo sodeJovali mladinči. Tei bo sledil najprijetnejši del. Razgla§eni bo-do mladinci-udarniki. Nagrajeni ter po-hvaiHni bodo nafboJj^i aktivi, posamez-ni mladl zadražtiiki in njlh vzgojitel|. Dopoldne bodo zakliucili s sklepi o de-lu mladlnske organizaciie v okraju, v dru?benem sektorja kmetlfstva za leto 1950. Po cbedn bodo razna kulturna ln fl?* knHurna tekmovanja. Kme^ka mladina bo dala nekai tofk In recftacM. orgaoi-zlrane bodo smufarske tekme za prva- ka-mJadtnca v okraju \z vrst kmeffce mladine. Temu programu bo sledlla pro-sta zabava. Mladinski aktivl, uvedite tekmovanje v aktive za prvaka v smučanju! Takrat bo tekmoval za prvenstvo okraja vsaj po en mladnec iz vsakega kmečkega aktiva. Najboljše tekmovalce-prvake ho nagradil OK LMS. Ta dan se bodo zbrali mladincl In mladlnke \z dmžbenega sek-torja ptujskega okraja, gostje iz delav-skih aktivov in stareJSl borcl za socia-Usl5?mo preobrazbo vasl, ki so pomagall mlarliirski organiTaciji. Aktivi kmečko de-lovnlh 7,nrtniq, dr?.3vnih posestev ln za-družnlh ekonomij naj napovedo tekmo-vanie sosednjim aktivom, da bo vsak aktiv v kmefko delovnih zadmgah. na drž. posestvih in ekonomijah izdelal plan kulturnih in fizkulturnih tofk ki jih bo prikaza! ta dan. V znak tega praznika naj vsak aktiv izdela plan dela za \f-to 1950 v zvezi s prolzvodnlm in tck-movalnim planom KDZ, DP all ekrno-mife. NaiboliSe aktlve, ki se bodo teme-Ifito pripravll} na Dan mladine soclalf-stifneera sektorja in izdelali realni plan 2:a 1950. leto, hodo nagradili OK LMS. ObK LMS in CK LMS. Mladinci ln mladinke družbenega ssk-torja, tekmujmo za svo| dan! Ta dan homn pregledalf uspehe. Konkrefl/irall bomo nekatere napake, ki sno Jlb de-laU v prejšnjem letu. SprejeH pa borao tudi sklepe za nartal|n}e delo v let« 1950 ?n za nadslinje izvajanje linije na*e Partije na vaseh. R.A. Letna skupščina sindikalne podružnice Okrajnega magazina v Ptuju Vsako leto pričnejo sindikalne or-ganizacije v januarju s svojimi let-nimi skupščmami. Med prvimi v Ptuju je imela sindikalna podružnica Okraj-nega magazina v Ptuju svojo letno skupščino v nedeljo, 22. t. m. To je bila že peta redna letna skupŠčina te sindikalne podmžnice. Velik sneg in hud mraz je bil v glavnem vzrok. da se je skupščine udeležilo od 171 le okrog 80 članov. Skpuščini je pri-sostvoval tudi zastopnik Okrajnega sindik^Inega sveta in predstavnik republiškega sindikata trgovskih podietij. Po izvn^"*^' 't^.^T^ocra predssdstva, kandidfi" ie in zapfsnikar- jev je pre:isdi:vAK upravnega odbora sindikalne podružnice tov. Nabberger podal izert>no poro<5ilo o deMi v pre-tekTem letu. Sindikalna pod^užnica je bila vse leto povezana z upravo podjetja in ie tei Tiu^Ha vso potreb-no pomoč. Med usluzbenci Okraine-ga masrazina je vladala npk^j časa procriišna nezalntcesiranost. ker so ti bili silno si^bo honoriram: §e!e ra urgenco sindikata so se piače usluž-bencev zvišale, nskar se ie tndi volj^ do deia primerno izbolišala. — Plan. ki ga je podjetju pogtavi! MLO. je bil dosežen in celo za 0,1% presežen. Plan za pnsamezne posiiovalnice pa je bil presežen za 8%. Knjfgovodstvo je bilo posebtK) po za^iugi tov. Kle-menčiča vseskozi v redu. Podružnica je sporazumno z upra-vo podjetja skrbela tudi za dvig kadra. V ta nanien se je 37 tovarišev^ udeležilo tečaja, organizirani so bili seminarji, nekaj uslužbencev pa j« odšlo celo na trgovski tehnikum. Za čim boljši način dela je bilo orga-nizirano tudi tekmovanje med usluž-benci samhni, tako med poslovodji in nameščenci. Za požrtvovalno delo je uprava podjetja v dogovoru s sin-dikalno podružnico nagradila večje število nameščencev Okrajnega ma-gazina, tako so bili v preteklem letu skoraj vsi nagrajeni. — Sindikalna podružnica Okrajnega magazina si je uredila rdeči kotiček s knjižnico. Prircdili so ti7ii skupne izlete. — V preteklem letu so člani sindi-kata prispevali 1500 prostovoljnih delovnih ur in 3000 nadur v pod-jetju; 16 olanov pa se je udeležilo sečnje drv. V skrbi za dvig življenjskega stan-darda svojih članov je sindikalna podružnica Okr. magazina ukrenila po svojih močeh vse, da bi bile proš-nje njenih članov glede dodelitve stanovanj ugodno rešene. Higiena v poslovalnicaJi je vsled tega, ker ni vodovoda, precej slaba. Tudi ogre-vanje v zimskih mesecih je otežko-čeno, predvsein zaradi pomanjkanja kurjave. Ideološko-politično delo med člaiii sindikalne podružnice se je v glav-nem vršilo v redu. študirail se je predvfOTn Statut ZSJ. Premalo po-'zornosti :deološki vzgoji je posvečal mladirsk aktiv. Na masovnili se-stankiii se ^e vselej razvijal živa de- bata o aktualnih političnih vpra&a-njih. Za kulturno-prosvetno delo pa do sedaj ni bilo zanimanja. Večji interes je bil za fizkulturo. Nekai časa je deloval fizkulturni aktiv, sedaj pa je članstvo vključeno v športnem društvu »Drava« Deluje tudi šahovska sekcija, ki je že od-igrala nekaj dvobojev. Diskusija po referatu se sploh ni razvila. Iz tega bi lahko sklepali, da glede na dobro delo dosedanjega od-bora, navzo<5i niso imeli nobenih pri-tožb, oziroma pripomb. Po poročilu nadzornega odbora, ki ni našel no-bene nepravilnosti, in blagajniškem poro^ilu; so bile izvedene volitve v nov llčlanski uprarai odbor in 3-član^ki nadzorni odbor. Izvoljen je bil tudi delavski inšpektor in njegov namestnik, tovariško sodišče ter de-legati za okrajno skupščino. Nato so bili sprejeti sklepi, v ka-terih se člajii sindikalne podružnice Okrajnega magazina obvezujejo v glavnem za sledeče: da bodo poslo-vodje presegli plan blagovnega pro-ineta, da bodo imeli vsi nameščenci večji čut odgovornosti, da bodo iz-boljšali disciplino ter da bodo skrbeli za postrežbo, kakršna pristoja socia-lističnemu človeku. Sprejeti so bili tudi sklepi, da se bo posvečaJa vsa pozornost ideološki vzgoji, poživelo se bo delo na kulturno-prosvetnem polju, pa tudi na fizkuiturnem. Nu-dila se bo vsa pomoč zadružnemu sektorju. Redno bodo izdajali sten-čas in dopisovali v lokalni časopis »Naše delo«. Na koncu je skupščina poslala še tri pozdravne resolucije in sicer re-puhliškemu sindikatu trgovskih pod-jetij v Ljubljani, Glavnemu odbom Zveze sindikatov Slovenije m. CK KPS v Ljubljano, v katerih člani sindikalne podružnice Okrajnega ma-gazina obljubljajo gornjim forumom, da bodo izpolnili plan in sprejete ob-veze in tako nudili delovnim ljudem redno preskrbo. M. K. Vabilo IzvrJni odbor OLO Ptu) sklicaje na osnovl čl. 60 Splošnega zakona o lUid-skih odborih SV. redaa zasedanie Okrajnega Ifndskega odbora Ptnj Zasedanje se bo vršilo v petek, dne 3. februarja 1950 ob 9. uri zjutraj v Ti-tovem domu v Ptuju. Dnevni red zasedanja obsega 14 točk. Zasedanje se bc začelo točno ob do-ločeni uri. Vabimo vse delegate, da se zasedanja sigurno udeležijo. Predseduik- Leskovec Franc L r. Tainik: Kovačič Zlatko L x. Pred kralkim so v Jesenicah sloves-no izročili odlikovanja najzaslužnej^im graditeljem nove valjarne na JavornJ-ku. Odlikovani so bill tudi večkratnl udarnlki, novatorff In racionallzmimtilr 48 »dlikovar.cev \e ob tej priliki oblju-hHo. da bodo svoje sile Se holj posve-tili delu za boljšo bodočnost svojega svobodnega ljudstva. Sindikalna podružnica Potrošniške zadruge v Ptuju je imela občni zbor V nedeljo, 22. januarja t. 1. dopoldne se 1e vršil v zadružnih prostorih na Zg. Bregu-Ptuj redni letni občni zbor članov podružnice št. 3 sindikata del. in namcšč. trgov?kih podjetij (Potroš-nške zadruge) Ptuj. Na tem občnem zboru je bil podan pregled dela minulega poslovnega leta, uvoljen nov-: odbor in 6prejet plan dela za 1950. leto Iz poročil prejšnjih funkcionarjev le razvidno. da je posvečal sindikalni od-bor veliko pozornost kolektivnemu de-lu, kulturno-prosvetni izpopolnitvi čla-nov kolekfiva. oddihom zasl^dovaniu razvojno-družbenih dogodV-ov doma in v svetu. izletom in drugim vprnšan}em. To potrjujejo doseženi uspehi in po-stavke blagajniškega poročila. Nad 29600 din ie porabila podružnica za ureditev Rdečega kotiCka in kn.iižnicc. Za ko!ektivne izlete ie biio pombljenih • samo 1950 din. kolektivnoga denarja Din 46.427.15 ima podružnica <^e dob^o-imetia za lcto 1950 Glavni vir d^narnih srcdstev sta bila Članarir>"i in podpore iz sklada vodstva zadrug^ Kolektivni uspehi područnice nlso slučajni. 296 ur prostovoljnega dela ie • slo v korist PMšenia kon-Ts v skladiščih OKMA Ptuj, 445 ur v korist menze. in zadrurnih gostinskih nbratov. 28R0 nepla5anih nadur Je bllo opravlienih v trgovskih obratih. 1614 ur v gostin-skih obratih ter 2520 ur v adminMra-ciji. V tem in ostalem delovnem ča«;u je rastla kolektivna povezanost m?d ičlani in funkcionarii podružnice, do-fim Je bila korist dela px>sv»?ena sto-tinam in tisočem članov zadruge. Tsk odnos je pripomogel do uspcbov. da znašaio skunni stroški z^druge nanram prometu le 69 odst. od Se^ar odpade največji odstotek 3 odst. na plače pro-dajnega osebia 1.25 odst. na piače osta-lega osebja. 085 odst. na odvišne stro-ške. 0 60 odst. na spložne unravne stro-ške. 0 50 odst. na stroSke blag. prometa in 0 50 odst. na 6troške za poslovne prostore. Sindikalnl odbor je skrbel tudi za primerno osebno in družinsko življenje članov podružnice. Zanlmal se je za stanovanjske razmere članov. za nji-hovo preskrbo in kurjavo. Clana Bra-ček Antona je poslal v avgustu in sep-tembru na sečnjo drv, ki pa jih po-družnica doslej ni prejela. Za dopuste. izlete, za dopla-čila za vožnjo na do-pust, za ideološko izpopolnitev in za fond za pomo5 članstvu je imela po-družnica odobreni fond 143.000 din iz sklada vodstva. Za izredne nagrade je prejela od uprave podjetja 150.000 dln, ki jih je razdelila maja in julija, ok-tobra pa za redne nagrade 143.000 din. Na Hvaru je bilo na odihu 7 članov kolektiva. 10 članov kolektiva je pre-jelo 17.000 din dsnarne pomoči. Ob Dnevu republike so delavci in delavke prejeli darila v blagu (čevlji. srajce in drugo) v skupni vrednosti 27.355 din. Tekom leta je bilo v podružnici osem slutajev obolenj do treh dni in 18 slu-čajev obolenj nad tri dni. Učenci «o imeli dovoli prilike in možnoeti za obis-kovanje šole. Premalo zanimanja in uspehov Je bi-lo za ideološko-vzgojno delo. Za dosego primerne razgledanosti ni zadoščalo, da 1e lmeia podružnica Rdeči kotiČek, ra-dio. šah. ping-pong, časopi^e. 118 kniig itd. Preveč časa so članl kolektiva iz-rabljali za strokovno delo. Za kulturno-prosvetne večere. semimrje. tečaie pa so si pušfali premalo časa. Referentu za kulturno-prosvetno delo ni uspelo vzbuditi med člani kolektiva navdu?e-nte tudi za tovrstno delo; 6 učencev }e sicer hodilo v šestmesečni trgovsld te-fai. 3 člani v seminar III. mipe. 2 v seminar II. grupe. tri 7x>litična preda-vanja niso zadoščala. Studiiski krožek je vzdržal komaj mes°c dni. Sedem članov eodeluje v SKUD-u »Jože Lacko«. in sicer trije v pevskem zboru, siirje člani pa v tamburaškem zboru, za katerega je dala iniciativo ta po-družnica. Večina Clanov kolektiva se zaveda, da jih ne veže samo službeni odnos do zad.ružnih podjetij, temveč odnos svo-bodnih ljudi v socialistični družbi, kl imajo skupni cilj, ustvariti z združe-nimi morTii zdravo sreCno to veselo življenje. Strokovno in ideološko-vzgojno delo v letu 1950 bo ta odnos izpopolnjevalo. V novi odbor so bili izvoljeni: Per-nat Ludvik, Budja Pavel, Zorko Vera, Muršič Ciril, Letnik Anton, Avguštin Vlado, Metličar Marica, Krajnc Jože, Pintarič Franjo; v nadzorstvo pa: Hra-šovec Jože, Vižintin Helena in Muršič Elizabeta. Za delavska inšpektorja sta izvoljena Kukec Alojz in Zuran Maks. Mesti tovariških sodnikov sta dobila Bratina Berta in Znidarič Stanko. Me-sta delegatov so bila zaupana Budja Pavlu, Pintarič Franju, Gačnik Milici in Zuran Maksu. Po obMrni diskuslji «o bili sprejeti sklepi za leto 1950. Ob koncu zbora sta bili poslani resoluciji CK KPS in GO ZS Slovenije. L.F. V Strnišču so izvolili delavski svet Zvezna vlada FLRJ je pred nedavnim izdala uredbo, s katero se pri V6eh več-jih in prioritetnih podjetjih izvolijo de-lavski sveti, ki naj bi s svojimi člani in delovanjem vsestransko sodelovali in pomagali vod-stvu podjetja pri izvrše-vanju planskih nalog. S postavitvijo deiavskih svetov naj bi se povezava med delavstvom in upravo pcdjetja še bolj povečala. Clani delavskega sveta. ki so izbrani iz vseh vrst delavcev podjetja, javijajo svoje težkoče, potrebe in zamisli na skupnih zasedanjih in predstavljajo delavstvo kolektiva. Pri vseh problernih podjetja naj sodeluje in jih sam pomaga reše-vati — delavec — to je smisel in na-čelo novih delavskih svetov Zaradi prioritetnega značaja podjetja je tudi gradilišce »Gradisa« v StrnišČu volilo dne 24. t. m. svoj delavsVi svet. Zbrane delavce je v jedilnici DUR-a pozdravil in otvoril zborovanie pred-sednik sindikalne podružnice. tovariš Ba.it Stane. in pozval navzore, da si iz-voli.io delovno predsedstvo. kar>dida-cijsko in volivno komisijo. ki bodo usmerjale in vodile potek volitev. Vsa-kemu delavcu ie bila dana volivna no-la s triinštirideseflmi kandidati. Naj-boljše med najbrijšinni so izbrali 43 članov ima delavski svet »Gradisa« v Strnišču. ki bodo pomagali upravi pod-jetja pri njene~i delu. Za pred^ednika je bil izvolien lov. Lisjak Alojz. pre-kaljen gradbeni borec, iniciator sociali-stičnih tekrrsovanj na sektorju elektro-lize, za tajnika pa tov. Gogniavec An-ton, človek. ki je kljub starosti še ve-dno mladosten in borben v delu. Nato )e prisolno delavstvo pozdravil v imenu Republiškega odbora predsed-nik iov. Geič Jakob, ki je v kratkih besedah razložil pomen in naloge de-lavskega sveta in med ostallm dejal: »Delavskl svet je nova velika prido- bitev in učvrstitev delavskega razreda. Delavstvo mora prevzeti iniciativo dela v svoje roke. Preko rlanov delavskega sveta. ki so iz vasih vrst, boste jav-ljali napake in pomanjkljivosti na fo-rum, ki je kompotenten in dolžan re-ševati te problema Dosedaj se ie ve-likokrat zgodilo, da ni bilo vse de-lavstvo do potankosti upoznano s teža-vami in planskimi nalogami podjetja Z ustanovitvijd tega foruma pa je na-loga in do^žnost vas vssh, da direktno sodelujete pri reševanju vseh proble-mov, da dp.tp ide:e in smernice ra izboljšanje načina dela. kar bi omogo-čilo čimprejšnjo izgraditev tovafne.« Po volitvah v delavski svet )e na-mestnik šefinženiria gradilišča tov. ing Stupan Antnn razgTasil udamike, ka-terih ie bilo tokrat zopet 50. Med njimi Je tov. Pecik Ivan, železokriVec, ki jp bil petič razglašen za udarnika. Nada-Ije je devet tovarišev. ki so bili razgla-šeni za udamike tretjič in 12 delavcev in delavk. ki so bili razp1 išeni za udar-nike drugič, med njimi Bogme Hilda. mati šestih otrok. ki je presegla nor-mo povprečno za 38 27 o^st. Ostall de-lavd in delavke so bili razglašeni za udarnike prvič kar je tr>liko venegn pomena, da se avantgarda naše socia-listične gr^rlitve stalno veča in zaiema vse večjo mnbžico d°lavstva. Naivišje presegani^ norme je dosegel priuč?ni tesar tov TTr?ič Ivan z 52 15 odst. in je bil prvič rr-?'a5eTi ?a ud-Tiika. Na koncii rborovania 1e kolektiv pn-slal pozd*"1 no brzojavko svojem« po-krovitelju ^odpredspdn^ku vlade in gradbenemii nv.nistru T^S tov. Mafek Tvanu-Matiji. v kateri mu obliublia. da bo z novimi udarniki in izvolienim delavsklm = 'etom še nap^-ei med prvf-mi borci za '7graditev 6ccializma. a Uš. Kjer gre za otroke, odprejo delovni ljudje roke in srce Da bl bil največji praznik otrok ftna lepše izveden, so sklenile žene ptujske-ga okraia, da bodo z udamiškim delom prlspevale k predpripravam za »Novo-letno Jelko«. ObLO AF2 je Okrajnemn odboru AF2 priskrbel vefjo količino blaga, iz kate-reqa se 1e naredilo 85 dekliskih oblekc, 32 robcev, 25 deSkih srajc in 24 dekll-ških blačk, Navedenl predmetl so bili razdeljeni med 109 socialno ogTOŽenlh otrok na terenu. Pri ^ivanfu oblačil so sodelovale žene šlvlljske zadrage Pfu}, zadmge Središfe, zaris-ucre Ottu r, ^ivil^a Per1f»aa doma v Ptuju, Sivllia bolnice v Ptniu, nadalfe žene. zaoosiene v tovarnl perila v Ptiijn ter šiviiie Brrnflf Marija, Beziak Jnlka, Muzek Milka. Rajh Kunlffnnda Hlupič Katarfna, Kukovif Mariia Zllaver Iva-na. Pevec Marija. iene kTpalnicc v Ptu-ju. Macnn Zora Cestnikova, Juršič An-gela, Kokol Slavica. Murkova fn Mer- teva tz Brega, Krajnc Angela ln Ver-tafnik Jožlca. Iz tega |e razvidno, da je mnogo iena In deklet raznmelo potrebo sodelovanja pri organlziranjn »Novoletne jelke«. Nista pa rrzrimeH ootrebe za sodelo-vanje In pomoi najrevnejglm otrokom Sivilfi Bor!:o Marija in StepiSnikova. ki sta delo odločno odklonlll. MinJstrstvo za soclalro skrbstvo Je tn obdarovanje otrok padllb borcev In žrtev faListifne«a terorja poslalo pover-JentStvu za socialno skrbstvo brezplač-no 200 metrov raznega blaga, 60 parov nogavic, 20 parov čevljev fn 5 parov škornjev. Vso blago te bilo razdeljeno kot dar za »Novoletno jelko« med 64 otrok padiib borcev in žrtev fašistifne-ga terorja. Iz gornjega \e razvidno, da na5a l|nd-ska oblast budno skrbi na otroke tlstih,. ki so darovali svofa življenia za boijšo bodofnost svotih otrok. OO AFŽ, sekcija »Mati ln dete«. AFZ Ptuj - je imela družabni večer Zene antijaši?tke so vsestransko za-pos-lene, saj so prvič žene in matere v svojem ožiem druiinskem krogu. dru-gič so njih naloge v izgradnji socializ-ma ze!o cbc žne One so na razpolago vsepovsod, V]e.r ]e potrebno njihovo sodelovanie Tnko žene pogosto po^a-biio na sebe delajo za družbo in zo-pet za dmžbo V Ptuju se \q teh požrtvovalnih žena spomnila KP ter iim je v znak prizm-n:'a za niih delo priredila 19. ]an dru-žabni /ečer v bivši gostilni Brenčič na Ormoškj cesti Vabljenih je oilo 60 najbol] delovniih žena. Odziv povabilu je bil navzlic sla-bemu vremenu dober. Ta večer je bil za marsikatero antifašistko zares pravi oddLL in razvedrilo. Poteka' j'. prepleten z raznimi govo-ri. s petjem partizanskih in narodnth pesmi in med živehnim razgovorom že-n<_ Seveda je bilo na razpolago nekaj rina, sendvičev in drobnega peoiva. — Priznanje za delo, ki ga je daJa delov-nim ženam KI kot naša dobra in modra voditeljica, in priLika za medsebojno boljše spoznavanje in medsebojno tes- nejšo pove^avo, dajejo antifaiistkam nove pobude za težke naloge, ki jih ča-kajo v letu 1950. Informbirojevci nam delajo vellke krivdce. Tako nas je vodstvo Mednarod-ne demokratične federacije žena pod vplivom sovjetskih žena izključila na ne-demokratičen način i? Tnnogomilijonske organi7aoije MDFŽ, katere temelje je gradila tud,i AF2J. Izmislili so sd, ker niso imeli dru^gega orožja, da \e bilo naše drž. vodstvo, da je bila večina an-tifašistov med vojno v slušbi Gestapa in da služimo sedaj, ko gradimo sociaM-zem, Amerikaiicem. Antifašistke odgo-varjamo na take in enake gorostasne klevete: S podvojenim delotn v izgrad-nji socialiizma hočemo dokazati svetu, da so ^aši nasprotniki v zmoti, naše drž.^ vodstvo in vodstvo AFŽ pa na pravi poti«. J.J. Lesno industrijski obrat o Ptuju je obi- skala delavskem inšpekcija KolekUv Le^no-indastrfjskega obrata v Ptujti in njegov obrat fe obiskalo 10. laniiarja t. 1. pet inspektorjev dela iz Ptuja z nalogo, da se preprlfajo, Ce se lzvaia]o v tem ohratu socialistirni za-koni v korist ali v škodo članov delov-nega kolektha. Ker Je kontrola v sodallstični dr«žW delavcem In njihovemu vodstvu v po-mof, je razumMlvo, da 1o marsik|e de-lovni kolektivi kot tako cenijo, pone-kod pa še Imajo do nje nepravilni od-aos. Ugotovitve kontroie in tem ngo-tovitvam sledeči ukrepi se često izva-jajo bolj raradi ukrepov satnih kot pa iz uvidevHostj za to odgovornih oseb, da |e adprava nedostatkov korak dalje od napak in dva koraka bližje k napred-kn v življenjskera standardu delovnlh ljndi. V Lesno-lndtistrifskeTti obratn v Ptnjti se nedvomno flanom delovnega kolek-tlva ni »fielo praviino ln v dwh« soda-Hst;rnih 7?knnov, da še podi^je v 4. letn petTetke nlma kopalnice, nmlval-nire ter cjarderobe, da delavci nlso ijt3-vilna razvr§geni pri delu in prl prejem-kih. da ?a benzfn in mazivo nima pod-ietfe Piimernega skladi^ča, da mlzarska delavn.'ca ni na pravem mestu, da lefi v skladiSčti razno bl^>ao za delavce fpe-rllo, hlafevina ltd.)F da niso prl roki prva raščitna sredstva za sln?a| nezgod, ča n»raa|o delavd. ki ne odhafajo do-mov, prlmernega prenofišfa ozir, stano-vanja Itd. Clanl delovnega kolektiva niso motfM verleti, da \e vse to nedosetjljivo. Ne-kateri delavcl so potom svoje sindlkai-ne OTganizadfe vztrajali na tem, da se te pomanikljivosti odpravljo. Konfno Je inspekcija dela izvr?ila svojo nalogo. Obrat |e prefel odlofbo, ki vsebuje ter-mine, da kda| morajo b!ti nepravilnosti odstranjene, Obrat bo s tcm Izvr5il na-prara svojfm delavc^m svojo dolJnost. Za vse obrate v Ptnjti ]e ta primer dokaz, da se fe treba vzporedno z Kr>rbo za izpolnltev plana dosledno borltl za dosego vseh življenjskih potrebSHn, kl so na razpolago delovnjm ljudem v se-danji stopnj! razvoja sodalizma pri nas. KJer imajo delovnl kolektlvl zavedi?« in odlofne inspektorje dela, tam ni nto-gofe, da bl se moral delovnl kolektiv odpovedatl stvarl, za dosego katerih obstojafo vsl pogojl ln dolfnost pod-)etja, da skrbi za socialistične de!ovne pogoje ne pa za golo obvezo dela brez vsakih udobnosti, kl Ilh odreltafo de-lavcem IrkoriSfevalcl ne pa nprave sociallstičnih obratov. Delavska inspekdfa bo postopoma obiskala vse obrate ter bo dosledno oduravl^ala vse nepravilnosti, kl |ih ne vldijo niti upTave same niti funkdonarjl delovnih kolektivov. P. S. Gostovanje orkestra JA iz Ljubljane v Strnišču Orkester Jugoslovanske annade iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta podporočnika tov. Dleska Stevana je dne 21. januarja t, 1. obiskal gradi-telje tovarne aluminija v Strnišču. Gostje so bili prisrčno sprejeti. Člani arkestra so si ogledali tovarniške objekte in se niso mogli načuditi. Povedali so, da jih je veličina ogrom-nih objektov giganta Titove petlet-ke presenetila. Orkester je zvečer ob nabito polni dvorani izvajal koncert s pestrim sporedom in sijajno izvedenim pro-gramom. Pred začetkom izvajanja programa je v imenu kolektiva po-zdravil goste delavec tov. Kokol An-ton, M je v nadaJjevanju počastil spomin nesmrtnega voditelja delov-nega človežtva, genija in učitelja delavskega razreda Vladimirja Iljiča Lenina. Na to je orkester predvajal program: Učakarjevo >Part?zanko«, Parmovo fantazijo iz opere »Kseni-ja«, črnogorsko partiz^nskn rapsodi-jo, Učakarjev Venček slovenskih na-rodnih ter še nekaj drugih skladb. Podporočnik tov. Vrhunc Janez je z recitacijami zelo poživil prireditev. Recitiral je: Klopčičevo »Drejčnik Andrej govori«, L»evčevo »Lirično koračnico« ter Prešernovo »Zdravico«. Z vsemi je ganil poslušalee, kar so ti dokazali z dolgotrajnim aplavzom. Večkrat se je moral vrniti na oder. Navdušenega razpoloženja in vese-lega tovarištva, ki so ga prinesli člani orkestra med člane delovnega kolektiva tovame, skoraj ni mogoče popisati. Po končanem sporedu je spregovoril predsednik SKUD-a tov. Kavtičnik Ferdo, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil Članom orkestra ter jim izročil nekaj knjig kot darilo. Tov. Vrhunc pa se je zahvalfl za sprejem ter vzpodbndil graditelje k še večji vztrajnosti pri gradnji to-varne ter pri izgraditvi socializma. Obljubil je, da bodo povsod, kamor bodo prišli, povedali, kaj so v Strni-ščn videU in do?iveli. Za tem se je razvil družabni večer. Naslednje .i^tro so si gostje ogle-dali Naselje - novo mesto Strnišče, kjer se r;5o rnogli načuditi moderno grajtTv'11 stftTiovaniskim blokom. po-¦^^bno pa zim«?ki gozdni naravi in ?raku, ki ga strniški delavci uživajo v res lepih p^anovanjih. Clani orke-stra se niso mogli načuditi vsenm, kar so doživeli v Strnišču. Ob slovesu so bljubili, da bodo še prišli. Kč. Učni uspehi ob 1. polletju na ptujski gimnaziji iCakor vse srednje šole v driavi so tudi dijaki tukajžnje gimnazije nastopili sredi tekočega meseca svoje semestral-ue počitnice. S tem je bilo obenem tudi zakJjučeno I. polletje tega šolskega le^ ta, Poglejmo, ka!kšen je bil tokrat učni uspeh ptujske gimnazije. Povprečno je na vsej gimnaa o zgradbi in zgodovini zetnlje Ihtiologija je veda o življenju rib Te vede proučujejo popolnoma raz lične reči. Toda tedaj. ko ne gre r eč san^o za proučevanje, arflpak tudi za njen. preobrazbo, se snidejo v«« vede. na^dejo vse skupen je?;ik in skupno delo. Tako tudi mora biti. Saj so reči lo-čene eamo v knjigah — samo v njih ot)6toji voda samo zase, živijo ribe sa- me zase in stoji zemlja sama zase. V prirodi pa je vse povezano: voda teče po zemlji in ribe živijo v vodd. K posvetovanju moramo torej priteg-niti učenjake najrazličnejših strok Ce ne skličemo takega posvetovanja, ne bomo prišli da pravega sklepa. ZoODBA O HIDROTEHNIKU, GEOLO GU, IHTIOLOGU, AGRONOMU IN UPRAVNIKU RECNE PLOVBE Zamislimo Si, da je za&el hidrotehnik grcditi jez, ne da bi se s kom pocveto-va1. Poi«kal je prikladno reko in na njej prikladen kraj ter začel graditi. Ne-nadoma se pripelje avto, iz njega stopi človek z aktovko in pravi: — Jaz sem geolog. Takoj prenehajte z delomt Tu je pod zemeljsko površino kras Ne da se pomagati. Hidrotehnik uka-že, naj se začeta gradnja poruši, in 6e oopravi skupaj z geologom, d-a poiščeta nov kraj za \ez. Najdeta prav ugoden kraj, hidrotehnik je vesel in geolog je zadovoljen Komaj zabijeta prvi kol, se pripelje nov avto in v njem človek z aktovko Izstopi in pravi: — Ali ste kaj pomielili i*a belugo in jesetra? Če gradite jez tu, zagradite pot belugi in jesetru v kraje. kjer se dr-stita. Jaz sem ihtiolog. Niroa smisla, prepirati se. Ribe so va-žna reč. Izvlekli so kol in se odpra-vili iskat vsi trije — hidrotehnik, geo-'¦og ii ihtiolog. Našli so boljši kr-aj od prejšnjega: pogonske eile je obilo, dno je trdno in beluge ter jesetri «e ne bodo mogli nič pritoževati. Začno graditi. Nenadoma spet pripra-ši avto po cesti. V njem je človek z aktovko. Kdo pa je spet to? Mož iz-stopi in pxavi: — A kaj bo 6 polji pšenice m leče? Če ^ostavite jez tu, 6e bo reka razlil-a in poplavila sto tisoč hektarjev zemlje, na katerih pridelujemo dragocene žet-ve. Jaz sem tukajšnji agronom. Hidrotehnik, geolog in ihtiolog se začno preptrati z agronotnom. Prepirajo «e m prepirajo, koJično pa uvidijo: ne da se nič pomagati, poiskati je treba nov kraj. J Vsi 5tirje se odpravijo iskat nov kraj: 1 hidrotehmlk, geolog, ihtiolcg in agro-nom. Se teže je bilo najti prikladno mesto: zdaj ugovarja ta, zdaj oni. Dolgo """¦ iskali, končno so vendarle našli Zopet začno graditi Gradijo mesec dni, pa še mesec dni, tedaj pa se spet pokaže oblak prahu na cesti. Spet se nekdo pripelje z avtom, izstopi in pravi: — Kako pa mislite glede plovbe? Reka se bo tu razlila v veliko iezero, na jezeru pa je plovba drugačna, morajo biti ladje drugačne — ne rečne, ampak I jezerske Ali naj zaradi važega j«zera 1 zgradiino morda novo ladjevje? Jaz sem upravnik rečne plovbe. Spet se začne spor. Tri dni so se pre-piru ; hidrotehnik. geolog ihtioiog in aTonom z upravnikom rečne p!ovbe. Pripovedovali so tnu o melioraciji, ou pa jitn je govoril o navigaciji, govorili so mu o drenaži, on pa njim o tonaži Prepirali so se in prepirali. končno pa odšli skupaj iskat nov kraj Iskali so ga m c.J in ga končno tudi našli je spet zatulil a-vto po cesti Spet bo ' rej treba prenehati z delom j A hidrotehnik ni počakal novega gosta, 1 ampak je vzel iz žepa nalivno pero iii " napisal brzojavko svojemu najvišjemu šefu: »Treba je brezpogojno takoj skli-cati posvetovanie vseh iTrvedpncev <• Prosim naj ostane med nami r\ rea imajo največ zabave z ugan-^ kami in skrivalnicami. Pri prvih je treha dati pravilni odgovor, pri druglh pa je treba ttajti, kar je skrito- •Jganke in skrivalnice pa postajajo vedrtn bolj znn!mive tndi za kontnr lorie popisa živine. Kar ni v seznama, \e pač ircba najti v skrivalnict. Tudi kontrnlor papisa živine v Bo-rovcih je moral rešiii uganko: *Ka} manikn v popisni poli kmeta Valič Martinn iz Borovc?« Reš'tev aganke jt bila enastavna: -Zatajeni prašič*. • AJ izdeiki lokalne industrije in obrii rr; " dos^ojno zosiopani, ' ' or so bili '¦i.jski lokalni razstavi Plp. Planiranje živilskih nakaznic za lokalno dejavnost Poverjfinistvo za delo pri IO 010 Ptwj je poslalo 24. t. m. vsem gospo-darskim * ". *"¦ ia in vojaškim vpjniin i; dročju OLO Ftuj okrožnico t, i^^ipm m roki za predlo-žitev plana živilskih nakaznic za lokal-no dejavnost. Delovne kolektive opozarjamo, da s« zaniraiijo za to, da bodo za nje pravo-časno in pravilno planirane f.ivi«sk.e na-kaznice. S sodclovanjeni prj planisanji naj pomagajo prepreciii vse možnosll napak, ki so ve?.ane na reklamacije ir korekture planov. Edlno na ta nafiin bo poverjei>HStvon] mogoče pravočasno ln pravilno izvrSevat ualogo plaiiiranfa brez zatnude in napak Iz pisame poverjeniitva za delo — Ptu]. PRODAM kompletao spalnico iz če^njevega lesa, 2 postelji, 2 nofni omarici, 2 oniari, um»-valnik, predalnik, 2 po^L vložka, miza, 4 stoli, ogledalo in vitrina (omarica za servise): 17 kv^madov. — Ogleda se lahko vsako nedejo dopuldan. Pt«j, S'omskova uiica 2, II. nadstropje. lzgubila se je moška ročna ura Po-Šten najditelj se naproša, naj uro odda proti dobri nagradi v uuravi lista »Naše delo«. Fizkultura Ustanovljen je nogometni klub "Drava" V ponedeljek, 23. t. m. se je v pro-etorih MLO-a vršila II. redna letna skupščina Sportnega društva Drave v Ptuju. Udeleiilo se je je 36 članov, navzoči pa 60 biti tudi predstavniki ostalih ptuj&kih fizkulturnih organiza-cij in sekretar Oblastnega nogomet-nega odbora tov. Vavpotič Ferdo. Tajnik društva tov. Novak Rudolf je podal izčrpno poročilo o delu društva v preteklem letu. SD Drava je ob svoji ustanovitvi le-ta 1947 sprejela od takratnega FD PtUja nogometno in vse ostaLe športne sekcije. Vsied finančnih težav (nogo-metne tekme so v Ptuju sorazmerno zelo slabo obisKane), pa tudi zaradi nedelavnosti posameznih vodij sekcij, je delala samo nogometna sekcija. Na ta način je bilo SD Drava že od svoje ustanovitve v bistvu nogoraetni klub Nogometna sekcija je v času od zad-njega občnega zbora dosegla prav Le-pe uspehe. Ze leta 194d tega dobljenih 11, 2 neod-lutan iu i3 1ekem izgubljenih; razlika v golih 89.55 v .konst Drave. — Naj-več golov na teh tekmah je dal Sirec Maks, in sicer 23. Sledi mu Berlič Ma-rijan, ki je dal 16 golov in Sirec Ivan z 12 goli. — Tudi pionirsko moštvo Drave je doseglo lep uspeh s tem, da se ,]e plasiralo na drugo mesto ptonir. skega prvenstva maiii>o ^.:^e^a okrožja. Na podlagi vsega dosedanjega de-ia SD Dravc^je vodstvo društva pred-lagalo, da športne sekcije SD Drave prevzameta telovadni di-uštvi Ptuj in Miadost v Ptuju, iz dosedanjega šport-nega društva Drave pa se naj ustanovi riogometni klub. Ta predlog je podprl tudi zastopnik FlSAJ-a, ki se je pred nedavnim mudil v Ptuju Novoustanov-ljeni nogometni klub Drava naj bi škr-bel za dvig in omasovitev nogometne igre v samem Ptuju, kakor tudi v vsem našem okraju. Ved navzoči so se s tsm predlogom strinjali in je bila soglasno sprejeta ustancvitev Nogornet.nega klu-ba Drave. Nato se je razvila živa di^kusija o tem, zakaj ni bil v preteklcm letu iz-črpan kredit za gradajo športnega igrišča v P'.uju. Sledile so volitve v upravni in nadzorni odbor kiuba Za predsednika kluba je bil izvoljen tov. Perner Stane. Odbor je predlagal nato plan za delo v tekočem letu, katerega je slcupščina sprejeia. NK Drava bo morala nerau-doma pos+a^iti poklicnega nogometne-ga treneija; %vsi igralci se bodo redno udeleževali treningov. Skrbelo se bo tu-di za večjo disciplino igraicev. V zim-skih mesecih bo prirejen tečaj. na ka-terem se bodo člani kluba podrobneje seznanili s pravili nogometne igre. NK Drava bo vzgojila tudi gotovo steviio svojih sodnikov Ustanoviio se bo II. moštvo in mladinsko moštvo, ki bosla poleg prvega in pionirskega moštva so-delovali na vseh nogometnih tckmova-njih V tem letu se predvideva tudi omasovitev kluba na 250 čianov L»a bo to doseženo, se vsak član >bveže da pridobi še 2 do 3 člane Vsak član kluba se je tndi obvezal, da bo v tem letu pri6peval k izgradmi stadiona v Ptuju vsaj s 30. delovnimi nrami Na koncu se je oglasil §e sekretar Oblastnega nogometnega odbora tov. Vavpotič, ki je naglasil še nekaj vzro-kov za neuspehe moštva. Dejal je, da napredka ni moglo biti, ker se je z nogometom aktivno bavilo le okoli 15 igralcev, no^^ega kadra pa sploh ni bi-lo, ker ni bilo mladinskega in dru-gega moštva Omenil je tudi pomanj-kljivost plana. ki ni se6tavljen po na-vodilih Nogometne zveze Jugoslavije. Poslana je bila še pozdravna resolu-cija Nogometni zvezi Jugoslavije. v ka-teri se obliublja, da bo NK Drava skr-b^la za dostojen dvig nogompta v okraju. M. K. POZIV k viožiivl davčnih prijav za leto 1949 V roku od 2U. jauuana Uo 20. iebruana 1950 so ciolzni aavcm zavezanci zaset>-aega sektorja, ki so v letu 1949 oprav-ljiUi kakršno koli pridobitno deio 111 iz-vrševali samostoine pokiice aii ki so tmeii dohodke ad zgradb itd., vložiti davčne pnjave na predpisanih obrazcih. Uavčni zavezanci mora]O viožiti davčne prijave pn krajsvnem (rajonskem) Ijud-skem odboru svoiega prebivališča za vire dohodkov in za dohodke. dosežene v območju (rajonu) svojega prebivaiišča in v območju vseh sosednih (mejnih) okrajev a!i rajoiiov. Davčne prijave lahko oddajajo zave-zanci osebno aii po pošti. Kdor ne vloži davčne prijave v pred-pisanem roku, plača kazen v višini 3% od predpisanega davka oziroma 6% od predpisanega davka, če prijave sploh ne vloii. Na podla«i tssa poziva aim dojžnj vlo-žiti davčne priiave: 1. Kmečka gospodarstva, ki imajo do-hodke izkliučno iz kmetiistva. 2. Delavci, nameščenci, usiužbenci^ ra upokojenci glede doliodkov iz uslužoen-skega razmerja. 3. Postresčki, ulični prodajalci časo-pisov, snažiici obutve in podobni delavci, ki plaču;:"o dohodnino v stalnem letnem znesku. 4. Osebe, ki so imele dohodke od pro-vizije za prodajo srečk državne razredne loterije ali za posredovanje. 5. Kmečke delovne zadruge, ki so bile ustanovljene v letu 1949, in one, ki so bile ustanovljene v letu 1948, potem ko je bila letina že pospravljena. Davčne prijave so plačljive tiskovine m bodo na razpolago davčnim zavezancem pri krajevnih (rajonskih) ljudskih odbo-rih v nekaj dneh. Mfnistrstvo za flnance LRS. TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSl Kako ozdravimo vlačljivo vino? V letih s slabšim vinskim pridelkom se često dogaja, da postane vino viač-Ijivo ali stuznato. Tako vino je težko tekoče. debelo kot olje, včasih še bol.j gosto. Skozi pipo le težko in počasi teče. ima nekakšen neprijetno medel okus. VinoRradniki imenujeio to bolezen vina 7. različninii imcni, strokovno pa se ime-nuje vlačljivost ali sluzavost. i\Tajraje postane vlačljivo beJo, lahko, mlado vino, redkeje črno vinn. Vlačijiv lahko postane tudi niošt. če ne tnore kspeti, zelo rad pa tudi jabolčnik. Vinogradnikom v korist je. če se se-žnanijo s povzročiteljem te bolezni. To je posebna vrsta &livic. ki se rade rede na sladkorju, ki ga preivariaio v ne-kakšno sluzavo snov (manin). Znana je" glivica, ki se znanstveno imenuje dema-tikum puHulans. ki tvori sluzne drože. Ta glivica živi že na trti. Spomladi ko se trta solzi, jo najdemo na mestu, kjer se izceja soizna voda \z trtnega iesa. Že na trtnem lesu razvija tieko shizavo te-kočino. Pozneie j6 najdemo na listju ali crozdiu zlasti ob zidu škarpi itd. Tam živi od sladkih izmečkov trtnet;a kaparia, to je ščitne uši. ki živi na trtnem lesu. Od me naradeni listi in grozdi postaneio. kot da bi jih posipai s pepeiom. Zaradi tesa imenuiemo boipzen tudi c^hvost trt. S sajavim KrozdieTn pride giirvica v tnošt, v katerem se. ali pa pozneje y vttiu rrb dnstomi zraka močno pomnoži v sluzne drože ter povzroča sluzavost ali vlačljivost inošta ali vina. Znana je tudi bacllus viscosus vini, ki se razmnožuje ziasti ob navzočnosti sladkorja, vendar brez dostopa zraka. Posarnezni bacili se drže skupaj ter tvo rijo cele vrvice, ki povzročajo, da po-stane vino vlačljivo. Raznmoževanje gli-vic in bacilov, ki so vzrok vlačljivosti vina, močno ovira čreslovina in alkohol. Zato močna, ali v večji množini čreslo-vino vsebujoča vina (trpka, črna vina) ne postanejo vlačljiva. KAJ PREPRECUJE SLUZAVOST VINA? 1. Pridelovanje močnih vin. To je možno !e tedaj, če sadvrno trtne vrste, ki dajejo boljša vina in ki pri nas vse-lej lahko dozori.io. Trgati je treba kolikor mogoče pozno, da grozdje lahko dobro dozori, ker le zrelo, sladko grozdje da dobro močno vino. 2. V letih, kn je zaradi r!abes:a vre-mena pričakovati slabo vinc, odnosno, če imamo v vinoeradu vrste, ki sploh dajejo le šfbko vinn, je potrebno tudi bela vina nekaj časa (24—48 ur) pustiti na tropu kipeti. Pred tem je seveda treba odstraniti \z tropa peclje Pri kipenja ie treba paziti, da se trop ne segreje ker sicer lahko vino scika. V neugodnih le-tih se priporoča tudi slajenje mošta. ki se pa ne sme vršiti brez kontrole 3. Ker je, kot že omenjeno hrana za glivice in bacile, ki povzročajo sluzavcst vina, v prvi vrsti sladkor v vinu. je treba skrbeti že v jeseni za to, da mošt gladko in dobri pokipi. To dosežemo, Če je v kleti pravilna J^ipelna toplota 15—20° C in z dobrimi drožmi V ietih s slabim pridelkom se priporoča zlasti raba čistih drož. 4. Ker vsebuje zlasti gnilo a!i drugače bo!no grozdje veliko števik viačljivost vina povzročujočih glivic, ie treba tako grozdje ob trgatvi odbrati in spravljati posebej. % ZDRAVLJENJE VLACLJIVIfi VIN Vlačljivost ni pravzaprav huda bole-zen vina ter se da ozdraviti razmeroma lahko in brez veliike škode za vino. Vlačljivo vino pretočimo takoj, ko opazimo bolezen, v dobro zažveplan sod. Na vsak hl vsebine soda je treba sežgati v sodu 5 gr — to je en azbestni trak žvepla. Vino tako pretakamo skozi po~ cinjeno cedilo vrtne škropilnice, ki ga pritrdimo na pipo. Če je vimo ze!o gosto, je treba pri pretakanju skupaj držeče se bacile raztrgati. To napravimo s tem, da vino v škafu, v katerega ga preta-karno, močno mešamo z brezovo metlico. katere šibe smo predhodno oguiili. Vino s tem tudi dobro prezračimo, kar ško duie vlačljtvost povzročujočim bacilom. Takoj pri pretakanju dodarno vinu ka-kih 5-—10 gr tanina na hl. Če vsebuie vino še sladkor, je treba poskrbeti, da ta sladkor pokipi, ker sicer vino lahko vnovič postane vlačljivo Ob tej priiiki je treba tudi ugotoviti, če je v vinu še sladkor. kar ujrotnvimo s tem. da odne- semo gotovo količino vina (1 do 2 litra) v topio sobo. Ce vino vsebuje sladkoi, bo začelo po preteku gotovega časa ki peti, kar opazimo po tem, da Dq kraalu začelo »prašiti«. Če vino vsebuje slad-kor, ga je treba pretočiti še enkrat po okrog 8 dnevih na isti način kakor prvič, to je skozi cedilnik vrtne škropilnice, da se zopet dobro prezrači. Soda drugič ne žveplamo, pač pa spravimo vino y pro-stor s toploto, ki ie primerna za kipenje. Gotovo količino vina segrejemo na ognji-šču in nato pnmešarno z ostalim vinom. V^inu .dodamo še čistih drož ter skrbimo za to, da hitro dokipi. Ko se je po kon-čanetn kipeniu vino dobro prečistilo, ga pretočitno v zažvepian sod. Ce je vino šibko, mu ob tej priliki lahko dodamo nekaj spirita (1% finega, čistega; 1 liter na 100 litrov vina). Najenostavnejše zdravljenje vlačliivega vina je s takoimenovanim paslerizira-njem. Za to so potrebnš posebui stroji, s katerimi pa naša vinarska gospodarska podjetja ^e ne razpolagajo. Vino s tem načinom segrejemo na 62° do 65° C, nato pa zopet ohladimo na 15° do 20° C ne da bi pri tem prišlo v dotik z zrakom Če vino še vsebuje sladkor mu do-danio čistih drož, da dokipi. Po konča-nem kipersiu se vino fi'triira ter napolni v zrnerno zažveplan sod. Pasterizirano vino ie očiščeno vseh giivic ter se ne more več pokvariti, če ga z nečisto po sodo ali orodiem zopet ne okužimo. Vinogradnikoif-zadružnikom bodo gor-n'a navodila. če se iih hodo posluževaii. prišla prav. posebno še, ker S€ §e tudi v naših zadruecah posveča premalo pažnie nejri vin in spioh umnemti kietarjenju. Izplačilo izžrebanlh obveznic ljudskega posojila Beograd, 20. jan. Poslovne enote 1 Državne investicijske banke in Narodne ^ banke izplačujejo vse doslej žrebane obveznice Ijudskega posojila za amorti-zacijo in za dobitke. 2rebane so bile obveznice, ki nosijo v gorniem desnem kotu eno nasledniih j številk:" ^ 000029, 000049, 000050, 000054, 000062. 000064, OOG070, 000079, 000084, 000086, 000094, 000097, 000102, 000121, 000130, J 000132, 000135, 000152, 000155, 00O167, 4 000169, 000172, 000173, 000204, 000207, 000210, 000216, 000220, 000235, 000236, 000256 000291, 000320, 000329, 000347, 000348, 000356, 000359, 000375, 000377, 000394, J00421, 000446, 000447, 000458. 0C0474, 000504, 000507, 000512, 000518, 000545, 000550, 000568, 000573, 000577, 000578, 0C0581, 0G0596, 000598, 000607, 000511, 000621, 000623, 000629, 000648, 000651, 00O6&3, 000695, 000712, 000713, 000716, 000713, 000719, 000723, 000728, 000744, 000750, 000756, 000758, 000777, 000778, 000780, 000703. 000790, 000806, 000828, 000830, 000835, 000847, 000857, 000883, 000892, 000899, 000901, 000922, 000941, 000977, 0C0979, 000319, 000583. Pri izplači!u naj se vpisniki prepričajo, če so obveznice dobile tudi dobitek. Razen žrebanih obveznic se izplačuje tudj kupon št. 1 z dospelostjo od 1. ja-nuarja 1950. leta na vseh obveznicah Ijudskega posojila. ne giede na to. če so bile izžrebane ali ne, ne izplačujejo pa se kuponi št. 1 pri obveznicah, ki so bile izžrebane že pri prvem žrebaniu. Iisdija )e pred kratkim postala repn-biika. V tei bivši brltsnski koloniji so Izvolili za prvega predsednJka repnbiike «fr. Rajef: