PRIMORSKI DNEVNIK
^Struna
Dostale I gruDpo
Aib "- ,Dlacana * gotovini
Cena 50 lir
Leto XXin. St. 47 (6631)
TRST, sobota, 25. februarja 1967
IZJAVE KAMBOŠKEGA PREDSEDNIKA V PARIZU
Ostra Sihanukova kritika
proti ameriški politiki v Aziji
Poudaril je tudi, da podpira hanojske pogoje za začetek pogajanj - Obnovitev odnosov z ZDA je mogoča, če se ameriška vlada obveže, da se bo ustavilo bombardiranje kamboškega ozemlja
^ARIZi 24.
Sltj	^ S— J—	..--j— - — ....	u(iuw9&i Uflaurnai,-
^fan •P0?-06.3,1 ,° izjavah delegata sevemovietnamske vlade v
Ha	~ Kamboški predsednik Norodom Sihanuk je
siti	ki ga je priredil njemu na čast francoski diplomat-
<j6 "c>ii. Izjavil je: «Generalni delegat sevemovietnamske vla-^ini Pranciii Mai Van Bo me je prosil, naj pojasnim, da je d4 ^ P°S°j. ki ga njegova vla----------
Vojj^avija za morebitne pogo-
® bied Severnim Vietnamom fPA, v dokončni in brezpo-
8eVei ustavitvi bombardiranja n; J?1 ®ga Vietnama, ker sever-Hottot .amci ne morejo začeti ®*Janj pod grožnjo.«
*ahte^ je: «Kar se tiče ameriške te po recipročnem dejanju, mi djj Mai Van Bo podal nasledilo Prasni'0: «Hanojski vladi bi !>0(tkwemogoče ustaviti podporo in dj c bratom z juga, ki se borijo, te J® °svobodijo ameriške invazi-tatj. °kupacije. Rade volje sporo-W“sku ta pojasnila, ki jih Kam-jJr Podpira.«
0 Je Sihanuk izjavil, da je ter6n Predlog za mednarodno kon-o Vietnamu «postaviti ob
meti nobene aktivne vloge. Ne vidimo možnosti konference, temveč samo možnost pogovorov med Hanojem, narodnoosvobodilno fronto in Washingtonom.»
Omenil je nato, da vsaka konference pripelje do kompromisov in da «niso mogoči kompromisi glede neodvisnosti in svobode Vietnamcev)).
daj ernem času». «Za sedaj, je do-
” de ---------—* »•—i—x~> ,
»'mi
moremo mi Kambožani i-
SinanuK je nato poudaril, da hoče Kambodža ostati neodvisna. Dejal je: «Nočemo ameriškega načina življenje niti ne Maocetungo-vega načina življenja, kakor tudi ne Hošiminhovega ali Kosiginove-ga, toda kamboški način življenja.«
Poudaril je nato, da opozicija proti njemu v Kambodži ne prihaja od kamboških komunistov, «temveč od ZDA, od Tajske, iz Sajgona in od samozvanih svobodnih bor-
ll,INl|||M||,im,,ll,l„l,ll,|,,ll|,ll|||||„|l,l,,l„|||l,,,l„,„,l„„,„ll„„l„,tl„,,||,||t|ll,„„„|,„l„|||,||
PREISKAVA 0 KENNEDYJEVEM UMORU
Ustanovljen poseben sklad *a Garrisonovo preiskavo
^itison je izjavil, da bo dal aretirati vse zapletene osebe
ORLEANS, 24. — Okrožni
loiijpl* ____________ -- flnH
t New Orleansa Jim Garrison
ju
«1
tranes izjavil časnikarjem, da je tj * okoliščine, ki se tičejo urno-
''UOvIMC, AI »Jt, vlvv_
b° "edsednika Kennedyja, ter da 301). Ural vse zapletene osebe «v doče l, 40 letih«. Dodal je, da s tem tij^bUi duhovit. Njegov namen je iiii ta, da ne opozori tistih, «ki bbvih?10,0 aretirali, da se ne bi po-
^"tio- *5ar se ie zgodilo z Davidom
X
a°s je skupina delovnih ljudi
■iiiaKl Orleansa ustvarila sklad za
či-nsir;
(j^banje Garrisonove preiskave, ^ka 'UP'ne so Prepr>čani, da bo
če neava dala pozitivne rezultate,
finančnih ovir. Predsed
josJ^bžbe Rault Petroleum Corp. vifei, ^ault
sšr
je izjavil, da ustano-praktično pomeni obda bodo plačevali stroške *ave več mesecev in tudi več
Hi!11!1 j® izjavil, da bo Garrison ^tretki ik° denarja, kolikor ga bo (Ju . al za svojo preiskavo. ^fevrison je bil izrazil bojazen, da te obv 'zdatkov o tej preiskavi, ki Jbj5v ezria po zakonu, in predvsem i aiev ? Potnih stroških z oztako *iive V’ ahko opozori nekatere sumilo asebe, kar lahko zavleče ali W bemogoči aretacije. Prav o-'zdatka 8000 dolarjev «za r^un.,0 Preiskavo* v uradnem ob-r°čila i- je bil objavljen, je omo-.tu iz New Orleansa «State-
H 'da je ugotovil, da Garrison LSii»Qi.ei?*tavo o umoru Kennedyja. to v 1 j® Garrison ponovil, da ne 'tštiih^bcnem primeru izročil ka-ttj()0 koli zbranih dokazov drugim b je ai’ in zlasti ne zvezni vladi, in še zadržuje doka-morala izročiti uradom
* lp ' zi 'o, k; ^.držala ai j*h rr
'V Y?rno.sti, katerim pripadajo.
'bilo

Garrison je nocoj izjavil, da 1 «več ---1,1 da
J. <<Ve<- zarot« za umor Kenne-
so imena oseb in sku-
bj^^eSanih v te zarote, znana, btev Pa je> da je Kennedy postal
*Wrv**r°te, ki se je skovala v b4 rleansu.
)|jes je preiskovalni sodnik Chet-
aajj ;V.°di preiskavo o smrti Fer-zlavil, da je Ferrie umrl na-l5fSrbrti oziroma zaradi možgan
%jJVavitve. Dodal je, da ni naj-Vh ega znaka o samomoru ali u-
fnfeko-sovjetski
kilti

urni sporazum
% .	24.
Danes so podpi-
N)»i3‘0ndonu dveletni sovjetsko-
I *“tl*L-*	UVCICUH OUVjc:u3i\u-
% kulturni sporazum, ki do-:Sos?-Zsir>tev stiko/ na področju *• tehnike, pedagogike, zdrav-
^(li4 .umetnosti, kinematografije,
televizije. To je že peti %jj sPorazum od leta 1959. Se-
leto^°razum b° zapadel 31. mar-
Nc|i(
Jurija iz Pankowa v fenevi
24. — Pomočnik vzhod-INtn ',Ke8a zunanjega ministra
ki bi zaprla Zahodni Nemčiji pot do Jedrskega orožja. Vzhodnonemška delegacija bo navzoča na ženevski konferenci kot opazovalka. S ti bi je omenil nedavni predlog Vzhodne Nemčije, naj bi se obe Nemčiji odrekli jedrskemu orožju v kakršni koli obliki.
Voditelj ameriške delegacije Fo-ster se je nocoj sestal z voditeljem eahodnonemške delegacije, ki je tudi v Ženevi kot opazovalka. V sredo se bodo zopet sestali voditelji delegacij osmih nevezanih držav. Delo konference se bo nadaljevalo v torek.
ATENE, 24. — Sin bivšega predsednika vlade Andreas Papandreu in državni podtajnik za informacije Paulos Vardingojanis sta obtožena, da sta sodelovala v tajni organizaciji «Aspida» («Sčit») skupaj z 28 oficirji, ki se sedaj zagovarjajo pred porotnim sodiščem pod obtožbo, da so organizirali zaroto za prevzem oblasti. Obtožnica trdi, da je Andreas Papandreu politični voditelj organizacije. Državni tožilec je zahteval od parlamenta, naj obema odvzame poslansko imuniteto, o čemer sedaj razpravlja posebna poslanska komisija.
cev, ki delujejo zaradi danarja in po volji CIA«. Rekel je dalje: ((Zavezništvo s Kitajsko nas ne plaši, s pogojem, da lahko ostanemo svobodni Kambožani.« Rekel je tudi. da se ne boji komunizma, ker ((demokracije svobodnega sveta niso prinesle nič svojim zaveznikom, kar se tiče demokracije, miru in socialne pravičnosti, temveč samo korupcijo«.
Ko je govoril o odnosih z ZDA, je Sihanuk izjavil, da je pripravljen obnoviti prijateljske in diplomatske odnose z ZDA, če se te obvežejo, da ne bodo več kršile kamboških meja z bombardranjem. «V imenu Azijcev, katerim pripadam, je zaključil Sihanuk, pravim Američanom, da se ne bodo ponižali, če se bodo umaknili iz Vietnama. Nasprotno, mnogo bodo pridobili na ugledu. ZDA nimajo nič zgubiti, če prepustijo Vietnam Vietnamcem. Predsednik Hošiminh ne bo odklonil, o tem sem prepričan, ameriške pomoči, če bo ta brezpogojna.«
Kakor poročajo iz Sajgona, je ameriško vojaško poveljstvo sklenilo obstreljevati sevemovietnamsko ozemlje tudi s kopnega. Obstreljevanje so začeli že danes s topovi, ki so nameščeni ob meji v Južnem Vietnamu ter bombardirajo demilitarizirano področje in kraje severno od tega področja.
Severnovietnamska tiskovna agen. cija je nocoj poudarila, da je to bombardiranje nov očiten dokaz zaostrovanja vojne. Poleg tega pomeni to bombardiranje novo kršitev ženevskega sporazuma o Vietnamu.
Demokratična senatorja Joseph Clark in Rihard Russel sta skušala ugotoviti, koliko stane ZDA vsak vojak osvobodilne vojske, ki pade v Vietnamu. Senator Clark je izjavil, da se cena vrti povprečno okoli 350.000 dolarjev (nad 210 milijonov lir) za vsakega vojaka. Russal pa je izjavil, da se ta znesek vrti okoli 300.000 dolarjev (180 milijonov lir).
Poveljnik ameriške nosilke letal «Coral Sea», ki se je vrnila v San Francisco po 109 dneh delovanja ob vietnamski obali, kapitan Frank Ault, je izjavil, da je ((sovražnik trd z vseh vidikov. Njegov obrambni položaj se vsak dan boljša«. Dodal je, da severni Vietnami «ne kažejo najmanjšega znaka o ošibe-losti njihovega odpora«.
Sovjetski strokovnjaki Nikolaj Fedorov, ki se je pravkar vrnil iz DR Vietnama v Moskvo, je povedal, da so večje količine sovjetskih vojaških potrebščin, ki so jih v zadnjem času pošiljali po železnici čez Kitajsko v Severni Vietnam, ((izginile na kitajskem ozemlju«. To njegovo izjavo je objavila sovjetska agencija APN in so jo delili časnikarjem v Washingtonu. Nikolaj Fedorov trdi, da sovjetske opreme v Vietnamu pogosto niso mogli uporabiti, ker so med prevozom čez

IZIDI INDIJSKIH VOLITEV
Indira Gandi: Ni bilo premikov v škodo kongresne stranke
V osrednjem parlamentu ima do sedaj kongresna stranka absolutno večino, v štirih državah pa je v večini opozicija
S
St(iiw^avll, da Vzhodna Nemčija
zunanjega
u -. ki je prišel v Ženevo delegacije Vzhodne Nem-
SLŠift:
pro^n° podpira zamisel pogod-Sirjenju jedrskega orožja,
NOVI DELHI, 24. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je o izidu Indijskih volitev izjavila: «Vsl smo v rokah ljudstva. V demokraciji je treba sodbo ljudstva sprejeti, in indijski volivci so pokazali, da verujejo v demokracijo.« Dodala Je, da ni mnenja, da je bila kongresna stranka poražena. Po njenem mnenju ni bilo pra vega premika volivcev v škodo kongresne stranke. Na vprašanje, ali bo še dalje ostala predsednica vlade, je Indira Gandi s svoje strani vprašala: «Kaj mislite vi o tem?« Takoj zatem Je obžalovala, ker niso bili znova izvoljeni nekateri ministri osrednje vlade, nekateri vodi telji stranke in še posebno predsednik stranke Kamaradž.
Na vprašanje, kaj misli o uspehu komunistične stranke v državi Ke-rali, je Indira Gandi izjavila: «Ni-sem mnenja, da Je kongresna stranka doživela neuspeh v Kerall. Dobila je 34 odstotkov glasov, kar je največ, kar je v Kerall dobila kaka stranka.« Kakor je znano, so komunisti sklenili v Kerall koalicijo s 7 opozicijskimi strankami. Notranji minister čavan in bivši finančni minister Dessai sta bila znova izvoljena z veliko večino v svojih okrožjih.
Dosedanji podatki o poslanskih mestih v osrednjem parlamentu, ki se tičejo 298 sedežev od skupnih 521, dajejo kongresni stranki 172 sedežev, t.J. absolutno večino. Opozicijske stranke so dobile skupno
do sedaj 126 sedežev.
Do sedaj pa Je gotovo, da so opozicijske stranke v večini v štirih državah: v Zahodni Bengaliji, v Kerall, Orisi in Madrasu. V Zahodni Bengaliji (prestolnica Kalkuta) je kongresna stranka sklenila preiti v opozicijo. Tu je sicer dobila več glasov kakor vsaka druga stranka, toda ni dobila absolutne večine. Bivše opozicijske stranke skušajo sestaviti novo krajevno vlado, toda razdeljene so na dve skupini. V Ke-raii pa so se vse opozicijske stranke združile v skupno fronto. V državi Orisi je prišla v ospredje desničarska koalicija, medtem ko bo v Madrasu sestavila krajevno vlado stranka «DMK», ki se je predstavila volivcem kot ((braniteljica južnih koristi)).
Dobrinin pri Rusku
LR Kitajsko izginili važni deli. To se ponavlja zlasti v zadnjem času, odkar se je začela kulturna revolucija.
Razen tega na kitajskem ozemlju dolgo zadržujejo sovjetske pošiljke DR Vietnamu, tako da jih Vietnamci dobivajo z veliko zamudo. S posameznih delov in izdelkov pa Kitajci odstranjujejo sovjetske in vstavljajo kitajske oznake.
Nikolaj Fedorov je še povedal, da Kitajci zamenjujejo najsodobnejše tipe sovjetskih nadzvočnih lovskih letal, ki jih Sovjetska zveza pošilja DR Vietnamu, s starimi aeroplani, izdelanimi na Kitajskem.
S SESTANKA V ZAGREBU
Nov predlog pugvaške skupine
ZAGREB, 24. — Pugvaška študij-
ska skupina za evropsko varnost bo s svojega sestanka v Zagrebu poslala konferenci osemnajstih v Ženevi nov predlog za utrditev evropskega sodelovanja in varnosti in predlog Unescu o razširitvi sodelovanja med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi državami na področju znanosti, kulture, gospodarstva in na drugih področjih. Dokončni zadevni dokumenti bodo znani jutri ob sklepu konference v Zagrebu. Sestavni del teh predlogov je tudi pobuda za ustanovitev nejedrskega področja v Evropi. V predlogu se poleg tega opozarja na nujnost omejevanja klasičnega oboroževanja in iskanja drugih poti za zmanjšanje napetosti. V priporočilu Unescu o razširitvi sodelovanja med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi državami je tudi konkreten predlog o organiziranju skupnega sestanka znanstvenikov zahodnih in vzhodnih evropskih držav. V razpravi o evropski varnosti so udeleženci konference o-bravnavali tudi vprašanje odnosa med dvema nemškima državama in v zvezi s tem o pobudi, da se vzpostavijo neposredni stiki med znanstveniki vzhodne in zahodne Nemčije.
POVSEM NOVA FAZA cKULTURNE REV0LUCIJE»
Čuenlaj je pozval rdeče gardiste
naj se ne vmešavajo v delo funkcionarjev
Branil je mnoge voditelje in ministre, ki so jih do sedaj gardisti močno napadali
PEKING, 24. — Kitajska kulturna revolucija je prišla v drugo povsem drugačno fazo. To potrjuje tudi govor Čuenlaja v Pekingu, ki tudi kaže, da je Cuenlajev vpliv močno narasel in da je njegov položaj trden.
Med drugim je Cuenlaj izjavil, da
je dal jasna navodila, naj maoce-tungovci v prestolnici odslej ne zasmehujejo več javno bivšega pekinškega župana Peng Cena. Dejal je, da kritika proti njemu ni absolutno potrebna. Zatem je sporočil, da je minister za rudnike čang Lin umrl med zasliševanjem, ki je trajalo 40 dni. Zasliševali so ga rdeči gardisti .mlajši od 20 let. čuenlaj je izjavil, da ga je smrt neprijetno prizadela. Zatem je izjavil, da je osebno posredoval, da preneha kritika rdečih gardistov proti številnim vladnim funkcionarjem.
čuenlaj je tudi izjavil, da kritika proti predsedniku republike Liu šao čiju in proti tajniku stranke Teng Hsiao Pingu ni bila učinkovita. Pozval je mlade rdeče gardi-
liiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA
KPI o perečih vprašanjih notranje in zunanje politike
Fanfani o pogajanjih za preprečitev širjenja atomske oborožitve, ni pa odgovoril na ugotovitve inisinskega poslanca o odnosih z Jugoslavijo - Pred verjetno zaostritvijo spora z državnimi uslužbenci
RIM, 24. — Zaključilo se je zasedanje CK KPI, ki je odobril poročili Natte in Berlinguerja o notranjem in o mednarodnem položaju. V zaključnem poročilu se glede notranjih vprašanj postavlja za cilj nujnost, da izgine Morova vlada. V tej zvezi je govora o naporih komunistov, da se poudarijo nujnosti reform, katerim se vladna politika izogiba. Omenjen je ob-
račun Federconsorzi in demokratična reforma te ustanove, za kar bo partija jeseni sklicala kmečko konferenco. V izjavi se končno glede notranjih vik: Sanj omenja pravica do stavke in se zavračajo razni napadi v tej zvezi.
Glede mednarodnih vprašanj pa se poudarja nujnost, da se okrepi enotnost, čeprav se zavrača možnost sklicanja konference komunističnih strank.
WASHINGTON, 24. — Včeraj je Dean Rusk sprejel sovjetskega poslanika Dobrinina na njegovo zahtevo. Predmet razgovorov je neznan. Pripominjajo pa, da sta se Rusk In Dobrinin prejšnji mesec večkrat sestala ter proučevala vprašanje prekinitve gradnje protiraketnih sistemov. Ko so po razgovoru novinarji vprašali Dobrinina, ali se Je pogovarjal tudi o Vietnamu, je odgovoril: «To je veliko vprašanje. Imamo pa tudi druge argumente es razgovor«.
Longo Je v svojem današnjem zaključnem govoru obravnaval samo mednarodna vprašanja in predvsem vprašanje sklicanja svetovne konference vseh komunističnih partij. Ponovil je pridržke, ki jih je izrekla italijanska partija pred tremi leti in predvsem nevarnost, da se posamezne partije izolirajo, ki je sedaj še večja, kot je bila takrat. Vendar pa Je tajnik KPI ugotovil, da Je na vsak način treba okrepiti pobude, da se pride iz «imob1-lizma«. V tej zvezi je omenil resne nevarnosti, ker se v svetovnem delavskem gibanju včasih pozablja na osnove internaclonalizma in prihaja do centrifugalnih pojavov. Rešitev vidi v definiciji nove vrste enotnosti, ki bo ohranila popolno samostojnost vsake partije in ki ne vsebuje negativnih odnosov do partij, ki se z enim ali drugim stališčem ne strinjajo.
Drugače pa Je tako v parlamentarnem kot političnem življenju zatišje, ki pač odraža pričakovanje bližnjega posvetovanja med strankami levega centra o programu vlade In o rešitvi nekaterih bistvenih vprašanj.
Tako v senatu kot v poslanski zbornici so se zato nadaljevale razprave o manj važnih vprašanjih z izjemo posega zunanjega ministra Fanfani j a med razpravo o proračunu v poslanski zbornici. Fanfani je namreč podrobno pojasnil celoten postopek glede predlogov o razširjenju atomske oborožitve na pogajanjih v Ženevi. Ugotovil Je. da se o tem razpravlja že leta in so ZDA že jeseni obvestile Italijo o novem načrtu ter Je v tej zvezi imela več stikov z odgovornimi. Sedaj še ni znan načrt in zato se je Italija omejila, da je v okviru svojih možnosti pojasnila, kakšen bi bil po njenem mnenju najbolj koristen sporazum.
Fanfanijev odgovor 6e Je nanašal na polemične ugotovitve misinskih poslancev Romualdija ln Franohi-Ja, medtem ko Fanfani ni nič odgovoril na ugotovitve Franchija glede odnosov z Jugoslavijo ln položaja na mejah.
Neofašistični poslanec Franchi Je dejal, da iz stališč predsednika vlade izhaja čuden občutek, češ da je Italija nekaj dolžna Jugoslaviji in da se na tak način zadeva obrača. Po njegovem Italija ni «nikoli učinkovito reagirala proti postopni vključitvi cone B Jugoslaviji« in italijanska vlada se ni zanimala za usodo teh itallanisslmlh področij, ki so bila tako hudo prizadeta v svojih nacionalnih čustvih«. Po trditvah mlsinskega poslanca Je bila povsem neprimerna otvoritev konzulata v Kopru, kot da ne bi šlo za italijansko ozemlje. On meni, da bi bilo treba zapreti ta konzulat in odpreti drugega »morda v Splitu«.
Poslanec pravi, da odnosi z Jugoslavijo niso dobri, ker se Jugoslavijo «ne sme oceniti za prijatelj-
sko državo«, da pa jih označuje ((čuden občutek manjvrednosti«. V tej zvezi navaja goriški primer, ko po njegovem «ni zaščitena varnost tamkajšnjega italijanskega preb! valstva«, ribiški sporazum pa pred videva bremena samo za I talijo. Nato poslanec govori še o znani tezi, češ da se z Jugoslovanske stra ni «lzvaja spretna politika pene traclje s širjenjem slovenskega je elka in z drugimi pobudami, s ka terimi se hoče spremeniti (dtalia nisslmi« karakter gorlškega 1n trža škega področja«. Končno očita po slanec, da se ni reagiralo, ko so ju goslovanl zgradili cesto, ki povezuje dva njih kraja in ki gre preko Sabotina, ki je italijansko ozemlje izrednega strateškega pomena.
Minister za delo Bosco se je sestal s predsednikom zbornice lekarnarjev, s predstavniki vsedržavnih federacij lastnikov lekarn, predstavniki proizvajalcev zdravil, predstavniki grosistov In predstavniki INAM o sedanjem perečem sporu, zaradi katerega je napovedana od I. marca prekinitev konvencij med lekarnami in zavarovalnimi ustanovami. če ne pride do pomiritve, bodo torej morali s 1. marcem zavarovanci najprej sami plačati zdravila in kasneje zahtevati vračilo od zavarovalne ustanove.
Zaostrujejo se odnosi glede dr žavnih uslužbencev ln se predvd deva, da se bo prihodnji teden mi nister za reformo sestal s sindi kalnimi predstavniki državnih urad nikov. Tajnik CGIL Lama je v tej evezl dejal, da gre h kraju 20-dnev-no razdobje, ki je bilo dogovorjeno med vlado in sindikati, da se reši spor, ln da nič ne kaže, da Je nastalo kaj novega. Zato meni, da skoro ni druge možnosti kot sporazum med sindikati in pričetek nove trde ter dolgotrajne borbe.
Podtajnik za notranje zadeve Gaspari Je sprejel tajnika CGIL Foaja in gen. tajnika uslužbencev avtobusov ln tramvajev, ki sta se pritožila ker so občinska prometna Podjetja odtrgala celotno dnevnico tudi v primerih, ko so uslužbenci stavkali nekaj ur. Podtajnik meni, da gre za pravno vprašanje, zaradi česar bo vprašal za mnenje državni svet. Do 8. marca Je suspendirana stavka uslužbencev mestnih Podjetij za čistočo, ko se bodo sestali sindikalni predstavniki vseh prizadetih organizacij ln bodo razpravljali o novi stavki, ki bo predvidoma trajala štiri dni.
verne ln Južne Tirolske. Navzoča bosta tudi avstrijski kancler Klaus in zunanji minister Tončič-Sorinj.
Avstrijska tiskovna agencija APA poroča, da gre v bistvu za razči-ščenje, kaj pravzaprav v tem trenutku Dunaj lahko naredi ali mora narediti sporazumno z Rimom za dosego rešitve južnotirolskega vprašanja ter kaj po drugi strani lahko storijo Nemci na Južnem Tirolskem sami. APA poroča, da so v Innsbrucku mnenja, da bo nedeljski sestanek zelo važen, vendar pa ((pritisk časa ni zadosten razlog, da bi se odpovedali nadaljnjim pogovorom in naporom.«
Letalska proga Rim-Moskva-Rim
MOSKVA, 24. — Alltalia bo začela 7. aprila letos z redno letalsko progo Rim - Moskva - Rim. Zadevni sporazum so dosegli danes v Moskvi, toda prvi dogovor Je bil podpisan med Ahitalla in Aeroflot že pred dvema letoma, toda doslej Je progo vzdrževal samo Aeroflot enkrat tedensko, odslej pa bo še enkrat tedensko službo opravljala Alltalia s potniškimi letali «DC 8».
ste, naj ne izpostavljajo več sramotenju vladnih funkcionarjev. Nadaljeval je: ((Voditelji, ki pripadajo stari gardi, so dragoceni za partijo, in predsednik Maocetung je posvaril pred pretirano borbo proti njim. Slabi elementi med temi so namreč zelo redki.«
Nato je Cuenlaj izjavil, da mladi rdeči gardisti niso pristojni in nimajo pravice voditi kakršne koli dejavnosti v uradih in prevzemati vodilnih mest. Nadaljeval je: «Brez odobritve partije si ne smete dovoliti prevzemanja nadzorstva vladnih uradov. Niso vsa ministrstva in vsi osrednji organi v rokah buržoaznih in protirevolucionarnih e-lementov. Revolucionarni uporniki lahko nadzorujejo dejavnost javnih funkcionarjev, toda ne smejo prevzemati njihovih funkcij«. Pripomnil je: «Kako bi mogla partija razrešiti stare voditelje, ki imajo za seboj 40 in tudi 50 let izkušenj v službi komunistične države?« Naštel je nato dolg seznam ministrov in visokih funkcionarjev, proti katerim so se izrekale neosnovane ob. tožbe. S tem v zvezi je omenil tudi ministra za trgovino, ravnatelja za gospodarske odnose s tujino in druge. Izjavil je, da je kritika proti temu ravnatelju negativno vplivala na trgovinska pogajanja med Kitajsko in Mavretanijo.
Zatem je Cuenlaj izjavil, da je centralni komite komunistične stranke pogrešil, ko je dal ukaz naj se strejo tisti elementi, ki «se držijo buržoazne in reakcionarne linije«. Dodal je, da izraz ((buržoazna in reakcionarna linija« pomeni po mnenju Maocetunga «vir zmede, kar se tiče ugotavljanja nasprotnikov in borbe proti njim«. V Cuenlajevem govoru so tudi te značilne besede: «Mnogo se piše na manifestih, razobešenih po ulicah, toda centralni komite ne odobrava vsega. Ce ne boste vi zmanjšali objektov svojih napadov, ne bo mogoče uresničiti solidarnost množic. Zaradi tega je treba prepustiti oblast ministrom ln osebnostim, ki, čeprav so storili napake, niso v bistvu hudobni. Zato imajo vsi pravico imeti priložnost, da se rehabilitirajo. Niti Peng Cen «ne sme biti podvržen takemu poniževanju«, ker je predsednik Maocetung ((rekel, da je treb aborbo voditi olikano« in da je treba jasno razlikovati med pravimi buržoazno reakcionarnimi elementi in tistimi, ki so samo napravili napake.
Cuenlaj je tudi obrazložil, zakaj so urad za javno varnost v Pekingu postavili pod nadzorstvo vojske. Zasedli so ga rdeči gardisti z akademije za politične in pravne vede. »Toda, kako je bilo mogoče, da bi kakih sto mladih vodilo urad z 10.000 nameščenci in da bi vzdrževali red z izgnanjem voditeljev in
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiHiimimi
PRED REFERENDUMOM V DZIBUTIJU
Francija ni odgovorila glede nadzorstva OZN
U Tant je prispel včeraj v Rangun, kjer se bo morda sestal tudi s hanojskim predstavnikom
V SLOVENIJI
Tudi občinske volitve bodo v aprilu
LJUBLJANA, 24. — Po sklepu republiškega sveta republiške skupščine bodo v Sloveniji 19. aprila volitve za občinske svete delovnih skupnosti občinskih skupščin, 23. aprila pa za odbornike občinskih svetov. Republiški svet je prav tako sprejel zakon o volitvah odbornikov za občinske skupščine in poslancev republiške skupščine.
JUTRI V INNSBRUCKU
Klaus in Tončič se sestaneta s SVP
DUNAJ, 24. — V nedeljo se bodo v Innsbrucku sestali strokovnjaki za južnotirolsko vprašanje iz Se-
NEW YORK, 24. — V noti, ki jo je poslal vsem državam članicam OZN, sporoča tajnik U Tant, da se Francija ni ozirala na zahteve skupščine OZN, naj bi Združeni narodi nadzorovali referendum, ki bo 19. marca v Francoski Somaliji. UTant sporoča v noti, da Je 10. januarja stopil v stik s francosko vlado in zahteval informacije glede sestave skupine opazovalcev OZN, ki naj bi jo poslali v Francosko Somalijo, toda do sedaj ni dobil odgovora.
Danes Je U Tant prišel v Rangun, kjer bo ostal en teden na vabilo burmanske vlade. V zvezi z njegovim prihodom so se razširile govorice, da se bo v prihodnjih dneh morda sestal s sevemoviet-namskimi predstavniki. Na letališču, kjer so ga vprašali o tem, je U Tant odgovoril, da se s temi predstavniki ne bo sestal uradno. Na vprašanje, ali se bo z njimi sestal neuradno, je odgovoril, da nima še nobenih načrtov.
Danes se je U Tant sestal z burmanskimi voditelji, s katerimi se je med drugim pogovarjal tudi o Vietnamu.
Zasedanje SEV
MOSKVA, 24. — Izvršni odbor SEV je zaključil nocoj delo. Kratko poročilo, ki ga Je nocoj objavila agencija Tass, ne daje nobenih pojasnili o vsebini pogovorov in o sprejetih sklepih. Glede večstranskega plačilnega sistema v okviru SEV s pomočjo konvertibilnega rublja je bilo postavljenih več predlogov, ln sklenili so, da bodo stopili
v stik z drugimi mednarodnimi gospodarskimi organizacijami.
Sporočilo pravi dalje, da so sklenili praznovati 50. obletnico oktobrske revolucije v okviru SEV. Odobrili so poročilo o nadaljnjem razmahu sodelovanja in koordiniranja dela med državami članicami na sektorju mehanične industrije, diotehndke in elektronike.
ra-
Španija - SZ
MADRID, 24. — V Parizu so 17. februarja sklenili pomorski sporazum med Španijo in Sovjetsko zvezo. Sporazum določa vse olajšave, ki jih uživajo ladje drugih držav v pristaniščih teh dveh držav, ki bodo odprta za neposredno plovbo in za pristajanje ladij, ki prihajajo iz drugih držav. Pogajali se bodo tudi o uvedbi redne plovne proge med obema državama. Gre za prvi uraden sporazum, sklenjen med tema dvema državama po španski državljanski vojni. Španija izvaža v zadnjem času v Sovjetsko zvezo bencin, les in druge proizvode. Do sedaj so blago prevažale ladje drugih držav. ,
BEJRUT, 24. — Danes se Je na meji Izrael • Jordanija nenadoma začelo streljanje, ki je trajalo tri ure ln pol. Ranjen Je bdi en Izraelski vojak. Jordanski radio je Javil, da so incident povzročili Izraelski vojaki, ki so prekoračili mejo, da bi napadli neko postojanko na Jordanskem ozemlju. Izraelci pa trdijo, da so začeli Jordanci prvi streljati na skupino izraelskih tehnikov v bližini meje.
obdržanjem samo podrejenih?« O-menil je, da so morali tudi v Tien-tsinu odločno nastopiti, da napravijo konec anarhiji, ki so jo povzročila dejanja rdečih gardistov.
Na koncu je Cuenlaj izjavil: «MF slim, da vi ne bi dopustili, da bi vas mladina prihodnje generacija vlačila po cestah.«
Supardžo obtožuje svet generalov
DŽAKARTA, 24. - Indonezijski parlament je sinoči priporočal ljudskemu kongrese, naj se general Su-harto imenuje za začasnega predsednika uo splošnih volitev, ki bodo prihodnje leto. Priporočilo so sprejeli soglasno.
Medtem se nadaljuje razprava proti generalu Supardžu. Supardžo je priznal, da je bilo med poskusom državnega udara ubitih šest generalov, pripomnil pa je: «Da, toda sploh ne bi bilo upora, če ne bi bilo sveta generalov. Udeleženci se niso borili proti nikomur.« Zatem je Supardžo prešel v napad in izjavil: »Kdo naj bo odgovoren za smrt pol milijona nedolžnih žrtev? Svet generalov je vzel življenje tem ljudem.« Kakor je znano, so po neuspelem udaru likvidirali pol milijona ljudi.
Na razpravo proti generalu Supardžu bodo poklicali 32 prič. Posebna vojaška sodišča v vsej Indoneziji so doslej izrekla 18 smrtnih obsodb. Nikogar od obsojencev pa še niso usmrtili, ker so prosili za pomilostitev predsednika Sukarna, ta pa doslej na njihove prošnje še ni odgovoril.
■.........
Najzanimivejša vest je prišla včeraj iz Pekinga, kjer Je Cuenlaj kar precej zavrl samovoljo rdečih gardistov. V svojem govoru je izjavil, da ne smejo prevzemati nikjer ob-lasti, ki jo je treba prepustiti ministrom in osebnostim, «ki, čeprav so storili napake, niso v bistvu hudobni« ter da izraz «buržoazija in reakcionarna linija« pomeni po mnenju Maocetunga vir zmede, kar se tiče ugotavljanja nasprotnikov in borbe proti njim. Glede urada za javno varnost, ki so ga zasedli rdeči gardisti in so ga morali prepustiti nadzorstvu vojske, je Cuenlaj izjavil, da ne more sto mladih voditi urada s sto tisoč nameščenci. Končno je dejal: »Mislim, da vi ne bi dopustili, da bi vas mladina prihodnje generacije vlačila po cestah.« Priznal je tudi, da je minister za rudnike umrl med zasliševanjem, ki je trajalo 40 dni, a zasliševali so ga rdeči gardisti mlajši od 20 let. Naštel je dolg seznam ministrov in visokih funkcionarjev, proti katerim so bile izrečene neosnovne obtožbe.
Glede pogajanj o Vietnamu pa je nadvse važna včerajšnja izjava kamboškega predsednika Sihanuka, da je edini pogoj, ki ga hanojska vlada postavlja za morebitne pogovore z ZDA — dokončna ustavitev bombardiranja. Poudaril je, da gre zgolj za možnost pogovorov med Hanojem, osvobodilno fronto in ZDA. Dejal je, da se Američani ne bodo ponižali, če se bodo umaknili, temveč bodo mnogo pridobili na ugledu ln da tudi Hočiminh ne bo odklonil ameriške pomoči, ki bi bila dana brez političnih pogojev. Za komunizem pa je rekel, da se ga ne boji, ker demokracija svobodnega sveta ni prinesla miru in socialne pravičnosti, temveč samo korupcijo.
Po dosedanjih podatkih bo imela vladna kongresna stranka v indijskem parlamentu absolutno večino, čeprav je nekoliko nazadovala. Indira Gandi je izjavila, da po njenem mnenju kongresna stranka ni bila poražena in da je tudi v državi Kercla, kjer so dosegli komunisti velik uspeh, njena stranka dobila relativno največ glasov, t. j. 34 odst.
V	ZDA pa bo neka zasebna petrolejska družba s pomočjo posebnega sklada plačevala stroške preiskave o Kennedyjevem umoru, ki .jo vodi Garrison okrožni tožUeo New Orleansa, ki je ponovil, da ne bo izročU nobenega dokaza drugim uradom aU zvezni vladi. Garrison ravna tako, da ne opozori tistih, ki jih bo aretiral, tako da se ne bo ponovilo tisto, kar se je zgodilo s Ferriejem, za katerega je službujoči preiskovalni sodnik včeraj izjavil, da je umrl naravne smrti.
Na meji med Izraelom in Jordanijo je včeraj prišlo do triurnega streljanja.
V	Parizu so že 17. t. m. podpisali pomorski sporazum med Sovjetsko zvezo in Španijo.
V	Indoneziji pa je parlament priporočil kongresu, naj se general Suharto imenuje za začasnega pred. sednika do splošnih volitev, ki bodo prihodnje leto.
PRED JUTRIŠNJIM OBČNIM ZBOROM TRŽAŠKE KMEČKE ZVEZE
Razvojna pot tržaškega sodobnega vrtnarstva
Sedobao vrtnarstvo Je donosno in porspoktivno in zasluži voč pozornosti kmečke mladine in pristojnih oblasti
V	kmetijstvu na Tržaškem za. vzetna vrtnarstvo vidno mesto. Vrednost vrtr.arake proizvodnje predstavlja približno 1/5 celokupne kmetijske proizvodnje, kljub temu, da se s to panogo ukvarja le manjše število kmetov mestne okolice. Da bi bolje razumeli pomembnost In posebnost te panoge, si oglejmo na kratko njeno razvojno pot od sredine prejšnjega stoletja do naših dni.
Kot za vsako gospodarsko dejavnost so tudi za začetek in razvoj našega sodobnega vrtnarstva odigrale odločilno vlogo v danem času obstoječe ekonomske možnosti in pogoji za proizvodnjo in prodajo zelenjave. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je Trst v vsakem ossi-tu prav naglo razvijal. Nagli razvoj trgovine, pomorstva, prometnih zvez in industrije je privedel do tega, da se je mestno prebivalstvo v pičlih 50 letih povečalo za približno 100 tisoč ljudi. Leta 1900 je Trst štel že 176.000 prebivalcev. Spričo teh ugodnih pogojev se je začelo nujno razvijati tudi tržno vrtnarstvo.
V	tisti dobi so pridnejši in razboritejši kmetje tržaške oko-'.xc videli v tržnem vrtnarstvu novo donosno in mnogo obetajočo dejavnost; videli so v vsakdanjem prodalianju lastnih pridelkov na trgu močno spodbudo k napredku in dvigu svojega blagostanja. Sicer povpraševanje po zelenjavi s strani mestnega prebivalstva Je bilo v petdesetih - šestdesetih letih prejšnjega stoletja še zelo skromno. Tedanja življenjska raven prebivalstva je bila še precej nizka; življenjski pogoji niso dopuščali večje potrošnje zelenjave. O racionalnem vrtnarstvu sploh ni moglo biti še govora. Niti v napredni okolici mesta ni bilo še pravih vrtov. Nekaj večjih količin zelenjave so gojili le po njivah pod Sv. Justom, pri Sv. Andreju in okrog Sv. Jakoba. Za vsak. danje stike s tržiščem so bili kraji kot Magdalena, Sv. Ivan in drugi še preveč oddaljeni. V mestu ni bilo zelen j ad nega trga na debelo. Naše vrtnarice so morale kot branjevke ure in ure postajati ob stojnicah in prodajati le na drobno. Prodajale so še na Velikem trgu, današnji Piaaza Unitž, okrog »Fontane pod ligo, ali pa na »placu drvi« — današnjem Goldonijevem trgu. Sčasoma so začele prodajati tudi na drugih trgih, in da bi ustrezale naraščajočemu številu potrošnikov in njihovim različnim zahtevam, so morale razpolagati z najrazličnejšimi povrtninami domače proizvodnje. Tržne razmere so torej narekovale, da so začeli vrtnarji gojiti celo vrsto zele-njadnih kultur in da so jih stalno izboljševali ter uvajali nove, boljše sorte. DomiselneJ-ši vrtnarji so si kar sami za čeli naročati dobra in kakovostna semena iz tujine. Na svojih njivah so z obilnim in napornim delom ustvarjali po-vrtnir.am primerne, po možnosti položne grede, zavarovane pred burjo in severnim mrazom. Grede so morali stalno čistiti kamenja.
Od samega začetka je bilo po naših vrtovih toliko drobnega kamenja, da ga Je od vrtnarjev odkupovala občina za popravilo cest. Da bi prišli do
jetno lotili vrtnarskega dela, najprej kot dninarji, potem kot najemniki ali spolovinarji in nazadnje sami gospodarji, še danes predstavljajo potomci teh priseljencev glavno moč našega vrtnarstva.
Nadaljnjo spodbudo je dobilo vrtnarstvo v prvih desetletjih sedanjega stoletja. Mesto se je nadalje širilo, prebivalcev je bilo vedno več, njihova življenjska raven se Je dvigala. Pod vplivom teh ekonomsko socialnih pogojev je naraščala tudi potrošnja zelenjave. Razen tega se je pod vplivom novih pojmov o hranjenju, nastalih predvsem zaradi odkritja vitaminov, tistih važnih člniteljev za zdravje človeka, čedalje bolj poudarjal pomen zelenjave v vsakdanji prehrani.
Tržaški vrtnarji so se z napredkom r.a prehrambenem polju znali dobro okoristiti. Povrt-ninam so posvečali vedno večje površine. V kolobarjenju so polagoma opuščali gojitev krompirja, fižola, koruze, krmne pese. Le s trtorejo so se nekateri vrtnarji še nadalje ukvarjali. Toda tudi v tem primeru je bil vrt strogo ločen od vinograda. Pod trtami so kvečjemu gojili neke ozimne povrtnine kot broklje, špinačo, solato indivi-jo. Sčasoma so naprednejši vrtnarji vinogradništvo vedno bolj omejevali in danes Je iz naših vrtov skoraj popolnoma izginilo. Le tu pa tam vidimo še kakšno trto, negovano bolj za okrasek kot za dejanski dobiček. Tudi za sadno drevje ni bilo več mesta v vrtovih. Ista usoda je pri večini vrtnarjev doletela tudi živinorejo in sčasoma celo prašičerejo za doma čo rabo. Uvideli so, da če se hočejo pravilno ukvarjati z vrtnarstvom, morajo nujno opustiti ostale kmečke dejavnosti. Le tako je tržaški kmet-vrtnar postal pravi, sodoben vrtnar.
Posebno ugodna so bila za našega vrtnarja prva povojna leta. V tistih letih je bil dovoz zelenjave s Koprščine, z Goriškega in iz notranjosti Italije še malenkosten, ali bolje rečeno, se Je šele začenjal; povprar Sevanje pa Je naraščalo. Izvoz zelenjave, zlasti zgodnje solate in kolerabe v Avstrijo, Jugoslavijo in celo druge dežele se je nadaljeval do abesinske vojne leta 1935. Obenem so dosti domače zelenjave odkupovali za pomorske dobave, za tovorne in potniške ladje. Ogromnih količin naših povrtnin je šlo za take prekooceanske ladje kot so bile Satumia, Vulcania, Nep-tunia, Oceania in Victoria. O-krog leta 1925 so pod pritiskom trgovcev s sad j etn in zelenjavo ter samih vrtnarjev odprli na Korzu Cavour trg na debelo. Nekaj let pozneje se je začela tudi mehanizacija vrtnarske proizvodnje. Prvo večjo » lajšavo so za vrtnarja predstavljali električni motorji za črpanje vode iz Štirn. Stroji za obdelavo zemlje (»freze*) so se začeli množično uvajati tu pri nas šele po drugi svetovni vojni.
Splošno veljavnem načelu, da je specializacija danes nujni predpogoj za sleherno gospodarsko dejavnost človeka, se tudi vrtnarstvo ni moglo izogniti: ko je prešlo v povojnih letih na novo, višjo stopnjo, je prešlo v fazo ožje specializacije. Predvsem se je moral vrtnar prila-
narstvo edina panoga, ki daje polno zaposlitev tistim, ki se z njim ukvarjajo.
Tržaški specializirani vrtovi so na splošno lepo urejeni; nekateri izgledajo kot parki. Posamezne grede so lepo izravnane, po možnosti enake, obrobljene z betonskimi stezicami. Voda je povsod gosto napeljana iz mestnega vodovoda. Trud in stroški, vloženi \ ureditev vrtov se bogato odplačajo. Ob vrtu stoji običajno stanovanjska hiša s potrebnimi gospodarskimi pritiklinami, a v njej poteka lepo in bogato življenje.
Razvojna pot našega sodobnega vrtnarstva kaže, da je ta kmečka panoga donosna in perspektivna, da je privlačna In zanimiva tudi za našo kmečko mladino ter da zaradi tega zasluži dosti več pozornosti bodisi s strani samih kmetov — predvsem mladih — in njihovih strokovnih organizacij, bodisi s strani pristojnih oblasti.
Inž. MILOŠ KODRIČ
Po prvi uprizoritvi Benedetičeve drame v četrtek zvečer
Režiser Jože Babič (levo) in avtor Fillbert Benedetič na odru po predstavi; zadaj Lojze Milič
Zaradi katastrofe 27. januarja
Zakasnitev pri načrtih NASA
CAPE KENNEDY, 24. — V Cape Kennedy so mnenja, da bo katastrofa, do katere Je priSlo 27. Januarja, najbrž zakasnila za 4 do 12 ali pa Se več mesecev načrte za izstrelitev prvih ameriških kozmonavtov na Luno. Namestnik ravnatelja NASA Robert Seamans ter Sef programov za človeške polete George Mueller sta imela včeraj v Cape Kennedyju razgovore s člani preiskovalne komisije. Seamans se bo danes vrnil v Washington, kjer se bo sestal z ravnateljem NASA Jamesom Webbom, nato pa bo predložil svoje poročilo vesoljskima komisijama senata in poslanske zbornice. Treba bo počakati na sejo obeh komisij, da se bo lahko izvedelo, če bo poročilo objavljeno v prihodnjih dneh ali konec marca, ko bo preiskovalna komisija prišla do dokončnih zaključkov o katastrofi 27. januarja.
Umrl je nizam Hyderabada
HYDERABAD, 24. — Umrl je nizam (poglavar) Hyderabada. Bil je eden najbogatejšth ljudi na svetu Imel je 80 let in je že več tednov bolehal zaradi napada influence.
Ko je bil najbolj mogočen, je vladal deželi, veliki kot Italija, In imel je dva in pol milijona šterlin-gov (štiri in pol milijarde lir) letnih dohodkov. Ko so ga v poznejšem času začeli pritiskati z davki, je pa nenadoma začel tožiti, da »komaj izhaja«.

MOČNO POSLABŠANJE VREMENA
Med hudim neurjem v Nemčiji najmanj 40 smrtnih žrtev
v
V to število še niso všteti pogrešani - V Švici sta izgubila življenje tudi dva italijanska delavca
BONN, 24. — Po zadnjih informacijah dosega število smrtnih žrtev pri orkanih, ki so divjali nad delom Nemčije, najmanj štirideset, pri čemer pa niso še všteti pogrešani. Niso namreč še našli 17 mornarjev v Severnem morju.
Na Bavarskem je izgubilo življenje sedem oseb, v Baden-WUrtembergu pa pet; zasuli so jih porušeni zidovi ali pa so jih pokončala drevesa, ki so jih podrli viharji.
Samo v mestu Flensburgu je za več milijonov mark škode. Na področju Hannovera hite, da bi vzpostavili železniški promet: vlaki, ki so prišli iz Italije in Avstrije, so imeli tam več ur zamude.
Med poplavami februarja 1962 je bilo na obrežju Severnega morja čez 300 smrtnih žrtev, zlasti v Hamburgu, in 200.000 je ostalo tedaj brez strehe. Slabo vreme, ki je v teh dneh divjalo v Nemčiji, ni povzročilo take katastrofe — zlasti ker so nasipi trdno vzdržali pritisk vode — vendar so v Hamburgu preteklo noč silno trepetali. Voda se je namreč dvignila do višine, ki je bila le še 65 cm pod gladino, ki je 1. 1962 povzročila v Hamburgu katastrofo
iiiiiiMikHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMMiiHiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimi
Produkcija gojencev
glasbene šole GM
prepotrebne vode so morali iz-' goditi novim tržnim pogojem kopati celo 15-20 metrov globo- Današnje moderne prometne
ke »Štirne«, povprečno eno na vsakih 2000-3000 kvadratnih metrov vrta. Kljub temu je pod talne vode v štimah posebno v poletnih mesecih pogostoma primanjkovalo. Problem vode Je bil za tedanje vrtnarje eden najbolj perečih. Vodo so le ročno črpali iz vodnjakov in ročno jo prenašali in zalivali zelenjavo. Razen tega so se lotili obilnega gnojenja s hlevskim gnojem, z mestnimi in pnsta niškimi smetmi in drugimi organskimi odpadki, že tedaj je veljalo načelo, da se mora za vsak voz odpeljane zelenjave pripeljati v vrt voz gnoja. V mnogih primerih je bilo število vozov gnoja večje. Pridni vrtnarji, ki so zjutraj peljali zelenjavo na trg, niso prišli domov s praznim vozom, marveč polnim gnoja ali smeti.
V primerjavi s tedanjim tradicionalnim, zastarelim načinom obdelovanja zemlje v mestni okolici, je predstavljalo sodobno vrtnarjenje nov, velik korak naprej v razvoju kmetijstva. Posebno močan impulz so dali vrtnarstvu tiste dobe priseljenci z bližnjega Krasa, Vipave in drugih primorskih krajev. Leti so m vneto in pod-
Majhna ladja Ruhr (294 t) se je ponoči potopila pri izlivu reke We-ser. šest mož posadke je izginilo. Sicer Je bila že navezana na ladjo »Kap Walloe» iz Hamburga, vendar je zelo hitro potonila, ne da bi mogli s te ladje kaj pomagati.
Tudi Danska je bila močno prizadeta po neurju, •ki. Je bilo mogoče se hujše kot tisto 1. 1956. Po neuradnih cenitvah je škode za kaki dve milijardi lir. Boje se tudi, da se je preteklo noč potopila danske trgovska ladja »Else Priess« in da Je umrlo vseh osem članov posadke.
Na Holandskem navajajo dvanajst mrtvih, med katerimi je pet pomorščakov z neke ribiške ladje, škode je velikanska zlasti v Amsterdamu. V Belgiji je pet oseb izgubilo življenje v pristanišču v Anteverpnu, dve pa pri nesrečah na kopnem, ki jih je povzročil veter.
Nad Avstrijo so preteklo noč razsajali silni viharji, ki so pihali s hitrostjo čez 130 km na uro ter podiraU drevesa, odkrivali strehe ter naredili dosti škode na telefonskih napeljavah. Na Salzburškem Je nekega smučarja pokončal plaz.
Kratko, toda hudo neurje, ki je včeraj zajelo Švico ter povzročilo velikansko škodo in za nekaj ur ustavilo promet po cestah in železnici, je zahtevalo tudi šest smrtnih žrtev; med temi sta dva italijanska delavca. V Weisslingenu (Zlirich) je plačevinasta streha neke barake ubila 33-letnega Umberta Bonellija, stanujočega z družino v Winterthouru. Streho je z barake
odtrgal veter, ki je divjal s hitrostjo 120 km na uro. Drugi italijanski delavec pa je postal žrtev nesreče v Ženevi, kjer se je podrl žerjav, ki so ga šele postavljali, štiri druge osebe pa so ubila drevesa, ki jih je podrl vihar. Računajo, da je veter podrl okrog pet tisoč dreves na področju nemške Švice.
Posebnega mraza pa ni bilo nikjer v Evropi, le v Moskvi je bilo —11.
niiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiHiniii
SODBA NA PROCESU V MUENCHENU
Za deportacijo 8B.000 Židov obsojen na 15 let zapora
Med deportiranimi je bila tudi Ana Frank ■ Ostala dva obtoženca sta dobila 9 in 5 let ječe
knjige ~ gledalibce
razmere, ki omogočajo hiter prevoz zelenjave na velike daljave, in torej dejstvo, da naletimo na tekmeca celo v oddaljenih deželah, je usmerilo našega vrtnarja na gojitev le takih vrst zelenjave, ki po svoji kakovosti, svežosti lahko tekmujejo z uvoženim ali pa takih, ki Jih od nikoder ne uvažajo. Izginila je iz naših specializiranih vrtov cela vrsta kultur. Le redko srečamo še ponekod paradižnike in melancane, papriko in kumare, »erbete« in kolerabe, čebulo, češenj in por. Glavne kulture, ki Jih goje danes tržaški vrtnarji so različne vrste solate, radič, špinača, blitva, zelena, broklje, cvetača, buče, razne dišečevtne, peteršilj, bazilika in še neke manj pomembne.
Nekateri pravijo, da Je današnje sodobno vrtnarstvo prešlo na industrijsko stopnjo svojega razvoja. Gojitvena dela so zelo intenzivna; glavna opravi' la potekajo kakor na traku. Zjutraj vrtnar prodaja, podnevi goji, popoldne pobira zelenjavo a zvečer Jo pripravlja, da bi spet zjutraj odšel na trg.
V našem razdrobljenem kme-
V četrtek zvečer je bila v mali dvorani Glasbene šole v Trstu letošnja interna produkcija gojencev. Nastopili so gojenci, ki obiskujejo šolo od prvega do tretjega razreda in seveda je bilo na tej produkciji veliko gojencev, posebno tistih iz prvega razreda, ki so prvič nastopili pred občinstvom. Staršem in prijateljem mladine in glasbe, ki so za to priliko napolnili dvorano Glasbene Sole, Je pozdravil ravnatelj dr. Gojmir Demšar, ki Je v kratkih besedah orisal pomen In delovanje šole.
Gojenka Mojca Siškovič Je napovedovala spored, ki je obsegel kar dvajset točk. Vsi naši mali gojenci so na tej prvi letošnji produkciji kar dobro, nekateri celo zelo dobro, podali skladbe Pavčiča, Farfi-sa, Vanhala, Staniča, Tomca, Dia-bellija, Gurlitta, Handla, Clemen-tija, Mozarta in še mnogo drugih skladateljev.
Na produkciji, kateri bo sledila še druga prihodnji teden, so nastopili gojenci: Ksenija Brass, Lucijan Harej, Parlde Sossi, Sonja Stavar, AleksiJ Kalc, Jagoda KJuder, Majda Kodrič, Aleksander Ota, Suzana Svagelj, Nadja Ambrožič, Erika Škerlj, Sergij Kukanja, Savica Malalan, Tea Košuta, Sergij Guštin, Igor Kuret, Sergij Požar, Mirna Ce-Loredana
Vsi mladi nastopajoči so želi lepa priznanja na koncu vsake točke.
M. M.
MUENCHEN, 24. - Na procesu zaradi deportacije desettisočev holandskih Židov je bil bivši esesov-ski general Wilhelm Harster obsojen na 15 let ječe, drugi esesovski častnik Wilhelm Zoepf na 9 let in njegova tajnica Gertrud Slottke na 5 let.
Harster, ki ima 62 let, je bil obtožen deportacije 82.856 holandskih Židov — med temi je bila tudi Ana Frank — od katerih je bila večina potem pobitih. Harster je med vojno poveljeval nemškemu »siecher-heitsdienstu« (SD) v zasedeni Holandski, in sicer od 1940 do 1943. Sodišče ga je spoznalo za krivega sodelovanja pri 82.856 umorih.
Zoepf, bivši polkovnik SS, ki je vodil sekcijo za židovske zadeve na Holandskem od 1942 do 1944, je kriv sodelovanja pri 55.382 umorih. Slottke, ki je bila glavna pomočnica Zoepf a pri pripravljanju seznamov Židov, ki so jih potem pošiljali v nac ✓*.ična uničevalna taborišča (i-menovali so jo »tajnico smrti») pa
kar je za 31,7 odstotka več kot leta 1966 oziroma 11.2 odstotka vse japonske avtomobilske proizvodnje. V azijske dežele so Japonci Izvozili 27,2 odstotka na tuje prodanih avtomobilov, v Severno Ameriko 26.8, v Avstralijo 14.5, v Afriko 10.5 ln v evropske dežele 9 odstotkov. Delno plačujejo ta izvoz japonski kupci; doma so japonski avtomobili dražji kot na tujem trgu.
V Dalmaciji pričakujejo turiste že za konec meseca
SPLIT, 24. — Prvi letošnji turisti bodo pripotovali na dalmatinsko Primorje konec prihodnjega meseca. Večinoma gre za turiste, ki se bodo udeležili spomladanskih križarjenj po Mediteranu. Turiste, ki se bodo nastanili v hotelih, pa pričakujejo šele konec aprila. Takrat
X
glahbn ^ bilUabbtvo

Branje za naj mlaj še
*	•	- TTfmr..... i
bodo verjetno odprli tudi največ je kriva sodelovanja*pri frUeTum* | sezonsldh gostinskih objektov. Pri-rjh.	i čakujejo, da bo do letošnje sezone
dobil dalmatinski turizem 30 novih
V našem razorom je nem icme- r0vac, Tanja Raztresen, Loredans tijsfcvu lahko iščemo, da Je vrtr I Sancin, Mojca in Črtomir Siškovič
Roditeljski sestanek na državnem znanstvenem liceju v Trstu
Včeraj je bil roditeljski sestanek za prvi razred državnega znanstve nega liceja. Zbralo se je lepo število staršev, ki sta j im pri srcu vzgoja in uspeh njihovih otrok. Prisotne je pozdravil ravnatelj dr. Anton Kacin ter po uvodnih besedah podal besedo razredniku prof. Francu Škerlju. Prof. Škerlj je najprej poročal o učnem načrtu zlasti za slovenščino, latinščino, zgodovino in zemljepis ter o učnem uspehu, še posebej je spodbudil starše, da bi v bodoče še bolj sodelovali kot doslej s šolo in profesorji v korist dijakov. V živi razpravi so starši prikazali razne težave na katere naletijo pri učenju dijaki, ostali predmetni profesorji pa so poročali o znanju iz svojih predmetov. Razpravo je zaključil ravnatelj dr. Kacin, se zahvalil staršem za udeležbo ter jih povabil, da bi v bodoče še tesneje sodelovali s šolo za boljšo bodočnost naših otrok.
Harster je bil že na Holandskem obsojen na 12 let ječe za svoje vojne zločine. Na Holandskem je prestal osem let ječe, nakar so ga izpustili in se je vrn* v Nemčijo. Tu je dobil visoko službo v bavarski
hotelov s skupno 4300 posteljami ter kakih 10 novih kampov za približno 2000 avtomobilov in 7000 gostov. Največ tega gradijo na dubrovniškem območju, najmanj pa v splitski občini, ki že drugo leto za-
m
ČREP-NaTlEH JE lonček
MAKBNKA ŠTUHCA
drugih dalmatinskih komunah.
SET}- ^	->e °Pravlia* do leta ostaja za turističnim razvojem
1963, Ko se je zaradi zdravstvenega stanja umaknil. Na procesu je dejal,_ da je v času, ko je prosil za službo, predložil bavarskemu notranjemu ministrstvu dokumente o sodnem postopku proti njemu na Ho- | landskem.
Tistih osem let, ki jih j* prestal v zaporu na Holandskem, bodo odbili od 15 let, ki so mu jih prisodili danes.
Kot po navadi so obtoženci na procesu trdili, da niso vedeli, kaj pravzaprav pomeni izraz »dokončna rešitev židovskega vprašanja«. Kljub temu pa sta tako Harster kot Zoepf priznala svojo odgovornost in sta želela izraziti svojo »bol in obžalovanje« sorodnikom žrtev, medtem ko je Slottke ves čas trdila, da je bila le neznatna uradnica in torej brez odgovornosti.
Med branjem obsodbe je občinstvo protestiralo in slišali so se vzkliki «Obesite jih!».
Nekatere knjige vedno poidejo, pa naj gre za Prešernove pesmi, za privlačen roman kakega pisatelja ali pa n.pr. za otroške pesmi Otona Župančiča. Ponovno so izšli ^Mehurčki* s Cicibanovimi pesmimi, s katerimi je Župančič pripravil toliko užitka slovenskim otrokom, pa že je založba Mladinska knjiga čutila potrebo, da vsaj nekaj teh pesmi zopet zbere v drobnejši knjižici, ki je izšla kot 107. zvezek Knjižnice Čebelice. Pod naslovom «črep — na tleh je lonček» je v knjižici zbranih trinajst znanih pesmic; vsaj morale bi biti našim mladim mamicam (in očkom), ki so se šolali že po vojni na slovenskih šolah, znane. Prav pa je, da se z njimi seznanijo tudi njihovi otroci. Pesmice so primerne bodisi za tiste najmlajše v otroških vrtcih ali pa v prvem, drugem razredu osnovne šole. Pesmice poživljajo fepe ilustracije Marlenke Stupica (iste kot so bile v izdajah ((Mehurčkov*). — Starši bodo svoje otroke gotovo razveselili, če jim bodo kupili to drobno knjižico, ki se gotovo dobi tudi v Tržaški knjigarni.
Kar tukaj naj omenimo še drugo knjižico za male bralce, ki jo je tudi izdala založba Mladinska knjiga. To je knjižica «Ciciban bere 1967». Tu je zbranih več pesmic in kratkih sestavkov, katerih avtorji so posamezni učenci, pa tudi pesniki in pisatelji kot Kosovel, Miroslav Košuta, Bevk, Ribičič in mnogo drugih. Vse skupaj je zbral Cvetko Zagorski, ki je v knjižico uvrstil več kot polovico črtic in pesmi, ki prej še niso bile nikjer objavljene. Podobna knjižica izide vsako leto in je letošnja že deveta. Knjižico — primerno za uč( i ce prvega in drugega razreda — je zelo prikupno ilustrirala Marička Koren.
Slovenski etnograf XVIII.. XIX. — 1965- 1966
Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je izdal in založil nadaljnja dva letnika (v eni knjigi) Slovenskega etnograja; gre za XVIII. in XIX. letnik (1965-1966). Zbornik urejuje dr. Boris Kuhar (znan tudi v Trstu kot predavatelj, v uredniškem odboru pa so še Slavko Kremenšek, Milko Mati-četov, Sergij Vilfan in Valens Vodušek Znano je, da slovenske znanstvene revije izhajajo dostikrat s precejšnjo zamudo (sicer je ta bolezen znana tudi pri mnogih revijah, ki izhajajo drugod po svetu). S tem. da je Slovenski etnograf združil dva letnika v eni knjigi, je mogoče hotel zamudo nekoliko zakriti in morda bo odslej izhajal bolj redno.
Kadarkoli smo že v našem listu poročali o Slovenskem etnografu, smo skoraj vsaklkrat lahko poudarili, da je vsebina zbornika navadno taka, da vsaj v precejšnjem delu lahko zanima ne le strokovnjaka temveč tudi povprečnega bralca. To velja tudi za pričujoči zbornik, zlasti kadar gre
za razprave, ki so bolj obvezane. Taka je že razprav0’ javljena v začetku zbornik0’ ^ zobotrebcev do gajbic. SPre ^ be v domači obrti Skocja ^ hribov», ki jo je napisal ^ Kuhar, škocjanski hribi s° Dolenjskem (pri Turjaku) ' tor opisuje razvoj domače ^ v teh krajih. «Križevato k° go-
študHe
razda Makaroviča. V daljši
Slovenskem)) je naslov	ffi-
TOKIO, 24. — Japonske tovarne so lani izvozile 255.734 avtomobilov,
pravi Marije Makarovič, 71 Ijeni «Moške srajce slov ^ kmečke noše» najdemo ^ dotik z našimi kraji. Spiš štrukelj «Kitajski dvorni v ^ ka/tan» bi mogoče ne sod-H venskega etnograja, če ne 01 Slovenski etnografski
obširne kulturnozgodovinske ^
nološke zbirke iz vzhodne .,t (bivša last Japonke Kondo* Tsuneko, poročene Skušek>■ Radoslav Hrovatin je P .L«"1
kratko študijo ^Partizanska V~^ — predmet znanosti o ljudsj p turi*. Daljši je zapis AfffV; tičetova o zbiranju ljudskin p Ijic »Pri treh BoganjčarM st znajo «lagati»». (Boganjčo^r prebivalci Bogojine v P’, jii' ju.) llija Nikolič je napis» $rV; rodne pripovetke iz istočne ^ je u redakciji dr. VesehnayfSi$ kanoviča*. Močno se hc« kratek prispevek Janeza 0 spr nika «Potovanje Longfellojj <jf zi Slovenijo leta 1828». yD1 pb1 na je tudi reprodukcija p ekmeta iz okolice Trsta* venski narodni noši, ki joj fellow naredil v svojo be m) (ter spodaj napisal r.PaVs° ufi' environs de Trieste*). vik pojasnjuje Odkod	$
(V Pleteršniku je za «/°Cle. gpf vedeno «nezakonski otr0*c,raipftl. ko Kremenšek je napisa*i dfp vo tlndustrializacija, ur6_i*fn1^ ja in etnološki vidik*. V P sega spis Vilka Novaka * ^ s<r ci v Narodg mira*. Gft 0 vjetsko zbirko priročnikov p rodih in kulturah vsega s*7 g F vak kritizira način, kste slovenskih avtorjev < f li, tako da je slovenski aa' $ kazan površno, nestrokovni no primitivno. Slede Osmem posvetovanju el... Jugoslavij v Splitu karovič), o dvanajstem K f Zveze društev jugoslovans gf)f kloristov (Marijan Fuch*'',^/1 stavi Slovenskega eMoiFuLjK muzeja, Vilko Novak J* nekaj besed o sedemdej>e prof. dr. Milvnnu Ga}pt najuglednejšem \ ’oslovons pf' nologu, univ. projesorju v bu. (Njegov oče je bjl fesor geografije na llu0l]„„o “ niverzi - 1919-1927.) Z^ !Tft mer je napisala nekrolov gor dr. Ivanu Grafenauerl0' ^ P Kuhar dr. Frančku K°.sUt/Jrf L žetu Karlovšku, Franci * jiM; -	-	- številnap
rcene f Sv
Gavazzi, B. Pleše, kelj, Gorazd Makarovič’ Vlahovič, Zmaga Kum°r' slav Hrovatin, M. Lah■ jgjjF, Vtis imamo, da ima uT!J*esfl Slovenskega etnografa -Lior. šo voljo zbornik redno ^ kar publikaciji na visokt z ni ravni tudi želimo.
Takšna bo Mina v filmu »Per amore... per magia...» Duccia Tessarija. Z njo bo igral Giannl Morandi, potem pa še Sandra Milo in več ananih igralcev
Ivanu Romihu, poročila in
Giuseppe Delogu
bo predaval v Beograd«
JO (
BEOGRAD. 24. - No ! talijanskege kulturnega Beogradu bo imri PrihoanLtro^
na katedri beograjskega J if ga muzeja ugledni italiPPj.jj« ' dovinar, ravnatelj Akaaf7^jjitf® pih umetnosti v Benetkah •„ * pe Delogu dve predavanju j, cer 27. februarja o	«
delu velikega florentinskeu^f)'1
stra zgodnjerenesančnegO MrU
Donatella ob 500-letnim t>oiUril.
seču imel podobni pre‘ Zagrebu.
•dav**'
SE 0 NOVEM URBANISTIČNEM ZAKONU
Ob ^okrogli mizi»
Rimu
Poudarek na javnih Interesih in potrebah, pred onimi zasebnikov in špekulantov ■ Nasprotno stališče predstavnika združenja industrialcev
Ir'- razgovora ob «okrogli mizi*, k’ ga je pred kratkim »Movimen-t° Salvemini* organiziral v Rimu y zvezi z izredno aktualnim vprašanjem novega urbanističnega zakona, sta izšli dve koristni ugotovitvi.
Prva, ki jo je bil prikazal prof. Perliri, predstavnik liberalizma, ?a kakršnega se poteguje vsedr-2avno združenje industrialcev (in
nasploh vsa desnica, odgovorna za *ak rano gradbeniških in zemlji-
ških špekulacij), je ta, da zemljiški baroni ne bodo ničesar opustili, da bi se v Italiji še enkrat Pokopala določena sodobna urbanistična disciplina. A dogodek, do katerega je prišlo pred kratkim v zvezi s tako imenovanim »legge Ponte», jasno dokazuje agresivne namene tistih sil, ki takšne špekulacije predstavljajo in jih iz-VaJajo.
Druga pa bi bila, da je v okvi-*u in v teku parlamentarne razprave o samem načrtu, kakršen se je bil oblikoval po dolgih le-“h kulturnih in političnih težkoč, Potrebno (in možno) vnesti vanj Vse tiste izboljšave, ki so jih govorniki, naklonjeni novemu zakonu, v svojih konstruktivnih kritikah ob «okrogli mizi* bili navedli.
Skratka, v teku diskusije sta se jnli razodeli dve liniji: ena, ki Predstavlja nekakšno zunanjo obrambo načrta, okrog katere so suružene zelo široke politične in tehnične sile, zavedajoče se, da se osnovnemu instrumentu zakona — razlastitvi — ni mogoče odpoveda-n> če se mu noče odvzeti sleherna učinkovitost: druga pa se — Prav zaradi tega, da bi omenje-nemu instrumentu, kot edinemu,
zagotavlja uveljavitev določe-nega korektnega načrtovanja, posredovala ustrezno operativno u-oinkovitost in politično premočrt-o°st — postavlja za njegovo kar najbolj strogo aplikacijo, čeprav ?h upoštevanju posebnih razmer Ualijanske stvarnosti.
, Ko postavlja arh. Piccinato za-utevo, naj se «urbanistov svinčnik povzame iz rok špekulantov* —
f°. se pravi, naj se zavzame do-locer
eno politično stališče, ki bi jav-n*m oblastem omogočilo stvarno Rajanje kake dolgoročne terito-^alne politike, skladno Z načelom, Sa- predstavljajo površine javno uobrino — bi se lahko zdelo, da ®kuša s tem izražati nekakšno ab-:raktno nepopustljivost. V resni-,ui tako, marveč ta njegova n6Jna načelnost izraža določeno “ujektivno potrebo bližnje bodoč-nnsti, katere razvojnih vprašanj bo več moč reševati in se z Jimi spoprijemati s pomočjo anahronističnih instrumentov, oziroma, *?r je še slabše, na osnovi ozkih tlališč zadovoljevanja posebnih, ' P zasebnih interesov.
, Ka^ vsak način je integralizem, kakršnega kaže Piccinato, kori-
^u tudi kot politična (ter moral-a) spodbuda in protiutež raznim ,uBestijam v zvezi z nevarnimi
°mpromisi.
•osi
Potemtakem se nasveti prof. Sy-
Se
a Labinija, po katerih naj bi
n?vi zakon uveljavljal, kot sam
j^avi, «z dvema utežema in dvema J!erama», torej s pomočjo »trdih /frepov* v primerih razlastitve azidljivih površin, ki so za sploš-* socialni in gospodarski razvoj J/Slavitnih ozemeljskih področij ajvažnejše, s širšimi ukrepi in ž Se§i pa v ostalih predelih — ka-: J0 kot stvarni tudi v zvezi z borijo arh. Piccardija, po kateri J11. bi takšna individualistična Ij Uzba, kakršna je italijanska, tež-k . aprejela določeno disciplino v in . izrecno kolektivnih ciljev, kot
J *? v primeru z neokrnjeno uve-avitvijo posplošene razlastitve.
kied tem pridržkom in pa preti-
l^ii oprostitvami v primeru raz-
n	kul jih vsebuje sedanji
n, rt. je pa razlika zelo velika.
Ijen^6 na to je tuc** bila postav-
Vm9 S08lasna zahteva (razen, se-
.	minrlrtnimilrn Trtn VZOnio in.
d^a, predstavnika združenja in-šeS_ alcev). naj bi najnaprednej-
t9 Politične sile v teku parlamen-n® razprave dale pobudo za
r. ictzprave uaie puuuuu /.a s‘i|, tev oprostitev, še posebno ti-
prid cerkvenih ustanov, ki
Po hanes — je dejal Piccardi — Jjoncilu ne morejo sprejeti niti
s«mi
?'3ramba vere ne more izenačeva-
vii^oločenimi srednjeveškimi pri-
katoličani, kolikor se pač
l^fioiernost določenih popravkov,
t,)rnaj se vnesejo v zakon, se nam, ^ neizpodbitno kaže tudi kot - nkovito sredstvo utrditve naj-
h.
b0!Jtehnejših političnih sil v nji-bor m boju Pro,;i trmoglavemu od-ru> ki ga bo v parlamentu s
v zvezi nudila desnica.
ZahlCer Pa 8re za potrebo, oziroma Cbi7°' ki jo je bil minister Manje ze omenil v intervjuju, ki ga bil
vu,if". preteklega decembra do (w,‘, časopisu «Espresso». Ob tej n°sti se je bil še prav po-tovn° dotaknil vprašanja oprosti
„.Kjlan
^^uanca razgovora ob «okrogli ie’ v splošnem, pozitivna,
kar je opozoril tudi Piccardi,
o..k°č> da kritike, izrečene na ra
ki
globokih teženj po napredku, jih je v deželi opaziti tudi na urbanističnem področju, a to se hkrati izraža prav v namenu, da se »urbanistov svinčnik odvzame iz rok špekulantov*, s čimer bi se edinole lahko začela graditi kaka bolj sodobna, pravična in učinkovita Italija.
Ostaja pa še upravičeno vprašanje: ali bo prispel Mancinijev načrt v lesu parlamentarne razprave do cilja? Odgovor na to je moč v političnem smislu dati samo v okviru tako imenovane »preveritve*.
kar načrta, tudi one trde, nika-n® smejo ogroziti energične
akcij,
Da-i v Prid tega, da bi zakon v
1 13 iTUa	Lil 1______ ra
amentu bil kar najhitreje sprejem, ftazgibana razprava je kveč-
MARIO DEZMANN

M
Dramska skupina p.d. «Ivan Cankar* bo nocoj ob 21. uri uprizorila dvodejanko Sergeja Verča «Kocke v kocki*. Na sliki prizor iz prvega
dej anja.
Jugoslovanski film Dva letnika Knjig
za nagrado «Oscar»
Ko smo pred dnevi navajali naslove filmov, ki bi mogli priti v poštev za letošnje nagrade Oskar, nismo omenili filma »Trije*, ki ga je jugoslovanski režiser Aleksander Petrovič napravil za beograjsko filmsko podjetje «A-vala film*. Iz zagrebškega dnevnika «Večjemi list* pa povzemamo, da je v torek prispela iz IIollywooda v Beograd brzojavka, v kateri je rečeno, da prihaja ta film v ožjo izbiro petih filmov za nagrado Oskar za najboljši film, to se pravi za najboljši film, ki ni napravljen v angleškem jeziku.
Ostali štirje filmi, ki spadajo med teh pet izbranih filmov, so italijanski film »Bitka za Al-žir», češkoslovaški film »Ljubezen plavolaske*, francoski film «Moški in ženska* ter poljski film «Faraon».
Samo ob sebi se razume, da je vest iz Hollywooda ugodno presenetila jugoslovanske ljubitelje filma, kajti že uvrstitev filma v ožjo izbiro predstavlja pomemb-priznanje jugoslovanskemu
filmu nasploh, še posebno pa Aleksandru Petroviču, ki mu je
ta film prinesel že več nagrad.
Kakor je znano, je jugoslovanska kinematografija doslej doživela le malo priznanj, če izvzamemo film »Kekec*, ki so ga pred leti nagradili v Benetkah na festivalu filmov za mladino, ter Oskarja, ki ga je dobil neki risani film.
Aleksander Petrovič je nad tem svojim uspehom zadovoljen. Novinarjem je v zvezi s tem izjavil: «Menim, da kar zadeva dobre plati, ki bi mogle nekaj pomeniti za žirijo, ki dodeljuje Oskarje, je teh v filmu več, saj je film »Trije* že zbral nekaj priznanj. Hkrati menim, da je že to, da je film prišel v ožjo izbiro, velika čast, kajti to že ni več neuradno priznanje. Teh pet filmov, ki so prišli v finalno izbiro, je ne glede na to, kateri od njih bo dobil Oskarja, že uradno uvrščenih med najboljše letošnje filme*.
Na osnovi tega režiser Aleksander Petrovič avtomatično dobi pravico, da ga kot gosta povabijo na najuglednejšo filmsko prireditev v ZDA, na podeljevanje nagrad, ki bo v aprilu.

ZAHODNI NEMCI PROTESTIRAJO
Vihar okrog filma «Ali gori Pariz?»
Potrdila obstoj močnih in
Ameriški film »Ali gori Pariz?* (»Parigi brucia?* — nedolgo tega so ga predvajali tudi v našem mestu) je v Zahodni Nemčiji povzročil pravcati vihar ogorčenja. Zagnali so krik in vik, češ da predstavlja «navadno protinem-ško provokacijo*. Vrteli so ga v Hamburgu, Duesseldorfu, Bonnu in Muenchnu, nakar se je val protestov dvignil celo proti nemški filmski industriji sami, ker da ni bila do danes sposobna prikazati «resnično lice Nemcev in Nemčije*. Rečeno je tudi, da ta film neti, enaindvajset let po vojni, sovraštvo anglosaksonskih in latinskih narodov proti Nemčiji.
V filmu, kot je znano, nemški general, ki je poveljeval nacistični posadki v Parizu, ne izpolni Hitlerjevega ukaza, naj zažge Pariz. In ko ga le-ta vpraša, ali gori Pariz, mu ta odgovori, da ne gori.
Zahodni Nemci pa zdaj trdijo, da je vse to laž, strupeno natolcevanje na račun nemškega naroda, ker da Hitler ni bil nikoli dal podobnega ukaza.
Oglejmo si, kako se izražajo s tem v zvezi nekateri »ponižani in užaljeni*. Hugo Helmer, direktor proizvodnje filmskega podjetja Frankfurter Film A.G.: «Vsa leta po vojni smo gledali v tla in molčali. Zdaj pa je nastopil trenutek, da rečemo, dovolj je tega. Do grla smo siti, da se nas v ameriških filmih tako prikazuje. Oni so odvrgli atomsko bombo na Hiro-šimo, kot je tudi znano, kako so ravnali na Koreji. Da ne govorimo o Vietnamu..*
Deborah Richter, šef propagande nekega filmskega podjetja v Muenchnu: »V Združenih državah Amerike sicer prezirajo 'Hune', vendar pa obožujejo njihove 'Fraeulein’. Za Amerikance naša dekleta pripadajo drugi rasi.»
Na temelju tega je bilo predloženo sklicanje konference vseh «prizadetih», na kateri bo postavljen predlog, da se prepove predvajanje vseh tujih filmov, kjer se prikazujejo barbarstva Nemcev v drugi svetovni vojni. Vladi pa bo predloženo, da Nemcem prepreči potovati v vse tiste dežele, kjer Nemce prikazujejo v taki luči.*
Ko je za to konferenco slišal pisatelj Guenther Grass, je dejal: »Skratka, pripravlja se taka nemška filmska proizvodnja, kjer bo oficirjem esesovskih enot poverjena vloga dobrotnikov človeštva. Razen tega nemška kultura po vojni še ni prešla meja ne v pogledu književnosti ne umetnosti ne česa drugega. Tudi to je vprašanje za diskusijo, toda o njem nihče ne govori. Nimamo časa, ker se ukvarjamo z obrambo nemških generalov in celo samega Hitlerja.*
tem, da še vedno visoko kvotira-jo na borzi. To dokazujejo tudi zadnji podatki z borze v Londonu. Družba za izdelovanje plošč «Northern Musič Company», to se pravi založba plošč, ki je last skupine Beatles in ki je izdala doslej nad 300 interpretacij »Beatles*, je v razdobju med majem in oktobrom lanskega leta več kot podvojila svoje dobičke.
Člana skupine John Lennon in Paul McCartney, to se pravi člana skupine, ki sta avtorja številnih pesmi, sta v zadnjih treh letih sestavila 88 motivov in prodala nad 200 milijonov plošč svojih skladb. Vse te skladbe so, seveda, izvajali člani ansambla »Beatles*, toda nekatere so izvajali tudi drugi ansambli. Med najbolj znanimi motivi teh dveh avtorjev so: «Saw Her Standing There*, «I’ a Loser*, «Girl» in «Rubber Soul*. Tudi zadnja plošča, ki so jo napravili beatles in ki je prišla v promet le pred nekaj dnevi, obeta nov uspeh.
V obdobju od lanskega maja do oktobra je že omenjena založba plošč-dtheta dobiček 422.800 funtov šterlingov, kar pomeni, da bo obračun letošnjega leta znašal vsaj 800.000 funtov šterlingov. Če računamo, da je lani založba imela 613.000 funtov šterlingov dobička, je to nadaljnji napredek. In vendar strokovnjaki menijo, da je njihova zvezda v zatonu in da bodo zato začeli tudi ti izredni dobički počasi upadati.
ŠE ENO HOCHHUTHOVO POLEMIČNO ODRSKO DELO
Churthillov lik v Vojakih razburja nekatere Angleže
Kot «Vikarja» je tudi «Vojake» avtor napisal po raznih virih, vendar sam pravi, da delo ni «zgodovinsko» - Napačno tolmačenje osnovne misli
Raziskali bodo še neraziskane piramide
«Beatles» še vedno kvotirajo
NEW YORK, 24. — Na vseučilišču Berkeley v Kaliforniji so napravili načrte in jih tudi že izvedli, kako bi s pomočjo kozmičnih žarkov proučili še vrsto tajnosti, ki jih krijejo egiptovske piramide. Pravzaprav smo ob času že poročali, da nameravajo »rent-genizirati* egiptovske piramide, da bi s pomočjo kozmičnih žarkov «pogledali*, kaj je v tistih delih teh ostankov starega Egipta, kamor doslej še niso mogli. Sedaj pa poročajo, da bodo naprave, ki smo jih omenili, prihodnji mesec odpeljali v Egipt.
Za kaj pravzaprav gre in kaj naj bi bilo že omenjeno «rentgenizira-nje* piramid? Kozmični žarki gredo tudi skozi debelejše plasti kamna. Zato bodo pod piramidami izkopali nekakšne komore, v katere bodo postavili te naprave in z njihovo pomočjo merili jakost kozmičnih žarkov in še marsikaj. Ker praznine v piramidah vplivajo na prehod kozmičnih žarkov, bodo merilne naprave pod njimi zabeležile, kje so v piramidah prazni prostori, v katerih so po vsej verjetnosti grobovi starih faraonov, ki so si piramide gradili kot velikanske grobnice, v katere pa ni mogel nihče in so zato nekatere še do danes ostale neraziskane.
Naprave, kako, smo rekli, bodo pripeljali v Egipt prihodnji mesec, toda šele v juniju jih bodo začeli uporabljati in prvi dokončni rezultati bodo znani šele jeseni.
LONDON, 24.	- O angleški
skupini »Beatles* se vedno veliko govori, še posebno v zadnjem času, ko kaže, da so se ti popularni dolgolasi pevci razšli. Tudi če danes bolj poredko nastopajo skupaj, predstavljajo določen interes, ki se izraža tudi v
Pred leti se je veliko razprav ljalo o mladem nemškem avtorju Rolfu Hochhuthu zaradi njegovega polemičnega dela «Vikar», v katerem obtožuje papeža Pija XII., da se ni dovolj zavzel za reševanje Judov pred nacističnim in fašističnim preganjanjem. Tedaj je bilo tudi več celo fizičnih spopadov med katoliškimi aktivisti in drugim občinstvom v Belgiji, v Švici in drugod. V Italiji, konkretno v Rimu, so delo prepovedali, ker da žali Cerkev in da ni primerno, da v mestu, kjer je osrednji sedež katoliške cerkve, uprizarjajo delo, ki žali papeža. Sedaj je Rolf Hochhuth ponovno v ospredju. Postavlja se vpraša-
t » l > ’ -v -	r-H ,	»..Mili	i .	«* i ' ' i I i
nje* ali je njegova drama »Vojaki* primerna, da se uprizori na odru britanskega Narodnega gledališča — sprašujejo v Londonu.
V svoji novi drami je Hochhuth napisal prizor, in sicer na »spornem mestu*, v katerem dva igralca razpravljata o tem, ali je Churchill želel, da poljski general Sikolsky umre v letalski nesreči.
Predsednik omenjenega londonskega gledališča lord Chandos je proti temu, da bi se Hochhutho-vo delo uprizorilo, svetnik gledališča Kenneth Tynan pa je odločno za to, da se delo izvede.
Osrednja tema drame pa ni Winston Churchill, kot bi se iz gornjega moglo sklepati, pač pa vprašanje o nujnosti mednarodne pogodbe proti letalskim napadom na civilno prebivalstvo. To nasprotje še bolj pride do izraza, ko se Hochhuth brez vsakega omejevanja odločno protivi vsakemu zračnemu napadu na nevojaške objekte, tudi sedanjim ameriškim napadom v Vietnamu.
«Drama v arami* se vrši leta 1964, glavni lik je bivši pilot bombnikov britanskega kraljevskega letalstva, ki med ruševinami katedrale v Coventryju režira neko vrsto tradicionalne angleške ljudske srednjeveške drame. Te simbolične ruševine so dramatično opozorilo ves čas, ko se razvija predstava, ki traja tri ure in pol. Delo je bilo skrajšano na polovico in sam Hochhuth priznava, da je delo «dolga trakulja*.
Hochhuthov pilot bombnika se strastno obrača na vse svoje bivše kolege, pilote bombnikov in jih poziva, naj se mu pridružijo v apelu na predstavnike 85 držav, ki so se sestali 1957. leta v Novem Delhiju in sprejeli splošno mednarodno pogodbo proti letalskim napadom na civilno prebivalstvo in naj se zavzamejo za to, da se ta mednarodna pogodba uvede in izvaja po vsem svetu.
«Strastno prežet s to idejo — pravi Hochhuth — sem pisal gospodu Luebkeju, predsedniku Za-
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) če se nameravate posvetiti kaki novi dejavnosti, pazite predvsem na to, da bo ta v skladu z zakonom. Ne kažite javno svojih čustev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspešen.	.
dan za vse. ki se ukvarjajo z roč-1 kim^stanm pnjateljem. i.imi deli. Krajše potovanje v tujino.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Posvetite več časa nekemu vprašanju, ki ste ga zadnje dni zanemarili. S svojo širokosrčnostjo si boste pri-
dobili mnogo novih prijateljev.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspesen poseg v neko tuje finančno poslova
_____ trata
nje. Polni ste dobrih namenov, toda vseh ne boste mogli uresničiti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izredno uspešen dan za tiste, ki delajo na področju likovne umetnosti. Posku site ponovno vzpostaviti stike z ne-
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes se bodo predvsem uveljavili mladi diplomiranci. Topla čustva drage osebe vas bodo izpolnila z najlepšim zadoščenjem.
TEHTNICA rod 23.9. do 22.10.) Ukrepajte naglo in odločno v vseh okoliščinah. Nepričakovan uspeh na čustvenem področju.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pri reševanju neke zapletene zadeve vam je potreben predvsem smisel za praktičnost. Bodite bolj objektivni, v svojih odnosih do naj-
mlajših.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zelo naglo se boste prilagodili nekemu novemu položaju. Tudi v čustvenih zadevah so potrebne določene psihološke izkušnje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pa zite se pred sodelavcem, ki je do vas zelo nerazpoložen. Doživeli boste manjše ljubezensko razočaranje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če se boste pri delu preveč opirali na
svoja čustva, boste že tako zapletena vprašanja še bolj zapletli. Bo-
dite bolj zmerni glede pijače.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sreča
vam bo spet naklonjena, vendar je vse odvisno od vas samega. Nastopil je trenutek, da dokončno razčistite odnose med vami in ljubljeno osebo.
hodne Nemčije, za božič 1964, in ga prosil, naj kot pokrovitelj nemškega Rdečega križa s svojim zgledom da pobudo med šefi držav in naj stori tako, da bonski parlament sprejme konvencijo, ki bi onemogočila tudi bombne napade v Vietnamu. Toda od vsega tega ni bilo nič, razen sedanjega prepira.*
Basel, kjer Hochhuth živi s svojo družino, je tradicionalno protestantsko švicarsko mesto. Gospa Hochhuth pravi, da so švicarske katolike z avtobusi «im-portirali* v mesto, da bi s svojim pohodom protestirali na dan premiere «Vikarja».
Toda Rolfa Hochhutha skrbi tudi' to,' da bi tista mesta ' v drami, v katerih je govora o bombnem napadu na Dresden in o odgovornosti poveljstva britanskega letalstva in tudi letalcev, ki so sodelovali pri uničenju tega mesta, mogla izzvati odobravanje pri za-hodnonemških neonacistih, česar si on niti najmanj ne želi.
Hochhutha močno buri dramat-sko nasprotja med Churchillovim humanizmom in med njegovo »demonsko silo*, ki mu je — kot pravi Hochhuth — dala moč, da se bori proti zlim silam nacizma, proti blaznosti Hitlerja.
«Ali si morete zamisliti — se sprašuj . Hochhuth — da bi Attlee in poljski general Beck bila sposobna, postaviti se po robu Hitlerju in ga premagati?*
«Dejanski problem — nadaljuje Hochhuth — je v tem, zakaj se je Churchill tako obnašal glede bombnih napadov? Zakaj je treba Churchilla prikazati kot takšnega v tolikšnem moralnem problemu in zakaj ni namesto njega prikazan Hitler. Odgovor na to vprašanje je v tem, da je Churchill imel v sebi tisto, kar je iz njega ustvarilo veliko tragično figuro, ker je vse, kar je storil, storil iz humanih razlogov. Ta problem je — nadaljuje Hochhuth — bolj važen kot problem Auschvvitza, v primeru katerega gre le za vprašanje duševne patologije, medtem ko je človek, kakršen je bil Churchill, popolnoma normalen in predstavlja toplo, privlačno osebnost. In vendar se p* tem človek vpraša, kako je Churchill mogel vse to početi.*
Churchillov nasprotnik v delu »Vojaki* je dr. Bell, ki je bil 29 let škoi v Chichestru in ki je umrl leta 1958. Ta, po Hochhu-tovih besedah, predstavlja »vest britanskega ljudstva*.
»Naj večji problem je bil zame — pravi Hochhuth — kako naj najdem nasprotnika, ki bi bil enakovreden Churchillu, kajti Churchill ima taao močne argumente na svoji strani, da mi je bilo neverjetno težko, ustvariti lik nadškofa Bella, ki bi se mogel kosati s Churchillom. Za dramo pa ni nič bolj usodnega kot to, da obstajata dva lika, ki si nista enakovredna.*
Hochhuthov glavni vir, iz katerega je za svojo dramo črpal nadškofove argumente proti letalskim bombnim napadom, je neki govor dr. Bella med vojno v londonskem domu lordov. Tu nadškof postavlja dramatično vprašanje, ali je bombni napad na Hamburg primeren simbol za ideale, za katere se Velika Britanija bori. »Toda — pravi Hochhuth — da bi nadškofov zaključni govor napravil dovolj močnega,
da se z njim zoperstavimo prevladujočemu Churchillovemu liku, sem bil prisiljen nekaj spremeniti, okrepiti njegove argumente proti bombardiranju.*
Ideja za dramo «Vojaki* se je Hochhuthu porodila tedaj, ko je prebiral govore, ki jih je imel dr. Bell v domu lordov. Nadškofov «veliki solo* je na kraju Hoch-huthovega dela. ko nadškof napada Churchilla zaradi bombnih napadov. Hochhuth priznava, da njegova drama ni povsem dokumentarno delo, kot je njegov »Vikar*, vendar pa pravi, da temelji na obsežnem materialu, ki ga je prebral v zadnjih štirih letih.
«Narodno gledališče me je prosilo, naj napravim seznam knjig, ki sem jih prebral- Naštel sem jih več kot dvesto, nato sem moral naštevanje prenehati, da bi pravočasno prišel na pošto. Med mojimi glavnimi viri podatkov o Churchillu so bili Alanbrookovi «Dnevniki» in knjiga lorda Morana, Churchillovega osebnega
mesečnega glasih slovenskih založi
Potreba skih
tesnem stiku sloven-
a po
založb z bralci, po neposrednih informacijah s področja literature, založništva in knjigo-trštva postaja v današnjem času vse bolj živa. Tega se dobro zavedajo tudi slovenske založbe, ki v ta namen tudi nekaj žrtvujejo z izdajanjem mesečnega glasila, revije KNJIGA. Revija Knjiga, ki nosi poleg naziva v vsakem letniku še številki leta, izhaja že dolgo. Spočeta je bila sicer v času, ko so knjige bralci iskali; bilo je to leta 1948 in je takrat prevladoval morda bolj kulturni kot propagandni vidik. Revija, ki je takrat izhajala pod naslovom Slovenski knjižni trg, je bila bolj skromna, pomenila pa je vendar začetek neke publikacije. Ko se
je kot glasilo slovenskih založb let ““
leta 1953 prerodila v revijo Knjiga 53, pa se je v svoji osnovi spremenila. Postala je predvsem publikacija, ki naj slovenske bralce in prijatelje knjige obvešča o najrazličnejših dogodkih na slovenskem knjižnem trgu, seznanja pa naj jih tudi z najrazličnejšimi problemi in zanimivostmi v zvezi z literaturo, izdajanjem knjig, opremo, ilustracijo, pa tudi z bibliografskimi podatki. V nekaj letih izhajanja se je revija Knjiga razvila v zanimivo publikacijo, ki je posredovala podatke o slovenski knjigi ne samo našim ljudem, temveč tudi svetu. Zato so jo bili veseli založniki, uredniki, knjigo-tržci pa tudi literarni ustvarjalci. Brez potrebe pa je dobro zasnovana revija leta 1961 napravila korak nazaj in se spremenila v golo in malodane ubogo informativno glasilce, ki ni bilo niti senca prejšnjih letnikov. Po treh letih si je revija opomogla in počasi pridobivala na pestrosti in na žlahtnejši vsebini. Leta 1965 je izdajanje revije prevzela nova založba Državna založba Slovenije in nov urednik, Branko Hofman. Zdaj sta pred nami dva letnika revije v novi redakciji: letnik KNJIGE 65 in letnik KNJIGE 66, ki vsekakor zaslužita, da nanju obrnemo pozornost. Res je sicer, da je osnovni namen revije, kot glasila slovenskih založb, tudi v zadnjih dveh letih ostal isti. Res je sicer, da vsaj povprečen bralec kakih bistvenih odstopov ne bo opazil. Tisti, ki bo skrbneje prebiral oba zadnja letnika, pa bo vendarle opazil nekaj sprememb, tako v pogledu tehtnosti, dognanosti in poglobitve kot v pogledu zanimivosti.
zdravnika, ki zelo lepo prikazuje človeško stran velikega pokojnega angleškega državnika.*
Ko smo pred leti beležili neprijetnosti, ki jih morata prenašati Hochhuth in njegova družina zaradi dela «Vikar», smo rekli, da ga začenjajo preganjati tudi kot človeka. Sedaj pa Hochhuto-va družina išče stalni dom v kaki deželi, kjer bi mogla živeti brez strahu pred nepričakovanim izgonom ali, kakor pravi Hochhuth. «brez strahu, da nam nekdo vrže zažgane sunje skozi vhod», kot so storili neonacistični elementi z Guentherjem Grassom.
Osnovnemu namenu je razumljivo posvečen velik del prostora revije. Pa naj gre za poročila o izišlih knjigah, za napovedi novih izdaj ali za bibliografijo. Te beležke o knjigah, ki so izšle sili ki bodo izšle, beležke o avtorjih, vsebini, značaju, pomenu in ceni knjige, ki jih posredujejo založbe, imajo seveda informativni značaj. Morda bi si želeli boljših, kon-ciznejših in kvalitetnejših sestavkov te vrste, čeprav seveda tudi sedanji sestavki svojemu namenu odgovarjajo. Ni pa nikjer rečeno, da bi ne smeli biti boljši, zlasti še, ker so ostale rubrike revije kvalitetnejše. V zadnjih dveh letnikih opazimo koristno razdelitev tovrstnih sestavkov na poročila o izšlih delih in na poročila o napovedih. Prav tako je koristno razlikovanje izvirnih del od prevodov in posebej od ponatisov. Žal pa je bistveno manjša vrednost tudi teh objav zaradi kroničnega zaostajanja za dogodki na knjižnem trgu. Posamezne številke Knjige 65 kot Knjige 66 so žal izhajale z občutno zamudo, ki je bila tolikšna, da so se napovedi navih knjig spremenile že v poročila o izšlih knjigah. Te ovire, ki so seveda izven uredništva, bodo s spremembo tiskarne predvidoma odpadle. Želeti bi bilo.
V vsaki številki obeh letnikov najdemo uvodnike, ki govore o
Radio Trst A
SOBOTA, 25. FEBRUARJA
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Orkestri - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Barrosovi motivi -
15.00	Glasbena oddaja za mladino
-	16.00 Volan - 16.20 Pregled ital.
dramatike - 17.20 «Dialog» - 17.30 Pianisti Ravel Kodrič, Daniela .	. .
Nedoh in Savica Malalan - 17.50 kestn Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Tereza Ke-sovija in Elvis Presley - 19.10 «Družina brez otrok* - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji -20.45 Goriški vokalni oktet - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za konec tedna.
Trst
12.05 Mali ansambli - 12.25 Tretja stran.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Ritmi - 10.45 Pesmi - 11.00 Ansambel Pinocchio
-	11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbena sporočila -
12.00	in 13.00 Glasba po željah -13.40 Za prijetno razpoloženje -
14.00	Popevke - 14.20 Plošče Ju-goton - 15.00 Lahka glasba - 15.45 Bratje Boštjančič in Elda Viler -16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba - 17.30 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Antoine -22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe ■ 9.07 Ital. plošče - 10.05 Operetna glasba - 10.30 šola - 11.00 Triptih
- 11.30 Pogovorimo se o glasbi -12.47 Ženska danes - 13.30 Radijske kronike - 14.00 Pesmi s festivala v Sanremu - 15.00 Spored za mladino - 17.15 Izžrebanje loterije - 17.20 Veliki pevci - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna park - 20.20 «Le sorelle Condč* - 21.05 Or-
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.40 Glasbetio-govorni spored - 12.42 Pesmi desetletja -12.45 Turistične beležke - 13.00
Spored na hollywoodski način -!4.C---- ------------------
00 Juke box - 15.00 Najnovejše plošče - 15.15 Sopranistka Victoria de Los Angeles - 16.00 Rapsodija - 16.38 Ital. pesmi 17.05 Pesmi Luigija Tenca - 17.35 Izžrebanje loterije - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert -21.00 Avstrijska lahka glasba -21.40 Plesna glasba.
III. program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Gledališče in kino - 19.15 Mendelssohn in Faurč - 20.15 Simfonični koncert, sodeluje violončelist En-rico Mainardi - 22.30 E. Paglia-rini: «Col semaforo rosso*, radijska drama.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena
različnih problemih knjižnega ga. Trditi smemo, da so bili uv niki zadnjega letnika tehtnejši oni iz Knjige 65. Morda še ti nejša je bila rubrika Naš kur; v kateri je urednik glosiral samezne pojave in probleme , venskega založništva. Tehten vodni sestavek in kritična gl predstavljata vsekakor kvalite novost obeh letnikov. Želeti bilo, da bi uredništvo našlo več prostora za krajše kriti sestavke, čeprav bi se morda ložbe zaradi odstopanja od osn ne naloge revije, propagira knjige, morda tega utegnile t niti.
Zlasti pa moramo kot drage no novost omeniti rubriko Besi
ustvarjalcev, ki jo je urednik v ljal v drugi številki letnika 1
in bogato razmaknil v Knjigi .......................lit
Sprva najdemo le besede liter nih ustvarjalcev, kasneje pa t besede likovnih opremljevalcev kritikov. V prihodnjem letn bodo svoje mesto dobili tudi sredovalci slovenske knjige v jini. Te, večinoma kritične, vendar za vsakogar zanimive sede naših ustvarjalcev, sproži j na izzivalna urednikova v p ra; nja, pomenijo ne samo dragoet dopolnitev vsebine revije, tem' tudi dejanje, ki ima širši kult ni pomen. Tako je vsekakor d gocen prostor dan na razpok vsem tistim, ki so kakorkoli vezani s knjigami, da izpovi svoje misli in želje o probler v zvezi s slovensko knjigo.
Tudi napotki za knjigotržce,1 mislimi naših strokovnjakov, menijo koristno rubriko revije, prav so tudi ostale, že uteč« rubrike (O delu naših založb, R gledi, Slovenski avtorji v pre dih) vedno prinašale dovolj za mivega gradiva. Poudarek je lani dan podatkom o prodiral slovenske knjige in slovenske terature v svet. Pa tudi poda o najbolj iskanih knjigah so 1 koristni.
Ce se po tej kratki oceni v bine in značaja revije ozremo na dejstvo, da izhaja revija Kr ga v nakladi 4500 izvodov, da pošiljajo v osemnajst držav in jo je danes, kljub temu, da v knjigarnah vsakemu zastonj voljo, kmalu po izidu že tež dobiti, smemo biti s to rev več kot zadovoljni. V zadnjih dv letnikih še posebno zaradi nov rubrik, novih urednikovih konci cij in znatno povečanega obsej (V letu 1963 je revija imela 1 strani, letos pa že skoraj 500)
Seveda bi si morda od revi posvečene knjigi in literaturi, : leli še kaj več. Morda to, da revija poskušala vzgajati ti
okus bralcev, da bi v jpropa puščala i
ranju novih knjig dopuščala kaj kritičnosti (čeprav gre v stvu vendarle za propagando, založbe nekaj kritičnosti tudi svojem glasilu po vsej pril prenesle), morda nekaj več j lemičnosti, sveže napisanih sesti kov, nekaj poročil s svetovne knjižnega trga, pa morda še k ko drugo rubriko. Branko Hi man je kot urednik zadnjih dv letnikov uspel revijo kvalitetno po obsegu dvigniti. V želji za č' boljšo publikacijo mu želimo, i bi uspel s svojimi koncepti, i bo revija KNJIGA 67 v bodoče uspešneje opravila tudi kulturno poslanstvo.
sve
Sl. Ri
PREJKLI SMO
Libri e riviste d'Italia. Rasseg bibliografica mensile. N.o 203. i no XIX. Gennaio 1967. Presider del Consiglio dei Ministri. Serv Informazioni e Proprieta Lette: ria. Roma.

| Y/S/i
Ž '////.
te
našnji dan - 12.10 «Pravkar pri spelo!* - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 P. Šivic: Divertimento zi klavir in orkester - 13.30 Pripo ročajo vam... - 14.05 Koncert pi željah - 15.30 Komorni zbor RT\ Ljubljana - 16.00 Vsak dan z£ vas - 17.05 Gremo v kino - 17.3! Orkester Marty Gold - 17,45 Bea: glasba - 18.00 Aktualnosti - 18.1! Sonata od baroka do danes - 18.5( S knjižnega trga - 19.00 Lahke noč, otroci! 19.15 Glasbene raz glednice - 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana - 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino* - 21.3( Vedri zvoki - 22.10 Oddaja za iz seljence - 23.05 Zaplešite z nami
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.0C Giocagio - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije - 17.45 Oddaja za mladino: «Chissa chi lo sa» -18.45 Gianni Pettenati - 19.115 Te den dni v parlamentu - 19.55 Športne vesti in ital. kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 «11 tappa-buchi* - 22.15 Anketna oddaja -23.00 Dnevnik.
II. kanal
matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Ansambel Mirka souca - 9.40
D. Škerl: Otroška suita - 10.15 Iz opere «Rona» B. Papandopula -10.40 Novost na knjižni polici -11.00 Turistični napotki 11.15 Orkestralna glasba - 12.00 Na da-
18.00 Tečaj francoščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Tenorist Carlo Bergon-zi - 21.55 TV film: «L’ombra del passato* - 23.10 Zaključni telo vadni nastop Italija-Jugoslavija.
Jug. televizijo
9.40 in 15.45 TV v šoli - 14.00 Prenos športnega dogodka - 17.15 Poročila - 17.20 Drejček in trije marsovčld, lutke - 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Glasbeni ma gazin - 19.15 Neznani kraji, Ulm -20,00 Dnevnik - 20.30 Humoreska Vase Popoviča - 21.30 Ben Casey, film - 22.20 Veseli klatež, glasbena komedija - 23.25 Poročila.
ireme včeraj: najvišja temperatu-^13.1, najnižja 6/L ob 19. uri 10 >imj, vlaga 57 odst., zračni tlak j',9 narašča, nebo Jasno, morje '•no, temperatura morja 7.8 stopi-
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 25. februarja
Saša
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17j45. Dolžina dneva 10.53. Luna vzide ob 18.47 in zatone ob 7.35.
Jutri, NEDELJA, 26. februarja
Andrej
)b jutrišnjem občnem zboru Kmečke zveze v Trstu
| utri dopoldne bo v mali dvora-Kulturnega doma občni zbor ečke zveze v Trstu. O važnosti, tvanju in nalogah te organiza-kmetov na Tržaškem smo sili že obširno pisali, toda ob obč-i zboru tako važne organizaci-ki vključuje večji del tukajš-t kmetov, zlasti pa zaradi seda-i razmer in važnosti kmetijske-gospodarstva je naša dolžnost, navedemo nekaj misli, ugotovi-'i in predlogov.
redvsem želimo občnemu zboru i.ečke zveze plodno delo in naj-ijše uspehe. Iz poročil in disku-® bodo seveda sledili sklepi in krnice za nadaljnje delovanje, /mečka zveza v Trstu je bila u-linovljena pred 17 leti, ko smo I ili še anglo-ameriško vojaško u-1 yvo. Od tedaj so se precej spre-
‘hite splošne razmere, tako police kot upravne in gospodarske. iJi kmetijstvo in kmetje seveda ifutijo dobre in slabe posledice b sprtmemb. Slediti morajo razlil in spremembam, če nočejo zabijati in propasti. Zato jim je lina pomoč strokovne organizacija zaradi tega mora strokovna 1ionizacija budno spremljati raz-' spremembe in novosti, ki se ti-j kmetijstva in kmetov, da jih :o obvešča, usmerja in nudi poda nastopa v obrambo njiho-interesov.
1udi kmetijstvo, čeprav ne s ta-. naglico kot na pr. industrija, l|to napreduje. Splošni napredek I vedno večje potrebe ter zahte-človeštva ga k temu silijo. Še ,j kot kdajkoli prej mora kmet 'jredovati, če noče propasti. Pri strokovna organizacija lahko \]ogo pomaga kmetom s strokoven nasveti, s predavanji, tečaji, ji posredovanji in napotili, da iz-
■	■isti vse možnosti, ki se mu nu-fe, da zahteva primerne ukrepe
pomoč oblasti ter pristojnih or-!iov itd.
!',aradi težnje po napredku se tu-
■	kmetje v raznih deželah združu-ijo, ker jim zadružne oblike sa-ipomoči zagotavljajo napredek. kradi tega so se tudi italijanske
.... i .dne in deželne oblasti odločile, i: bodo nudile pomoč predvsem
L
V nedeljo, 26. februarja, ob
|. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio
redni občni zbor Kmečke zveze v Trstu
j< naslednjim dnevnim redom:
pozdrav predsednika Molitve delovnega predsedstva ?oročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Referati strokovnjakov o posameznih panogah kmetij-: stva:
I a) vprašanje mleka
b)	jusarske zadeve
c)	vrtnarstvo
č) vinogradništvo d) vpliv Skupnega evropskega tržišča e) kraški travniki 'Diskusija
Volitve novega upravnega odbora Razno
Vabimo vse člane, da se •deležijo občnega zbora.
Tajništvo KZ
6 ko nadzomištvo, Ustanova za pre-oorod kmetijstva, Deželni inšpekto-at za gozdarstvo, Deželni komisariat za jusarska zemljišča. Urad za združene kmetijske prispevke, Katastrski urad, Zemljiški urad, UMA (Lastniki kmetijskih strojev), Pokrajinska vzajemna kmečka bolniška blagajna, Observatorij za bolezni rastlin, Urad pokrajinskega veterinarja, deželno odborništvo za kmetijstvo z raznimi komisijami, itd.). Slovenski kmetje in njihove strokovne organizacije morajo i meti svoje predstavnike tam, kjer se razpravlja in odloča o kmetijstvu.
Kar smo navedli dokazuje važnost jutrišnjega zbora Kmečke zveze, kateremu bodo prisostvovali tudi člani Zveze malih posestnikov in Kmetijske zadruge, in kakšne odgovorne naloge čakajo ne samo Kmečko zvezo, ampak tudi vse tiste, ki jim je pri srcu napredek kmetijstva na Tržaškem in sploh našega kmečkega življa.
PROTESTNO GIBANJE LEKARNARJEV PROTI INAM
Vsi sindikati in organizacija ACLI obsojajo ravnanje lastnikov lekarn
Od danes naprej bodo delili v zasebnih lekarnah zavarovancem INAM zdravila le proti takojšnjemu plačilu
zadružne oblike v kmetijstvu. I tudi v tem primeru je pomoč I-okovne organizacije nujno po-bbna.	v .
trakovna organizacija združuje ije člane in jih predstavlja pred lastmi in drugimi ustanovami, tl uje v splošno korist in se bori pravice posameznih članov, oikovna organizacija je nekak-posrednik med oblastjo in čla-obvešča svoje člane o raznih repih in pobudah oblasti ter raz-ustanov, jih nekako popularizi-in prispeva k njihovi uresničit-
Strokovna organizacija mora po-gatir' veliko skrb naraščaju, mla-m kadrom, da se bodo dobro -ipravili in prevzeli vajeti svojih imačij, svojih kmetij in svojih D itanov. Strokovna organizacija, ki | i to ne bi skrbela, bi sama sebi w->pala grob. Prav tako bi bili za-an vsi ukrepi ter podpore obla-i, če ne bi prišla do izraza prav :rb za mladino.
Zaradi svojih specifičnih proble-v (strokovna vzgoja, pravično stopstvo pri raznih ustanovah, rzlaščevanja zemlje, ohranitev hoje narodnosti itd.) je potrebno, b imajo slovenski kmetje svojo [irokovno organizaciji.
Strokovna organizacija naših etov bi morala zaradi sedanjih zmer, zlasti spričo ustanovitve tonomne dežele Furlanija - Julij-m krajina, ki ima največjo pri-ojnost glede kmetijstva, pridobi-deželni okvir. Razvijati bi mola svojo dejavnost po vsej deže-Taka organizacija bi lahko o-epila svoj ustroj in razvijala jo dejavnost, Organizacijska o-\repitev bi tudi omogočila prire-'nja strokovnih tečajev, posveto-mj itd..
Kmečka zveza bo morala bolj )t doslej propagirati med kmeti družne oblike sodelovanja (za-ružne mlekarne in hleve, nabav-o-prodajne zadruge itd.). Kmetje, lani, se morajo zavedati, da je rganizacija njihova, da jo mora-p podpirati, če hočejo od nje ne-aj zahtevati, Pristojne oblasti, zlati dežela, pa mora nuditi strogimi organizaciji, ki opravlja taci važno delo za ohranitev in na-■edek kmetijstva, gmotno pomoč. Na Tržaškem je 90 odst. kme-v slovenske narodnosti, toda teh odst. nima niti 10 odst. svojih .. edstavnikov pri javnih uradih in stanovah ter organizacijah, ki ima-o opravka s kmetijstvom. /Zbor-lica za trgovino, industrijo in imetij s tvo. Pokrajinsko kmetij-
OB VČERAJŠNJI SPOJITVI TRŽAŠKEGA ARZENALA lil SV. MARKA
Včeraj uspela enotna 24-urna stavka delavcev v ladjedelniški industriji
Oelavci so se sestali na dveh skupščinah v UL Pondares in Ouca D’Aosta Glavnica nove družbe povišana od 700 milijonov na I milijardo Ur
Predavanje o osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov
Včeraj dopoldne ob II. uri Je bil pod predsedstvom dr. G. Schiratti-ja na sedežu Tržaškega arzenala v Ul. della Rampa št. 2/4 izredni občni zbor delniške družbe «Arse-nale Triestino«, katerega se je udeležil družbeni kapital v celoti. Na predlog upravnega sveta je občni zbor enoglasno sprejel sklep o spojitvi Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Marka, v skladu z nedavnimi sklepi Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, in sicer z vključitvijo obrata Sv. Marko, ki je doslej pripadal Združenim Jadranskim ladjedelnicam, v sklop arzenala. Občni zbor je istočasno sprejel tudi sklep o po-
višanju glavnice nove družbe «Ar-senale Triestino . S. Marco S.p.A.» od sedanjih 700 milijonov na eno milijardo lir.
Včeraj pa so vse tri sindikalne organizacije, to je PIOM - CGIL, CCdL in CISL napovedale enotno celodnevno stavko delavcev, uradnikov in tehnikov ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškega arzenala, Tovarne strojev in osrednjega ravnateljstva Italcantieri proti spojitvi Sv. Marka s Tržaškim arzenalom, kar pomeni po mnenju sindikatov v resnici ukinitev ladjedelnice. Stavke so se udeležili vsi delavci, med uradniki pa je bil, kot je pač razumlji-odstotek
vo, odstotek stavkajočih le bolj
liiliiiiIlliiiHlmiiiitliHiiflittiiiiiiiitiiiiiiiimfiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiitiMlliiliiiiiiiiiiiiiitmilllillililiiiiiiiiimimiill 1111111111,11, m
jim zavarovancem. Sindikati opozarjajo javne in zdravstvene oblasti ter pokrajinsko vodstvo INAM na nujnost, da se poskrbi za neposredno in brezplačno razdeljevanje zdravil zavarovancem. Zato naj se odprejo nova razdeljevalna središča v raznih ambulantah. Poleg tega pa naj bi uvedli v lekarnah INAM tudi nočno službo.
Po izplavitvi iz Arzenala
Ladja «IIliria» kmalu na pot
V Tržaškem arzenalu dokončujejo dela na potniški ladji «Hliria», last pomorske družbe Adriatica, ki jo namerava nato postaviti najprej na turistično progo Trst, Benetke, jugoslovanska obala, Grčija, v maju pa bo ladja opravila dve krožni potovanji po severnem Jadranu, in sicer z odhodom iz Trsta 5. in 12. maja letos. Na turistično progo Trst-Grčija bo «Illiria», na kateri bo po novem 170 turističnih mest I. razreda, odplula 18. marca.
tt Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 17.30 sprejel na poslovil-1 ni obisk polk. Ferdinanda Nataleja, | poveljnika legije finančnih straž v Vidmu, ob 19.15 pa Je sprejel novega videmskega kvestorja dr. Ca-milla Rocca.
Sindikalno združenje lastnikov lekarn v Trstu je sklenilo, da bo z današnjim dneh prenehalo sodelovati z bolniško blagajno INAM.
Od danes bodo lekarne delile zavarovancem INAM zdravila, ki jim jih predpišejo zdravniki, z recepti, le proti takojšnjemu plačilu. Zato se bodo zavarovanci lahko obrnili na tri lekarne INAM na Akvedotu, na Trgu Oberdan in v Ul. San Gia-como in Monte ter na lekarno bolniške blagajne pomorščakov na Trgu Piave 2. Ce pa bodo zavarovanci kupili zdravila v zasebnih lekarnah, bodo imeli pravico do povračila stroškov. Na receptu INAM ■bosta morala biti žig lekarne in cena; za specialna zdravila pa bo treba dodati košček kartona, ki se odtrga od zavojčka. Zavarovanci INAM, ki spadajo v sekciji center in Fameto, bodo morali predložiti recepte v Ul. Pieta 11, za zavarovance pri Sv. Soboti pri sekciji v Ul. Puccini št. 50, v Miljah v Ul.
Battisti 4.
Nasproti sklepu lekarnarjev je sprejelo odklonilno stališče predsedstvo ACLI. Predsedstvo pravi, da je naletelo ravnanje lekarnarjev na obsodbo, saj škoduje interesom delavcev. ACLI zahtevajo posredovanje pristojnega ministrstva za rešitev spora.
Včeraj so se sestala v zvezi s tem tajništva vseh treh sindikatov.
Izdala so izjavo, v kateri pravijo, da je ravnanje lekarnarjev graje vredno, saj izkoriščajo zadrego bolnih delavcev. Spor med zavarovalnimi ustanovami in lekarnami, ki traja že leta, se mora rešiti na pristojnih sedežih. Toda lekarnarji ne morejo uresničiti domnevnih pravic s pritiskom, saj je to le v škodo delavcem, zlasti sedaj, ko še vedno ni ponehala epidemija gripe. Sindikalne organizacije ostro obsojajo ravnanje lekarnarjev, ki je protiljudsko. Leknamarji skušajo tudi odpraviti pravico INAM. da daje neposredno zdravila svo-
iiiiiiiintniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
POPRAVEK
V včerajšnjem naslovu poročila o krstni uprizoritvi Benedetičeve drame «Ne vedno kakor lastovke« v Kulturnem domu, se mi je vrinil lapsus. Zapisano je bilo, da je glasbeno opremo oskrbel Marjan Vodopivec, pravilno pa bi moralo biti Aleksander Vodopivec, kot je v ostalem nravilno navedeno v tekstu. S tem želim res neljubo pomoto, ki je nastala zaradi naglice, popraviti.
j. k.
iiminiHfiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiniiiiiifiii
Volja »veta guvernerjev mednarodne atomske agencije
Center za teoretsko fiziko naj postane stalna ustanova
Svet guvernerjev na Dunaju namerava v ta namen doseči sporazum z italijansko vlado • V septembru dokončni sklep - Jugoslovanski zastopnik v svetu podprl predlog za finansiranje centra v Trstu
Sinoči ob 18. uri se Je na Dunaju se bo sestala v glavnem mestu av-
obiskal Vietnam in prisostvoval velikim bojem v tisti deželi. Tema njegovega izvajanja bo: «VIDEL SEM BOMBARDIRATI HANOJ«.
Sledilo bo predvajanje filma, ((Nebo in zemlja«, ki ga je posnel na vietnamskih bojiščih znan režiser Jonis Ivens, in ki je vzbudil že toliko zanimanja povsod, kjer so ga predvajali, saj je neoporečna dokumentacija ameriškega napada na Vietnam in junaške partizanske borbe vietnamskega ljudstva, ki se bori za obrambo in neodvisnost svoje dežele.
Prebivalstvo vljudno vabimo k udeležbi.
* * *
Podobna manifestacija bo v -ponedeljek, 27. t.m. ob 20. u-ri v Miljah. Tudi ob tej priliki bo govoril dr. Antonello Trombadori.
nizek. Stavka je bila vprav včeraj, ker je sovpadala z občnim zborom Tržaškega arzenala, na katerem so sklepali o združitvi tega obrata z ladjedelnico Sv. Marka, tako da dobita tudi skupen naziv.
Delavci so se sestali na dveh skupščinah, in sicer v Ul. Pondares in v dvorani CCdL v bivši Ul. Du-ca d’Aosta, kjer sta jima govorila tajnika kovinarskih sindikatov. Na skupščinah so delavci poverili sindikatom nalogo, naj sestavijo in pošljejo osrednjim sindikalnim organi, zacijam v Rimu pismo, v katerem naj poudarijo, da bodo vedno nasprotovali spojitvi obeh obratov ter da se bodo še nadalje borili, da se ohrani sedanja raven zaposlitve delavcev.
V zvezi z združitvijo Sv. Marka in Tržaškega arzenala, je naslovila tržaška federacija KPI na delavce poziv, v katerem pravi, da pomeni združitev konec ladjedelnice in potrjuje sklep CIPE, sprejet izven parlamenta in v nasprotju s sindikati. Sedaj sicer govorijo, da bo ostalo Sv. Marku eno splavlšče ter da bo prejel nova naročila za gradnjo ladij, v resnici pa se bo zgodilo e njim kakor v Sv. Rokom v Miljah To kaže, da so voditelji KD raje upoštevali zahteve monopolistov v EGS, kakor da bi poslušali glas delavcev in se skupno z njimi borili v obrambo tržaškega gospodarstva.
Poštar iz Sežane podlegel poškodbam
Pet dni po nesreči je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice podlegel hudim zadobljenim poškodbam 44-letni poštar Bogomir Franc Kocijan iz Sežane, ki je prejšnjo nedeljo v Ul. Nazionale na Opčinah postal žrtev prometne nesreče. Kocijan se Je tistega večera na motornem kolesu «tomos» vračal iz Trsta proti domu. Blizu končnega postajališča openskega tramvaja pa je z vso silo treščil v odprta vrata fiata 850 TS 90000. Pri padcu z motorja se je Kocijan hudo ranil po obrazu, pobil po glavi in zlomil desno nogo. V bolnišnici so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano
Sinoči je v krožku «R. Morandh na Trgu stare mitnice 11 znani tržaški publicist Mario Pacor predaval o temi «Zgodovina osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov».
Maria Pacor ja poznamo že po njegovih številnih posegih v problematiko našega ozemlja. V zvezi z nje-' govim včerajšnjim predavanjem v j krožku *R. Morandh pa lahko reče- j mo, da gre za novinarja in puhlici-! sta, ki dela na visoki ravni ter za j človeka, ki je doumel bistvo revo-1 lucionarnih dogajanj v Jugoslaviji in v Italiji ter še posebej pri nas.
Mario Pacor je v svojem predavanju začrtal osnovne smernice razvoja KPJ od njenega nastanka dalje. Govoril je o vseh notranjih borbah v partiji sami, ki so si nepretrgoma sledile skozi vsa leta proti-delavske reakcije v stari Jugoslaviji. Nato je pojasnil dogodke v letih 1936-37, ko je stopil na čelo KPJ Tito.
Štiri leta so tedaj ločila prvi nastop revolucionarne stranke jugoslovanskih komunistov od oboroženega upora proti nacistom in fašistom. V teh štirih letih je KPJ o-pravila veliko delo: pod svojo zastavo je zbrala vse napredne sile jugoslovanskih delavcev in sploh delovnih ljudi ter jih vrgla v borbo proti fašističnim okupatorjem.
Govornik je objektivno prikazal vse razne faze te borbe ter jih zgodovinsko ocenil kot zelo pozitivne.
Predavanju je sledila diskusija, ki je žal pokazala, da v nekaterih tržaških levičarskih krogih pri večini, z nekaterimi častnimi izjemami, še vedno prevladujejo precej napačna mnenja o bistvu in zgodovinskem pomenu antifašistične borbe jugoslovanskih narodov. Mario Pacor je v svojem odgovoru objektivno prikazal, kako se je razvila v Jugoslaviji antifašistična borba.
Gledaljšča
Verdi
Pri blagajni gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Bellinijeve «Norme», Ki bo jutri ob 16. uri za dnevne abonmaje vseh redov. Nastopi-l-i bodo isti umetniki kot na prvi predstavi.
Razstave
V foyerju balkona Kulturnega doma razstavlja od 23. t. m. do 6. marca slikar Demetrij Cej. Obisko-
prognozo, toda vse je bilo zaman i valce predstav Slovenskega gledali-in včeraj popoldne je nesrečnik iz- šča vabimo, da si razstavo ogledajo dihnil.	I pred predstavo ali v odmoru.
S Tajništvo tržaškega velesejma sporoča, da je v popoldanskih urah telefonska številka pri vratarju 96-986, ki odgovarja tudi na večerne in nočne poklice.
S 19- t. m. so v navzočnosti predstavnika finančnega ravnateljstva izžrebali listek občinske umetnostne galerije st. 13355, ki je zadel u-metniško sliko slikarja T. Albertija. Lastnik listka lahko dobi sliko v sobi št. 124 občinske palače vsak dan v uradnih urah.
Jutri javno zborovanje za mir v Vietnamu
Jutri 26. februarja ob 10.30 bo v kino dvorani «Alabarda» Javna manifestacija za mir v Vietnamu, ki jo prireja pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama v Trstu.
Med manifestacijo bo govoril dr. Antonello Trombadori, znan umetnostni kritik, ki Je pred nedavnim
SKLEP SESTANKA NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN
Od 7. marca do velike noči po dve občinski seji na teden
0 programskem poročilu ne bo neposrednih razprav, pač pa bodo o njem lahko svetovalci predložili interpelacije in resolucije
Na včerajšnjem sestanku načelni- vini s fotografskimi aparati «Otti- nostl, ki je že bila v njihovih rokah, kov svetovalskih skupin, ki mu je; ca Vedo« na Trgu Santorio ukradel Tako je Mlnca Izpovedal še celo predsedoval župan inž. Spaccini, so fotografski aparat, ki je bil vreden vrsto tatvin radijskih aparatov. Po-sklenili, da bo prva seja novega približno 40.000 Ur in ga prodal v j poči je s pomočjo izvijača odpira! zasedanja občinskega sveta 7. mar- nekem baru v Ul. Settefontane za ! deflektorje parkiranih avtov »n kra-
borih 6.000 lir.	| del transistorje in na armaturnih
Nekaj dni prej sta dva neznanca, ploščah nameščene vsakovrstne apa-mladenič in mladenka — bila sta \ rate. Minca je naštel 10 tatvin, o
Slovenski oktet 4. marca v Kulturnem domu
zaključilo zasedanje Sveta guvernerjev mednarodne atomske agencije, kd sta se ga med drugim udeležila tudi predstavniki tukajšnjega centra za teoretsko fiziko ravnatelj prof. Salam in podravnatelj prof. Budini, in na katerem so razpravljali tudi o nadaljnjem poslovanju omenjenega centra. Kakor smo zabeležili včeraj, Je svet guvernerjev pooblastil prof. Eklunda, da se dogovori s predstavniki italijanske vlade za podaljšanje konvencije o sodelovanju za nadaljnjih pet let. mednarodna atomska agencija bo odslej priznala Mednarodnemu centru za teoretsko fiziko v Trstu večji prispevek kakor v prvih štirih letih njegovega delovanja, poleg tega pa je svet guvernerjev izrazil namen doseči z italijansko vlado sporazum, po katerem bo center vnaprej posloval kot stalna ustanova, In sicer v skladu s pogodbo, ki naj bi se avtomatično obnavljala vsakih pet let, kolikor Je ne bi ena ali druga izmed podpisnic v določenem roku odpovedala. O včerajšnjem sklepu guvematorjev bo v kratkem razpravljal italijanski parlament, nakar bo vsa zadeva ponovno predana v odobritev svetu guvernator-Jev. To naj bi se zgodilo na prihodnjem zasedanju sveta, ki bo junija meseca na Dunaju. Končno odločitev o tem pa bo zavzel najvišji organ mednarodne atomske agencije, generalna konferenca AIEA, ki
strijske republike v letošnjem septembru.
Jugoslovanski zastopnik v svetu guvernerjev pri mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju, Vojin Guzina, je podprl predlog, da se nadaljuje s financiranjem in razvijanjem mednarodnega instituta teoretske fizike v Trstu. O tem vprašanju je bila danes na Dunaju živahna razprava, med katero so zastopniki vrste zahodnih držav bili proti povečanju stroškov za vzdrževanje te znanstvene ustanove.
seji bo svetovalcem poslal občinski odbor na dom.
Na sestanku so se sporazumeli, da se bo občinski svet do velike noči sestajal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Govorili so tudi o bodočem delu. Zato so sklenili, da ne bo razprave o programskem poročilu, ki ga je podal župan ob svoji izvolitvi, ker bi s tem zapravili preveč časa. Zaradi, tega pa bodo lahko posamezni svetovalci predložili interpelacije ali resolucije v zvezi z raznimi vprašanji, ki jih je župan navedel v programu občinskega odbora. Poleg tega so sklenili, da bo prva ura seje posvečena vprašanjem svetovalcev in odgovorom odbornikov, druga ura potrditvi sklepov, ki jih je odobril odbor na osnovi člena 141 občinskega in pokrajinskega zakona, tretja ura pa bo namenjena razpravi in odobritvi upravnih sklepov. Ce bo dovoljeval čas, bo odbor postavil na dnevni red tudi kako resolucijo ali interpelacijo.
Na sestanku je župan inž. Spaccini pozval predstavnike vseh skupin na sodelovanje z odborom, da bo lahko opravljal čimboljše svoje delo v korist vseh občanov.
Podrl je lambretista na cesti Dolina-Trst
Na pokrajinski cesti Dolina - Trst se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 50-letni zidar Giuseppe Gropaz-zi iz Ul. B. Buozzi 10. Ta se je na lambreti TS 23466 peljal proti Trstu in je blizu stavbe štev. 46 začel zavijati na levo, ker je bil namenjen proti Dolgi kroni. Prav v tistem trenutku je za Gropazzi-jem z avtom TS 89208 privozil 24-letni Mario Kocijančič iz Doline 141 in se zaletel v lambretista. Pri padcu se je Gropazzi hudo pobil po glavi in zadobil možganski pretres. Nujno so ga spreje"li na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Dijak padel z višine 15 metrov
Na opuščenem delovišču krožnega predora blizu železničarskega kopališča v Miramarskem drevoredu, se je včeraj popoldne ponesrečil 16- letni dijak Giuseppe Ug-genti s Furlanske ceste 83/1. Povzpel se je na nekakšen oder, kamor je gradbeno podjetje «Farsu-ra» postavilo mešalec betona. Po vsej verjetnosti je mladenič izgubil ravnotežje in strmoglavil z odra z višine približno 15 metrov. Pri nesreči si je Uggenti zlomil desno zapestje in nogo ter se ranil in pobil po glavi in udih. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti dva meseca.
Mlnca in Menegaldova — prišla v urarno Michela Flngoneja v Ulici Glnnastica 28 in začela Izbirati zapestne ure. Priložnost je bila ugodna in zlikovca sta odnesla precej drago moško zapestno uro. Ukradeni predmet je kasneje Minca zastavil, nato pa prosil nekega Istrana Scomerslcha v baru Moncenisio, naj uro prevzame v zastavljalnici in naj mu za to izroči 8.000 lir.
Umevno Je, da so policisti vodili temeljito preiskavo in prišli na sled Minci in njegovi prijateljici.
Poleg že omenjenih dveh tatvin, Je Mlnca zagrešil še celo vrsto drugih. Policisti so o tatvinah raddo-aparatov iz parkirnih avtov vodili ločeno preiskavo, toda poizvedbe so Jih pripeljale do tatinske oseb-
katerih se je spominjal, kje jih je izvršil in na kakšnih avtomobilih, o ostalih tatvinah pa se ne spominja več. Teh pa mora biti najmanj 30, saj je svoje tatinsko delovanje začel že sredi lanskega septembra.
Razumljivo je, da je Mlnca hotel zvrečl krivdo na druge, toda razkrinkali so ga, ker so na domu njegove prijateljice našli kar precejšnje število radiov, kljub temu, da Jih je skušal za malenkostne vsote prodati v raznih barih.
Po opravljenih formalnostih so policisti zaključili zapisnik ln Mln-co ter Menegaldovo prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnlmi okoliščinami in sodelovanju pri tatvinah. Oba so pustili na začasni svobodi.
iiiiiiiiiiiHiminiiiiiimiiimiiiiiiiimimiimuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiu
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Šema (KPI) kritiziral politiko odbora glede deželnih izdatkov
Socialisti bodo nakazali svoje stališče do obračunov šele v glasovalni izjavi
V pasti mlada prijatelja tuje lastnine
Štiriintridesetletni Silvano Minca in njegova 22-letna ((prijateljica« Nllla Menegaldo, ki prebivata zdaj tu zdaj tam, sta že izurjena tatiča. Pred nekaj dnevi je policistom letečega oddelka prišlo na uho, da Je neznanec, to se pravi Minca, v trgo-
Na včerajšnji seji deželnega sveta sta spregovorila samo prof. Šema (KPI) in Moro (PSI), toda ta zelo na kratko.
Prof. Šema je v razpravo o ob-rračunih za leti 1964 in 1965 vpletel včerajšnjo stavko delavcev ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškega arzenala in Tovarne strojev, ki so protestirali proti vključitvi Sv. Marka v Tržaški arzenal, o čemer so prav včeraj sklepali na občnem zboru delničarjev Tržaškega arzenala. Šema je dejal, da ne pomeni včerajšnji občni zbor resnične združitve dveh podjetij, ki se bosta odslej imenovali Tržaški arzenal-Sv. Marko, marveč pravi nagrobni kamen, ki ga vlada in deželna uprava postavljata na veliko in slavno tržaško ladjedelnico. Šema je pri tem tudi omenil Tupinijevo izjavo, da ne bo v Trstu množičnih odpustov z dela, kar pa ne pomeni, da so izključene posamične odpustitve, čeprav je raven zaposlitve že sedaj prenizka.
V glavnem se je Šema omejil v svojem govoru na politične plati obračunov, pri čemer je omenil glavna vprašanja, ki pretresajo deželo. Šema je kot že drugi svetovalci kritiziral dejstvo, da deželna uprava ni izkoristila velikih vsot, ki so bile na razpolago v obeh proračunih (ki sta sedaj seveda postala obračuna) za kritje številnih
velikih potreb v deželi. Pri tem je dejal, da odbor sploh ni sledil neki dosledni politični usmeritvi pri določanju izdatkov. Deželni odbor je namreč po mnenju Seme trošil denar nenačrtno, tako da se je razlival nekako po malih strugah in potočkih ter se razgubil. Zato ni bilo pravega haska, čeprav je odbor večkrat izrazil voljo, da bi uspešno posegal na razne panoge gospodarstva v deželi. Zato naj odbor jasno pove, kaj je storil in kako so deželni zakoni vplivali na položaj ter kako so na primer banke uporabljale deželni denar, ki so ga imele v blagajni.
Kar se Trsta tiče, je Šema dejal, da bi morali predvsem okrepiti njegovo industrijo, tako da bo to ugodno vplivalo tudi na druge kraje
Za Šemo je na kratko spregovoril socialist Moro. V bistvu so socialisti glede teh obračunov nekoliko v zadregi, saj niso v fazi proračunov v letih 1964 in 1965 glasovali zanju, ker niso sodelovali v odboru in bili še v opoziciji. Zato jih seda, pač zanima le, kako je bil potrošen ta denar. Moro je dejal, da morata poročevalec o obračunu Metus in odbornik za finance Metus šele natančneje povedati, kako so, oziroma kako nameravajo potrošiti ostanke iz obračunov. Zato bodo socialisti jasno povedali svoje stališče šele v svoji glasovalni izjavi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM FILIBERT BENEDETIC
Ne vedno kakor lastovke
drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC
Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC
Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s »
PONOVITVE
DANES, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški)
V	torek, 28. t. m. ob 20, uri (študentovski abonma)
V	sredo, 1. marca ob 21. uri
V	četrtek, 2. marca ob 21. uri
V	nedeljo, 5. marca ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
VOZNI RED OKOLIŠKIH AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V NEDELJO, 26. T. M.
Avtobus štev. Prečnik Mavhinje Cerovi j e Vižovlje Sesljan Nabrežina
Avtobus štev. 2 Križ Prosek Kontovel
Avtobus štev. 3
15.05	šempolaj	14.50
15.10	Praprot	14.50
15.15	Trnovca	14.55
15.20	Samatorca	15.00
15.25	Salež	15.05
15.30	Koludrovca	15.10
	Zgonik	15.10
	Mali Repen	15.15
	Briščiki	15.20
15.25	V. Repen	15.25
15.30	Col	15.30
15.30	Tabor	15.30
Dramska skupina PD «IVAN CANKAR«
DANES, 25. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. Ivan Cankar — Ul. Montecchi 6/IV. nadst.
premiera Sergej Verč
KOCKE V KOCKI
drama v dveh dejanjih krstna predstava
Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč
Nastopajo: Jurij Kufersin, Stojan Colja, Ivan Verč, Vojka Lavrenčič, Mara Rogelja, Boris Gombač, Ana Mikulus in Sergej Verč.
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina
priredi danes, 25. t. m. ob 20.30
PREŠERNOVO
PROSLAVO
na kateri bosta poleg domar čega pevskega zbora sodelovala tudi pesnika Marija Mijot in Filibert Benedetič.
Vabljeni!
Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor Živ* go« Metrocolor iz romana Boris Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A lec Gulmiera, Omar Sharlf.
Deseti teden.	,,
Excelsior 15.30 «Vivl e lascia mor‘ re» Technicolor. Stuart Whitm»n* Janet Leigh, Eleonor Parker povedano mladini pod 18. let?' ‘ Fenice 15.30 «Le streghe« Technjc lor. Silvana Mangano, Alberto S di. Prepovedano mladini pod 1 letom.
Eden 16.00 Ingmar Bergmanov
flim
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE
priredi jutri, 26. t. m. ob 16.30
Prešernovo proslavo
s sodelovanjem pevskega zbora Kraški slavček in znanih solistov.
Vljudno vobljeni!
«Persona» Bibi Andersen, PrepoV dano mladimi pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «L'uomo del balv del pegni« Rod Steiger. prepoved no mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica San Fraricesco 10)
16.00	«Funerale a Berlino« Tecbn color. Eva Renzi, Michael Ca*ne'in,
Alabarda 16,30 «Joe VValker operah ne Estremo Oriente« ColorscoP • Tony Kendall, Barbara Frey. Filodrammatico 16.30 «11 corpo« L lorscope. M. Saga, Y. Kavasu. povedano mladini pod 18. leten1-MOdtrho 16.00 ((Viaggio alluclnante' Technicolor. Stephen Boyd, RaC|U VVelch, Edmond 0'Brien.	ia,
Crlstallo 16.00 «L arcidiavolo» Vid rio Gassman, Claudine Auger. Garibaldi 16.00 «Due mafiosi contr Al Capone« Technicolor. Fr*n Franchi, Clccio Ingrassia.
Aurura 16.30 «Kartum».	,,
Capitol 16.30 «Scusi lei e favorevd* o contrario?« Alberto Sordi, Ad‘ Ekberg, Paola Pi gora. Technd
Impero 16.30 «Le fate« Prepovedan0 mladini pod 14. letom.	,
Vittorio Venelo 15.00 «Ne onore gloria« Anthony Quinn, Clada Cardinale, Michele Morgan. . Ideale 16.00 «1 combattenti della J1 te« Technicolor. Kirk Douglas, se ta Berger, John Wayne.	.,
Astoria (Ulica Zorutn. rnobus St 1 '
16.00	«La carovana deirAlleidJ
Burt Lancaster, Lee Remick, Pain la Ttffin.	„
Astra 16,30 «Come svaligiamimo Banca dTtalla«.	.|»
Abbazia 16.00 «M5 codice diarnad'1 Technicolor. Sandra Dee, Mei|‘n Mercourl, James Garner.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
priredi jutri, 26. t. m. ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Na programu Je nastop pevskega zbora, dramske družine z uprizoritvijo Linhartove veseloigre v dveh dejanjih Županova Micka in recitatorjev.
Vljudno vabljeni I
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v četrtek, 2. marca ob 20. uri v svojih prostorih
Prešernovo
proslavo
s sodelovanjem domačih ustvarjalcev.
Vljudno vabljeni!
SPDT priredi 26. t.m. smučarski Izlet v Orni vrh ln vabi obiskovalce smučarskega tečaja ln ostale izletnike, da se člmprej prijavijo v Tržaški knjigarni.
Odhod iz Ul; F. Severo ob 7. url, z Opčin ob 7,20.
SPOROČILO DRUŽBE SAP
Dnevna avtobusna zveza Trst-Pulj
Od 1. marca 1967 dalje bo mednarodna avtobusna zvez® Trst - Pulj, ki jo upravlja družba SAP — avtomobilska služb« za okolico, poslovala vsak na naslednji progi: Trst K0-per Izola - Portorož Buje , Vižinada . Poreč • Zbandaji * Badema . odcep za šošiči Bale - Vodnjan Pulj Odhod iz Trsta ob 7.25 y avtobusne postaje na Trgu h-tacrtš)
Odhod iz Pulja ob 15.40.
Razna obvestila'
SPD Trst obvešča svoje člane, ^ lahko poravnajo članarino vsak ^ rek in petek v Slovenskem klubu 19. do 20. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN
Včeraj-danes
24. februarja 1967 se Je v Trs*** dllo 10 otrok, umrlo pa je 9 oSRonl-UMRLI SO: 36-letna Jolanda » <ji facio, 56-letna Alessandra En por. Fabjan, 60-letna Aliče .?„£«' sa por. D’Odorico, 95-letna tr.0gf sca Gulič vd. Ukmar, 75-letna ^q\)-la Tichter vd. Gasparich, 82-letn ji como Černe, 37-letna Jose jt,|zli por. Pace, 78-letna Vanda Luka ut por. Boschln, 76-letna Maria ~ vd. Mihevec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure)	»;
AlTAngelo d’oro. Trg Gold0" j,io, Cipolla, Ul. Belpoggio 4: M*' ((J Ul. Glnnastica 44; Miani, Drev Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKABi'1
(od 19.30 do 8.30)	|JU'
Alla Basillca, Ul. S. Giusto >’ >1 solini. Ul. Revoltella 41: INA, l)l' Cedro, Trg Oberdan 2; Manzon1* Settefontane 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA zD*wb NIKA. Za poklic v prazničnih v primeru, če ni mogoče najt* gega zdravnika, je treba le‘e rati na štev. 90-235.
!* TRŽAŠKIH sodnih dvoran
Krivec smrtne nesreče odv. Kezicha obsojen pogojno na 4 mesece zapora
Odvzeli so mu tudi šofersko dovoljenje za dobo 6 mesecev - Kazni ne bodo vpisali v kazenski list
tržaškim kazenskim sodi-
i.	r® se je moral zagovarjati 45-
j,	n odv. Umberto Movia iz Ul. n»uini 9, ki je bil obtožen nenamer-
*' mi UWK>ra ter hudih telesnih po-Pri prometni nesreči, zara-1 ■ ? se je moral zagovarjati
kswa’ Je jzguibll življenje znani tr-odvetnik Giovannl Kezloh, ki “U tedaj star 62 let.
brn?re4a se Je pripetila 19. novem-dM« eta 1961 ob 23.15 zvečer na »V7vni cesti št. 14 pri km 132 + 250. ,ana®i^e «giulietta», ki ga je Ovijal Movia, je trčil v avto teflr i 100» 00 12639' katerega je Oalvri 64-letni zobozdravnik Mario tj jJ.°elio iz Gorice Ul. Buonarro-
mnenje med obema avtomobilo-tlta J1*10 strahovito. Odvetnik Ke-se Je PelJal na sprednjem V7*|bi sedežu «gluliette» je umrl o[,‘i™ski bolnišnici 24. novembra 0 2'20_ zjutraj.
h.u tržaško splošno bolnišnico so ffilJail tudi Maria Dall’Oglio Zairraana Prognoza) njegovo ženo Sle8a staro 54 let (pridržana pl-snoza). prj nesreči se je hudo Movr oval tudl odvetnik Umiberto terJla (obtoženec), katerega so po-trjrt zdravili v tržaški bolnišnici s ]e Sv5ano Prognozo. Poškodovala se Mn , hjegova žena Renata Bran-'Prognoza 20 dni zdravljenja), teni! ne Je Poškodovala Kezicheva J* Francesca Vallon, stara 68 let. peji^a se Je s svojimi sopotniki k0 v smeri proti Tržiču, medtem ta iL nat 1100 prihajal z nasprot-smeri.
t>žita vCi;rajšnji obravnavi Je javni Jo ‘2 zahteval naj sodniki spozna-%oIv?ženca za krivega ter naj ga tuSi0 na 8 mesecev zapora in ^ .odvzamejo vozniško dovoljenje la ‘teto. Obramba pa je zahteva-tetien lno eprostdtev, češ da obto-janj^ 111 zagrešil pripisanega mu de-
ta^h^1 so menili, da je obtožena "agrešil nenamerni umor ter so ta’ .rPpštevajoč splošne olajševal-tujt^dllščlne in dejstvo, da je bila lljj jjtalna škoda poravnana, obso-Bo aa 4 mesece zapora. Poleg tega ta j a odvzeli vozniško dovoljenje Je ni^psecev. Kazen je pogojna ter ‘e bodo vpisali v kazenski Ust.
strije bo «C. Colombo* odplula šele | Preden so glasovali, sta spregovori-v nedeljo 26. t.m. ob 10. uri dopol- I la poročevalec Mizzau in predsed-
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
dne, in sicer naravnost proti Pire ju, čeprav je imela v načrtu najprej pristanek v Benetkah, iz Grčije pa bo nadaljevala pot v Messino, kjer bo 1. marca, nato pa dalje v Palermo in končno v Neapelj, kjer se bo kongres o lanu zaključil. Del kongresistov je včeraj ostal v Trstu, nekaj kongresistov pa je odšlo iz mesta na razne izlete. Za jutri je v načrtu organiziran izlet v Por-togruaro, kjer si bodo udeleženci zasedanja ogledali Marzottovo tovarno. Kakor rečeno, se bo delo kongresistov na ladji razvilo po prvotnem programu od nedelje dalje do pristanka ladje v Neaplju (v četrtek, 2. marca), kjer se bodo kon-gresisti razšli.
ZARADI STAVKE
«Cristoforo CoIombo» °stala v pristanišču s kongresisti o lanu
|Jirii?ajsti kongres o lanu se je to [Ml sicer na ladji, kakor vsi to , i Pred njim (prvi kongresi tiwe Prav tako pričeli v našem 'Sat, ’ ?n sicer na motornih ladjah je ffinia* in «Vulcania»), vendar Ofoo me(i tem mirovala. «Cristo-«b plombo* je namreč zasidrana bjk^biorski postaji, od koder bi iti .Jerala odpluti z 200 kongresi-tai ,.ostalimi potniki na krovu vče-%l»,traj ob 7. uri; zaradi stavke l'aiil^ev’ uradnikov in tehnikov tu-J5nle državne ladjedelniške indu-
nik Berzanti, ki sta dejala, da bi bilo treba spraviti peticijo v arhiv,. češ da so zahteve, ki jih vsebuje, že vključene v razne deželne zakone. Glasovalne izjave pa sta dala svetovalca Moro (PSU) in Pellegri-ni (KPI).
Dejavnost deželnih organov
Deželni odbornik za finance Tri-pani je sprejel včeraj zjutraj finančnega intendanta iz Trsta dr. Barbero, s katerim je razpravljal o raznih vprašanjih v zvezi z delovanjem dežele.
Predsednik Berzanti in odbornik za prosveto Giust sta včeraj popoldne obiskala otroško bolnišnico «Burlo Garofalo«, kjer so ju sprejeli predsednik in člani upravnega sveta ter nekateri primariji. Predsednik in odbornik sta si podrobno ogledala razne oddelke, pri čemer sta se zanimala zlasti za nova dela za zgraditev kirurškega oddelka, središča za nedorasle in paviljona za šolo. Upravljavci so orisali gostoma nove radiološke naprave, ki so jih kupili z deželnim prispevkom.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU
Za zgoniški občinski proračun je glasovala tudi opozicija
Vzdržal se je samo en svetovalec - Primanj. kljaj predviden na okrog 37 milijonov lir
D«lo deželnih komisij
Včeraj zjutraj se je sestala prva deželna komisija, ki je z večino glasov sklenila, da bo predlagala deželnemu svetu, da se spravi v arhiv peticija, ki so jo poslali številni prebivalci Karnije, Železnega kanala in Kanalske doline in ki se nanaša na razne njihove probleme.
Soglasno so sprejeli resolucijo ki obsoja superlikvidacijo dr. Montene
Parlament naj sprejme ustrezne ukrepe, ki naj v bodoče onemogočijo take krivične operacije - Večina odobrila obračun za 1965
V četrtek zvečer je bila v Zgoniku seja občinskega sveta, ki je odobril letošnji občinski proračun. Za predloženi proračun so glasovali vsi svetovalci, tudi opozicija, razen svetovalca Vladimira Cibica, ki se je glasovanja vzdržal. Letošnji proračun zgoniške občine predvideva skupno 74.171.888 lir izdatkov in 37.584.043 lir dohodkov. Primanjkljaj naj bi krili z državnim prispevkom v znesku 31.987.895 lir ter posojilom 4.600.000 lir. V postavkah dohodkov je vključenih tudi 10 milijonov posojila, ki ga občina namerava vzeti za gradnjo telovadnice, 500.000 lir posojila za dograditev športnega igrišča 4,5 mil. deželnega prispevka za športno igrišče in 10 mil. deželnega prispevka za telovadnico. Kot v drugih občinah predvidevajo tudi v zgoniški občini največji dohodek od trošarine (6,1 mil. lir) od družinskega davka (1.698.808 lir). Od najemnine za kamnolome bodo dobili 400.000 rU.
Med izdatki so največji za plači-lp osebja (6.902.236 + 2.834.345) plačilo stalnemu osebju tehničnega u-rada (2.806.600) izdatki za tehnični konzorcij (1,5 mil.), za trošarinski konzorcij (1.153.064), plače osebja v otroških vrtcih (5.497.098), zgrad-nja telovadnice (20 milijonov), iz-
KlJjllO «lKiS» PROSEK
Odvaja danes, 25. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
OSS117 Furia a Bahia
(OSS 117 bes v Bahii)
ftlVJA BORBA PROTI NEVIDNEMU SOVRAŽNIKU
Vajo:	FREDERICK STAFFORK, MVLENE DEMONGEOT,
RAYMOND PELLEGRIN in ANNIE ANDERSON
gradnja športnega igrišča (5 milijonov) itd.
Med diskusijo so svetovalci vprašali za pojasnilo o nekaterih postavkah, obračun pa je utemeljil in na kratko razložil podžupan dr. Godnič. Ko so govorili o prihodnji občinski razstavi domačih vin, za katero bo občina prispevala 300.000 lir, so poudarili važnost te prireditve ter ponovno pozvali domače vinogradnike, naj shranijo najboljše vino za to razstavo. Na zadevno vprašanje je župan obljubil, da bo občinski odbor skupno s kmetijsko komisijo proučil možnost razstave goveje živine v občinskem, še bolje pa v medobčinskem merilu.
Pred razpravo proračuna Je župan med drugim sporočil, da se bodo v kratkem spet začela javna dela, ki so bila začasno prekinjena zaradi zime. Prav tako je sporočil, da bo ustanova IACP verjetno zgradila eno stanovanjske •hišo v Repniču. Sporočil je tudi, da je z nabrežinskim županom pred nekaj dnevni nosredoval pri direktorju podjetja SALFAT o ureditvi vprašanja odkupa mleka.
Nalezljive bolezni
V razdobju od 13. do 19. t. m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov raznih nalezljivih obolenj: škrlatinka 3, norice 10, vnetje priušesne slinavke 75, rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 5, influenca 7 (2 izven občine), aktual-sklepni revmatizem 1. Smrtnih primerov zaradi teh obolenj ni bilo.
Na svoji zadnji seji pretekli četrtek zvečer, je pokrajinski svet razpravljal o interpelaciji, ki so jo vložili komunistični svetovalci v zadevi pokojnine in odpravnine bivšemu ravnatelju ijsstne hranilnice dr. Monteni. V interpelaciji se postavlja vprašanje o vlogi, ki so jo pri tem imeli člani upravnega odbora hranilnice, ki jih je določila pokrajinska uprava, ter glede stališča, ki ga ima v tej zadevi pokrajinski svet. Predsednik dr. Chientaroli je obširno obrazložil vso zadevo in stališče pokrajinskega odbora do nje ter predlagal posebno resolucijo, ki naj bi jo svetovalci sprejeli soglasno. V imenu predlagateljev je Me-nichino izjavil, da se v bistvu strinja s predlogom ter navedel še nekaj dodatkov k resoluciji. S tem so se strinjali tudi predstavniki drugih skupin, ki so se na ločenem sestanku sporazumeli za enotno besedilo.
Tako pripravljeno resolucijo so pokrajinski svetovalci sprejeli soglasno. V njej se poudarja, da se pokrajinski svet pridružuje obsodbi, ki jo je v tej zadevi že izrekel goriški občinski svet tako v moralnem kot v civilnem oziru ter obsodil u-redbo, ki omogoča nekaterim privilegirancem kapitalizacijo njihove pokojnine. Obsoja v tem konkretnem primeru dejstvo, da je bil glavni ravnatelj mestne hranilnice ponovno sprejet v službo po upokojitvi;
zahteva od upravnega sveta, zlasti pa od njegovih članov, ki zastopajo v njem pokrajinsko upravo, da preprečijo v bodoče ponovitev takih operacij;
zahtevajo od omenjenih zastopnikov, da ostanejo v povezavi s pokrajinsko upravo in da zastopajo v svetu hranilnice potrebe gospodarskega razvoja naše pokrajine. Resolucija izraža nadalje željo, da bi parlament proučil razne stavljene predloge o reviziji predpisov, ki so omogočili takšne transakcije, ki povzročajo krivične in nesorazmerne upokojitvene ukrepe, v nasprotju z osnovnimi ustavnimi in moralnimi principi.
Pri debati o tej zadevi so pouda-riirtuffi kriVtcdT Ki "Se je”s'tenT povzročila starim upokojencem te u-stanove, kateri prejemajo zelo nizke pokojnine in poudarili so potrebo, da se pokrajinska uprava in nje-, ni zastopniki v svetu mestne hranilnice zavzamejo, da se jim njihova pokojnina primerno poviša.
S precej naglim postopkom so svetovalci potem obravnavali tudi pokrajinski obračun za leto 1965. Odbornik Marocco je prečital del moralnega poročila, v katerem je omenil, da je sedanji svet le polovico leta upravljal pokrajinske posle, ter da je prišel takrat do izraza levi
center tudi v tej upravi. Omenil je nato izvedena in začeta javna dela posebnim ozirom na ceste, med katerimi sta tudi cesti Gorica So-vodnje-Zagraj, ki bo stala skoro 315 milijonov lir ter cesta Bračan-Do-lenje-Mirnik, za katero so potrošili 120 milijonov lir. Zahvalil se je tudi pokrajinskim uslužbencem, ki so s svojim delom pripomogli k izvedbi zastavljenega programa del.
Omenimo naj še, da je znašal proračunski primanjkljaj za leto 1965 430 milijonov lir, ki ga je morala uprava kriti z državnim posojilom. S tem je pokrajinski dolg narasel na 3.331.699.125 lir. Obračun so odobrili z 11 glasovi, 6 svetoval cev opozicije pa se je vzdržalo.
Svetovalci so odobrili tudi vrsto ukrepov upravnega značaja, med katerimi je bila tudi razdelitev deželnega prispevka 9 milijonov lir raznim šolskim ustanovam, ki so predložile zadevno prošnjo. Imenovali so tudi predstavnike pokrajinske uprave v razne krajevne ustanove.
Zaključili so s tajno sejo, na kateri so sprejeli še nekaj ukrepov osebnega značaja. Na prihodnji seji pa se bodo končno lotili obravnave pokrajinskega proračuna za leto 1967, v zvezi s katerim so svetovalci KPI že napovedali živahnejšo debato.
nega ušesa. Z rešilnim avtom ladjedelnice so ponesrečenca nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Zdravniki so sd pridržali prognozo.
Novo vodstvo Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici
Prejšnji dan je bila prva seja novega odbora Sindikata slovenskih šolnikov na Goriškem. Na njej so za predsednika izvolili prof. Milka Renerja, za tajnika prof. Stefana Bukovca, za blagajnika pa prof.
PREDSTAVNIKA SINDIKATA PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU
Seminar naj obiskujejo tudi goriški solniki
V kratkem izreden učiteljski natečaj
Ugodna smuka na goriških smučiščih
Snežne razmere na goriškili smučiščih so še vedno zelo ugodno, ker je vsepovsodi dovolj snega za smučanje.
Na Lokvah je prejšnjo noč postalo hladneje (minus 3), snega pa je še vedno 30 cm; na Livku nič stopinj, snega 20 cm; v Črnem vrhu minus 2, 30 cm snega; v Logu pod Mangartom minus 3, 30 cm snega. V vseh omenjenih krajih vlečnice delujejo.
nmmmmmik
Predvaja danes, 25. t. m. ob .?• uri Eastmancolor drama-tl6n' film:
JAGUAR...
‘OOFESSIONE SPIfl...
(POKLIC VOHUN...)
Ipajo:	RAY DANTON, PA-
CALE PETIT, ROGER HA-HORST FRANK, CHAR-REGNIER in WOLF-^aNG PREISS
Pohištvo
SELVA
^ v v RAZSTAVA:
A R ZI C ULICA VALENTINIS, 18
^°varna: Ul. Ceriani 9
UBORNE
pufiEDiMn*
TRSI v,ale	Settembredli
I NABREŽINA (center)
I SESUAN icenter)
ZLA Tl IM SRERRMI OKRASNI PREDMETI
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiinimiitiiimiiiiiiiiiiliMiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPET HUDA PROMETNA NESREČA PRI DEKANIH
Osebni avto pri prehitevanju trčil v nasproti vozeči tovornjak
Pri silovitem trčenju je izgubila življenje ena oseba, ena je bila hudo, ena pa lažje ranjena - Slabo stanje cesta Ankaran-Črni kal
Predvčerajšnjim ob poi osmih se je pripetila huda prometna nesreča na glavni cesti Koper-Ljubljana v bližini odcepa ceste za Dekane. Ob tej url Je vozil osebni avtomobil z oznako PU 54-17 iz smeri Koper-črnl kal 55-letni inž. Nikola Mara-čič. V bližini odcepa ceste za Dekane je začel prehitevati neznani tovornjak in frontalno trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki je pravilno vozil po desni strani. Tovornjak Je vozil zasebni avtoprevoznik 28-letnl Ciril Svetek iz Ljubljane. Posledice trčenja so bile strašne. Voznikova žena 53-letna Andjelka Maračič je dobila tako hude notranje poškodbe, da je že med prevozom v Izolsko bolnišnico umrla. Njena 80-1 etna mati Marjola Radič je dobila hude poškodbe po glavi In so jo prav tako takoj odpeljali v izolsko bolnišnico s pridržano prognozo. Voznik inž. Maračič Je utrpel poškodbe, za katere menijo, da so lažjega značaja.
Pisec ten vrstic Je bil nekaj minut po nesreči na kraju dogodka. Nudil se nam je žal vse prepogo stejšl prizor na tej, močno prometni cesti med Koprom in črnim ka lom. Maračlčev avtomobil je trii spredaj popolnoma zdrobljen in tako zarit v tovornjak, da je bilo potrebno več ur dela, da so ločili obe vozili. Vsem potnikom v osebnem avtomobilu so na kraju samem nudili prvo pomoč vozniki drugih vozil, vendarle je stanje Maračičeve žene, ki je bila v nezavesti, nudilo kaj malo upanja, šofer tovornjaka Svetek ni utrpel poškodb.
Kjub poizvedbam nam ni uspelo dobiti nobene podrobnosti, zakaj je •pravzaprav prišlo do te nesreče. Kolikor ni šlo za nenadno slabost voznika, je vmes vsekakor neprevidnost. Cesta je na odseku slabo pregledna, vrhu tega pa je bila zjutraj na Koprskem megla. Sledovi na cesti ne kažejo, da bi voznik zaviral ali da bi ga zanašalo. Zelo verjetno je zadnji trenutek zagledal nasproti vozeči tovornjak in zaradi velike hitrosti se ni več mogel Izogniti trčenju. To so seveda samo domneve ln bo pač treba počakati rezultate uradne preiskave.
Ne glede na vse to pa je treba ponovno poudariti, da predstavlja cesta križišče Ankaran - črn! kal stalno nevarnost za voznike. Ne samo, da je cestišče Izrabljeno, am-
pak je tudi spolzko, ker gradijo blizu progo ln razvažajo zemljo. Niso redki primeri, da pada zemlja iz prenapolnjenih vozil in ob mokrem vremenu pokriva cesto tanka plast blata. Korigiranje nekaterih ovinkov, nova prevleka cestišča ter skrb, da ne bodo več odmetavali zemljo, oziroma sproti odstranjevali kepe, je vsekakor neodložljiva naloga.
L. O.
Veljko Vlahovič v Novi Gorici
član predsedstva CK ZKJ Veljko Vlahovič je prispel včeraj kot gost občinskega komiteja ZK v Novo Gorico, kjer se je sestal z zastopniki občinskega komiteja, s katerimi se |e razgovarjal o aktualnih političnih, družbenih in gospodarskih vprašanjih. Nove Gorice, Popoldne pa se Je Veljko Vlahovič sestal s političnimi delavci Nove Gorice s katerimi se je razgovarjal o vprašanjih v zvezi z družbeno in gospodarsko reformo.
Občinski odbor * - ra«pavljal* - - - -o trošarinski službi
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so razpravljali o poobči-njenju trošarinske službe, ki je predmet diskusije v občinskem svetu. še prav posebno so pregledali razne predloge svetovalcev, ki so se obsežno porazgovorili z županom Martino in odbornikom za finance De Simonejem. Odborniki so del predlogov občinskih svetovalcev u-poštevali, del pa so jih zavrnili. Kar zadeva organični pravilnik o osebju ln pravilnik o trošarinski službi, so sklenili nekatera vprašanja še poglobiti ter se o njih posvetovati s sindikalnimi predstavniki.
Skoraj ves del seje so odborniki posvetih ravno trošarinski službi, zato so le manjši del razpoložljivega časa uporabili za upravna vprašanja. Obravnavali so stanje v Ul. Piave, ki je del pod občinsko in del pod državno upravo. Sklenili so zadevo dati na čisto in cesto čimprej mogoče popraviti.
Na koncu je odbornik za vzgojo Agati poročal o zahtevi goriškega fotografskega krožka, da bi priredil v maju ali juniju fotografski natečaj, ki naj bi v turističnem oziru poudaril naravne lepote in folklorne zanimivosti našega območja. Odborniki so pozdravili pobudo, občinska uprava pa bo pokrovitelj ter bo dala prirediteljem lep pokal za zmagovalca.
Tri nesreče na delu
Z avtom Zelenega križa so včeraj nekaj pred 15. uro pripeljali v goriško civilno bolnišnico 58-let-nega Giuseppa Nardina iz Gorice, Ul. Giustiniani. Zdravniki so mu ugotovili udarec na obrazu, ki ga je dobil, ko je padel s tovornjaka v podgorski tekstilni tovarni, kjer je razkladal blago. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju.
Prvo pomoč so nudili 53-letnemu Francescu Lorenzutu iz Farre, ki se Je ponesrečil na gradbišču pod-jedja Franzot v Gorici, Ul. Faiti, kjer se je zbodel v levo roko na žeblju, ki je molel iz deske. Okreval bo v 7 dneh.
Ob 16. uri pa so pripeljali z avtom Zelenega križa tudi Gerolama Gerina, 63 let, iz Villess, ki mu je pri delu na domu padel tram na levo nogo in mu jo verjetno zlomil v gležnju.
PD «BRIŠKI GRIČ*
Danes predavanje o Slovenskem oktetu
Prosvetno društvo «Briški grič» o Steverjanu priredi danes 25. februarja ob 20.30 v svojih prostorih na Valerišču predavanje Toneta Kozlevčarja o temi «Prva pot Slovenskega okteta«. Opisal bo turnejo okteta po Ameriki, Kitajski in Holandski ter bo o njej prikazal nad 150 barvnih diapozitivov.
Odbor društva vabi vse vaščane k udeležbi.
Goriški šolski skrbnik prof. Vin-cenzo Baiocchi je v sredo sprejel predstavnika Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Predsednik prof. Milko Rener in tajnik prof. Štefan Bukovec sta mu predlagala, da bi se mogli tudi goriški šolniki udeležiti seminaria, ki aa bo tržaško šolsko skrbništvo priredilo od 6. do 11. marca v Trstu. Na njem bi se mogli udeleženci — profesorji nižje srednje šole in učitelji — seznaniti z didaktičnimi prijemi, šolski skrbnik je pritrdil, da je seminar zelo zanimiv in potreben in da se bo pozanimal, kako bi omogočil udeležbo goriških šolnikov.
Voditelja sindikata sta šolskega skrbnika opozorila tudi na izredni učiteljski natečaj. S tem v zvezi je šolski skrbnik povedal, da je poslal v Rim osnutek natečaja. Vse kaže, da bo zadeva v najkrajšem času urejena in da bodo s 1. ok-
Albina Sirka.
.........................
POSLOPJE JE TIK PRED DOGRADITVIJO
Po kom bodo poimenovali osnovno šolo v Doberdobu?
Občinski odbor je o zadevi že razpravljal
Sedaj, ko je popravilo osnovne šole v Doberdobu v zaključni fazi, se Doberdobci sprašujejo, po kom bodo oblasti zgradbo poimenovale.
Zamisel se nam je porodila, ko smo videli pleskarje, ki so barvali zunanji del poslopja in se z zidarskim odrom bližali velikemu četverokotniku, na katerem je bilo nekoč zapisano italijansko ime, ki so jo fašistične oblasti dale naši šoli.
Župan Andrej Jarc nam je povedal, da je o tem vprašanju že razpravljal občinski odbor, ki je sklenil, da bo čimprej poslal prošnjo na pristojno oblast, da bi šolo poimenovali po kakšnem zaslužnem slovenskem možu. Pobuda občinske uprave je zelo dobra ter ji želimo, da bi se uresničila čimprej.
Doslej še niso izbrali osebe, ki naj bi se šola po njej imenovala. Morda bi bilo koristna..vprašati za mnenje domače' šolnike ali pa se posvetovati z drugimi. Medtem se v vasi ogrevajo za "poimenovanje šole po kakšnem uglednem in zaslužnem vaščanu, ki je padel v narodno osvobodilni borbi. Ker pa smo šele na začetku uresničevanja pobude, se bodo predlogi pomnožili, predvsem pa bodo sčasoma postali stvamejši, tako da bodo imeli naši svetovalci lažje delo pri izbiri. Morda bi kazalo ob tej priliki povedati tudi to, da so za poimenovanje slovenske srednje šole v Gorici sestavili pismo s predlogom gojenci Dijaškega doma in ga
poslali g. ravnateljici.
Ker so na Tržaškem nekatere šo le že poimenovali po slovenskih pesnikih, je povsem naravno, da mora ta pravica veljati tudi za dober-dobsko. Na takšen način se bo izkazala dobra volja v odnosu do prizadevanj slovenske manjšine v naših krajih za priznanje najosnovnejših pravic.
J.
tobrom že nameščeni tisti učitelji, ki bodo natečaj opravili.
Obvestilo bolniške blagajne ob stavki lekarnarjev
V zvezi z današnjo stavko lekarnarjev je bolniška blagajna INAM za Goriško izdala naslednja navodila za svoje zavarovance in njihove družine:
1.	pri njeni lekarni na sedežu INAM v Ul. Vittorio Veneto bodo razdeljevali zdravila svojim zavarovancem kot običajno.
2.	stavkajoče lekarne bodo za zdravila, ki jih bodo dale danes zavarovancem INAM zahtevale plačilo. Lekarnar mora v takem primeru ob plačilu zdravil izročiti tudi listek s ceno, ki je pri zdravilu.
3.	ta listek bo zavarovanec pritrdil k receptu in vse skupaj predložil za povrnitev plačila pri bolniški blagajni.
4.	vodstvo INAM priporoča zavarovancem, naj se obrnejo danes za zdravila pri stavkajočih lekarnah 1« v nujnih primerih.
5.	povračilo stroškov za zdravila bodo izvedli v najkrajšem času.
6.	Izgleda da bodo danes normalno poslovale za zavarovance INAM poleg lekarne INAM v Gorici tudi lekarna v Slovrencu in obe lekarni v Gradežu.
V Sovodnjah pogreb Jožefa Lukmana
Danes popoldne ob 15. uri bodo v Sovodnjah spremili k zadnjemu počitku na vaškem pokopališču 62-letnega Jožefa Lukmana, po domače Marvina iz Sovodenj. Sprevod se bo razvil izpred cerkve v Sovodnjah.
Pokojnik je umrl včeraj ob 7. uri zjutraj v goriški civilni bolnišnici. Bil je sam ter je živel z bratom. Med zadnjo vojno je bil v kazenskih bataljonih na Sardiniji skupaj z bratom Ivanom (Nuto) ki je bil avgusta 1943 ubit, ko so zavezniki bombardirali letališče v bližini taborišča na Sardiniji. Tudi pokojni Jožef je prinesel kal bolezni iz omenjenega taborišča. Bil je zaveden slovenski človek in stalen či-tatelj Primorskega dnevnika.
Znanci in prijatelji izrekajo svojcem sožalje. Pridružuje se jim tudi naše uredništvo.
V	ponedeljek in torek stavka uslužbencev RIBI
V	ponedeljek in torek 27. in 28. februarja bo v Gorici stavka prevoznikov linijskih prog RIBI ter zavoljo nje ne bodo vozili avtobusi. Ta dva dneva bodo uvedli zasilne vožnje na vseh krajevnih progah. Vojaška vozila bodo vzdrževala promet tudi na progi Gorica - šte-verjan z odhodom iz Gorice ob
7.30,	10, 13.30 in 19.45 in Gorica -Doberdob - Tržič: odhod iz Gorice ob 7. in 13.30, iz Tržiča ob 7.44 in
17.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
Danes ves dan in ponoči je v Ronkah odprta lekarna <(AU'Angelo« dr. S. Olivetti — Via Roma 22, tel. 72392.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
«S. Nicolo« dr. G. Olivetti — Via 1 Maggio 94 — tel. 73328.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 26. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71.
							
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI
Odložena razprava, ker branilec ni proučil aktov zaradi stavke
Epilog prepira na plesu Juventine v Štandrežu - Kramar je sleparsko prodajal v Krminu - Potvorjene vsote in podpisi na menicah
Huda nesreča delavca v tržiški ladjedelnici
V tržiški ladjedelnici cdtalcan-tieri» se je včeraj pozno popoldne ponesrečil 33-letni delavec Cesare Fontana iz Fiumicella Ul. D’An-nunzio 6. Fontana in drugi delavci so tedaj opravljali zelo delikatno delo. S pomočjo škripcev so dvigali os ladijskega vijaka, ki jo je bilo treba postaviti v ležaj 76.000-tonske motorne ladje «Mirafiori», ki jo bodo splavili prihodnjega 4. marca Pri tem delu se je Fontana povzpe; no notranjo vzboklino osnega ležaja in se oprijel kavlja, ki je visel na debeli verigi.
Nenadoma pa se je kavelj prelomil. Fontani je tako zmanjkala zaslomba, izgubil je ravnotežje in strmoglavil na ladijsko dno z višine dveh metrov. Pri tem je z glavo udaril v kovinsko opločje ter si prebil lobanjo in začel krvaveti iz des-
Po tridnevni stavki sodnik zapisnikarjev je okrožno sodišče v Gorici včeraj zopet redno zasedalo. Zanimivo pri tem je, da je moralo sodišče prav zaradi stavke odnesti razpravo v zadevi 30-letnega Orazia. Longa Iz Vllles, ki se sploh ni predstavil sodnikom. Njegov zagovornik odv. Pedroni je namreč protestiral, ker zaradi stavke ni mogel v sodno pisarno, da bi prouči) sodne akte, kar Je njegova pravica, ker so bile te pisarne zaradi stavke zaprte.
Sodniki so tudi zaključili razpravo proti 30-letnemu Hlraliju Hoba-nu iz štandreža Ul. Tagliamento št. 2, v 'zvezi s prepirom ki je nastal 24. julija 1965 na plesišču Juventine iz štandreža. Hoban je bil obtožen, da je na plesišču ob 0.25 tako udaril Giancarla Oiccarellija, da mu je Izbil nekaj zob. S pomočjo prič ln svojega zagovornika dr. Ezla Turela, ki je imel tokrat svoj zadnji zagovor, preden bo prihodnji mesec nastopil sodno službo, po vsej verjetnosti v Benetkah; se mu je posrečilo dokazati, da se je samo branil in da ga je Ciccarelll dejansko napadel, čeprav je državni tožilec zahteval zanj dve teti zapora zaradi telesnih poškodb, ga je sodišče oprostilo ker ni zakrivil dejanja.
Zaradi sleparije v trgovskem poslovanju se je moral zagovarjati 30-letni Pietro Palmolungo, ki živi v Trstu Ul. Boccaocio 3, po rodu pa je iz Puglie. V obtožnici je rečeno, da je dne 10. junija 1965 osleparil v Krminu Fede Plusich por. Edalucci s tem, da jo je napotil, da Je hči Jolanda dala privoljenje za nakup raznega manufakturnega blaga za 100 tisoč lir, ki je bilo dejansko vredno le 60 tisoč Ur. Obtoženec je bil že obsojen v Krminu na 6 mesecev zapora ter 60 tisoč lir denarne kazni pogojno, dne 15 marca lani. Goriško sodišče je včeraj uveljavilo amnestijo in ustavilo sodili postopek.
Zaradi potvorbe menice so obsoditi 28-letnega Luigina Buziola, fotografa iz Eraclee pri Benetkah na 8 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen mu je bila zaradi amnestije odpuščena. Buzlol je aprila meseca 1964 prodal 35-letni Idi Biadolll iz Battaglla Terme namizni prt za 21 tisoč lir na obroke. Podpisala mu je sedem menic po 3.000 lir na mesečno odplačevanje. Ko je že vse izplačala, pa je prejela od posojilnice v Rovigu pismo, kjer so zahtevali plači',) zapadle menice od 22 tisoč lir, ki nosi njen podpis. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, da je menica ponarejena tako v vsoti kot v podpisu. Ugotovili so tudi, la je avtor potvorbe Buziol, ki pa se le rešil kazni s pomočjo amnestije.
Podoben je bil tudi primer 50-ietnega Rinalda Cecota iz Tržiča Ui. Portorosega 2, ki je bil obtožen, da je podpisal menico za 30 tisoč Ur ?. imenom Cristine Borghes iz Gorice Ul. Montesanto 94. Menica je bila datirana 2. aprila 1965 ter je zapadla 5. junija 1965. Ob zapadlosti ,ic Banca Popolare v Tržiču terjale, omenjeno Borgnes za plačilo ,n takrat so ugotovili, da je njen podpis na menici potvorjen, d preiskavo so ugotovil., da je bil podpisnik Cecot. .Sodišče ga je ob-sodiio na pet mesecev zapora in plačilo stroškov ter mu odpustilo kazen zaradi amnestije. Obenem so proglasili omenjeno menico za neveljavno.
Drž. tožilec dr. Baiti; preds. sodišča dr. Centsi; sodnika Morra 1n Mazzarella; zapisnikar Ncdetti.
Avtomobilist v Doberdobu je povozil otroka
Včeraj popoldne je v Doberdobu neznan avtomobilist podrl na cesti komaj 2-letnega otroka Franka Ger. goleta, iz Ulice Jezero 14. Otrok je brezskrbno prečkal cesto v trenutku, ko je prihajal avtomobil in šo-
fer se mu ni mogel izogniti. Dečka so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca na lobanji, pretresa možgan in številnih odrgnjenj.
Gorica
VERDI. 17.15: «Papa, ma che cosa hai fatto in guerra«, J. Coburn in G. Ralli. Ameriški kinemasko-pe v barvah.
CORSO. 17.15:	«La contessa di
Hongkong«, S. Loren in M Bran-do. Kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 17-22.30; «In-compreso«, S. Colagrande in G. Moll. Italijanski barvni film.
CENTRALE. 17.15—21.30; «OSS 117 — a Tokio si muore«, M. Vlady in F. Stafford; kinemaskopski barvni film.
V1TTORIA. 17.15: «Ringo, 11 volto della vendetta«, Antony Steffen, v barvah in kinemaskopu.
Iršič
AZZURRO. 17.30—22: «L’amante ita-liana«, Gina Lollobrigida, L. Jordan. Barvni film.
EXCELSIOR. 16—22: «Gambit», S. M. Laine, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30: «1 professionisti«, Burt Lancaster in Claudia Cardi-nale, v kinemaskopu in barvah
S. MICHELE. 19—22: »Massacro a Panton Hill«, D. Douguer. Kinemaskopski film v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 19—22: «Made in Ita-ly», V. Lisi, A. Sordi, K. Spaak in S. Koscina.
RIO. 19—21.30: nTramonto dl un idolo«, S. Boyd, L. Parker, E. Sommer. Kinemaskope t barvah.
PRIMORSKI DNEVNIK
. *v7t	TijP^PS
sBm.
.....................................................................^...........................................................................^^TTTT. .	.......................................... ....’^y?^
NOGOMET
TRETJA AMATERSKA LIGA
Vesna-Roianese: odločilna tekma za drugo mesto v lestvici
Tudi proseška enajsterica Primorja pred težko nalogo


V	jutrišnjem zavrtljaju 3. amaterske lige bo vsa pozornost osredotočena na občinsko igriSče v Nabrežini, kjer sta na sporedu v skupini L dve najzanimivejši tekmi tega kola.
V	jutranjih urah bo kriška Vesna sprejela v goste solidno enajsterico Roianese ,ki je v lestvici le točko za plavo-modrimi. Prav zaradi tega se nam to srečanje obeta zelo zanimivo, ker v primeru, da bi Vesna uspešno zaključila to tekmo, bi povečala razliko na tri točke. V primeru pa, da bi zmaga pripadla Roianese, ki spodrinila Vesno z 2. mesta. Neodločen izid pa bi prav gotovo prišel prav Tecnoferramen-ti, ki se jim bi tako nevarno približala. Kot vidimo, je srečanje odprto vsakemu rezultatu, toda Vesna ne sme izgubiti tega srečanja, kajti v nasprotnem primeru bi izgubila še zadnje upe za osvojitev prvega mesta.
V	popoldanskih urah bo na istem igrišču pričakovano srečanje med Primorjem in Aurisino, ki bo nedvomno privabilo rekordno število gledalcev. Osem točk delijo v lestvici Primorje od Aurisine. To razliko je pripisati predvsem zelo slabi igri nabrežinskih predstavnikov v prvem delu prvenstva. V zadnjem času pa se je Aurisina spet opomogla, ter bo stopila jutri na igrišče z namenom, da prekriža račune proseškim nogometašem. Vsaka enajsterica ima največjo nado v tem, da premaga vodečega v lestvici. Primorje se tega dobro zaveda, ker pozna enajsterico Aurisine, ki bo iztisnila iz sebe vse za dosego svojega cilja. Tudi Prosečani ne bodo pri tem izostali, ker nočejo razočarati svojih navijačev ter bodo z Zužičem in Verginello skušali izkoristiti vsako priliko.

i :
DOMAČI ŠPORT
NOGOMET
Jutri, 26. t. m.
III. KATEGORIJA
Ob 10.30 v Nabrežini
Vesna — Roianese * * *
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj»
Primorec — Tecnoferramenta • * *
Ob 10.30 na igrišču Sv. Andrea
Don Bosco — Rosandra Z.
Ob 10.30 v Boljuncu Union — Campanelle Verjetna postava Uniona: Furlan, Morabito, Camassa, Cač; Gombač, Bisulli, Mačehi, Cok, Camassa, Fal-conetti, Devescovi.
Ob 15. uri v Nabrežini Primorje — Aurisina
Ob 15. uri v Boljuncu
Breg — S. Sergio
JUNIORJI
Ob 9. uri na stadionu «Prvi maj» Union — S. Sergio
Ob 12.15 na igrišču S. Sergio Primorje — Triestina
Ob 13. uri v Boljuncu
Breg — Roianese
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Ob 15. uri v Ul. della Valle Bor — Edera (Pordenone)
ODBOJKA
DEŽELNA C LIGA Ob 10.30 v Gorici Gasilci (Gorica) — Kras
NAMIZNI TENIS
Turnir tretjekategomikov, Id bi moral biti jutri na stadionu «Prvi maj» je federacija anticipirala na danes z začetkom ob 17. uri.
Trebenska postava Primorca bo tudi igrala na domačih tleh. Za jutrišnje kolo bodo sprejeli v goste Tecnoferramento in po presenetljivem neodločenem izidu z Vesno upajo tudi jutri doseči točko, ki bi bila tako četrta zaporedna. O Tecnoferramenti lahko omenimo, da je četrta v lestvici in da je med drugim edina enajsterica, ki ji je uspelo premagati Primorje, ter prisiliti Vesno na delitev točk. V zadnji tekmi z Aurisino je Tecnoferramenta okusila grenkobo poraza in prav to da upati Primorcu na pozitiven rezultat.
V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med Libertas - Bar-colano in Libertas - Prosek, ter zmago G. Vianija nad Gretto.
V skupini M bodo Brežani gostili enajsterico S. Sergio. V lestvici si ti dve enajsterici delita tretje mesto s 13. točkami. Tako bo jutrišnja tekma odločala, katera enajsterica se bo v primeru zmage višje povzpela v splošni lestvici. Brežani, ki igrajo na domačih
tleh so favoriti predvsem zaradi svoje napadalne vrste, ki je v zadnjih nedeljah vedno uspešna. S. Sergio je v zadnjih kolih poslabšala svoj položaj v lestvici, ker njena obramba precej peša. Na vsak način pa bo gostujoča enajsterica skušala zapustiti neporažena boljunsko igrišče oz. osvojiti vsaj točko.
Podlonjerska ekipa Uniona se bo v nedeljo srečala z moštvom Campanelle Podlonjerci so po nedeljskem porazu zdrknili na zadnje mesto v lestvici, ter bodo jutri skušali odnesti vsaj točko, da bi se tako priključili Esperiji, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Union ima jutri to priliko, ker enajsterica Campanelle v zadnjem času zelo slabo igra, kar priča dejstvo, da je šele v nedeljo po petih tednih prišla do točke.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Rosandre nad Don Boscom, delitev točk med Flaminiom in Muggesano B, ter obe točki za Vir-tus v srečanju s S. Anno.
B. R.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Za borovce jutri najtežja tekma prvenstva
■V
Sesterka Casadio še ni okusila grenkobe poraza
Jutri bodo borovci stopili na igrišče ravenske športne palače, kjer se bodo spoprijeli v prvenstvenem srečanju z domačim Casadio. Ni nam treba posebno poudarjati moči ravenske ekipe, ki je še nepremagana na vrhu lestvice in ima že v žepu «listek» za A ligo. Borovci bodo na tej tekmi skušali napraviti to, kar še ni uspelo nobeni ekipi te skupine, premagati Casadio. Sedanja forma plave šesterke namreč nam dopušča to upanje, čeprav se zavedamo, da je naloga prevelika in skoro nedosegljiva.
V četrtkovi prijateljski tekmi s šesterko Izole je prva šesterka dokazala, da je dobro razpoložena in da tudi siloviti napad ji ne dela več preglavic. Naj omenimo izredni blok, ki je večkrat uspešno posredoval na nasprotnikove napade. Poleg obrambe pa se je izkazal tudi napad predvsem po zaslugi Plesničarja, medtem ko Veljak še ne da
iiiiiiiimriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiniimiiiiiiiiirnifiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiitniiMiiifiifiiiiiiiiiii
Start deželnega odbojkarskega prvenstva C lige
Kras v gosteh goriških Gasilcev
Tekma bo v Gorici z začetkom ob 10.30
Jutri se začne deželno odbojkarsko prvenstvo C lige, na katerem nastopa osem šesterk iz naše dežele. Letos je prišlo v organizaciji prvenstva do preobrata, ko je odbojkarska zveza razdelila ekipe C lige v dve skupini, In sicer štiri prvouvrščene šesterke na lanskem prvenstvu nastopajo v prvi skupini
C lige, ki je meddeželnega značaja, ostale ekipe pa bodo igrale v deželnem merilu. Med slednjimi osmimi predstavniki najdemo:	ekipo
mestnih stražnikov iz Vidma, Olimpijo in Gasilce iz Gorice, Torriano iz Gradiške, Acegat, Aeli in Kras iz zgoniške občine, če sl pobliže ogledamo omenjene ekipe, ugotovimo, da razpolaga Acegat z naj-solidnejšo postavo, čeprav nekateri izvedenci vidijo prav v Krasu enega izmed glavnih favoritov. Letos nastopata dve popolnoma novi ekipi iz Vidma in tržaškega Adija, ki sta pravi neznanki. Isto bi lahko rekli o tretjem novincu v C ligi, t.J. o goriški Olimpiji, ki bo skupno s Krasom branila slovenske barve. Lani se je Olimpija predstavila na promocijski turnir z zelo homogeno ekipo in z dobro obram. bo, napad pa je precej šepal.
Kar se šesterke Krasa tiče, kt je bila na preteklem prvenstvu novinec in nastopala s spremenljivo srečo, lahko rečemo, da so si odbojkarji nedvomno nabrali izkušenj v precej ostri konkurenci, ki so tako neobhodno potrebne za uspešne nastope v tej športni zvrsti, vendar je odbojka disciplina, ki zahteva kolektivno sodelovanje med igralci. Na žalost pa je trenutno šesterka Krasa precej razkosana zaradi nekaterih opravičenih in manj opravičenih forfaitov štirih igralcev. Vendar pa z druge strani celotne zadeve ne smemo tol-
mačiti tako tragično, ker novim odbojkarjem, ki so zavzeli mesta odsotnih, prav gotovo ne manjka dobre volje in privrženosti tej panogi, kar Je včasih že na pol uspeh.
Ce si ogledamo tehnično plat Krasa, lahko ugotovimo, da je šesterka šibkejša od lanske. Mislimo, da je predvsem napad nekoliko izgubil na udarni sili, kljub temu pa Kras razpolaga s tremi solidnimi tolkači, ki bi morali vseeno delati marsikatero preglavico ostalim ekipam C lige. Obramba in kolektivna igra sta morda postali z novim sistemom igre bolj homogeni in koordinirani.
Prvi zavrtljaj odbojkarskega prvenstva predvideva srečanje med Krasom in Gasilci iz Gorice, ki se bo odvijalo v soškem glavnem mestu. Vsaka prognoza za ta prvi spopad bi bila tvegana in nemogoča, ker ne vemo za realno moč gori-škega moštva. V preteklem prvenstvu je Kras v Gorici slavil tesno zmago, kar pomeni, da se bodo domačini toliko bolj potrudili, da se maščujejo za lanski poraz. Zato bo moral Kras prikazati precej agonizma, povezanega s tehničnimi kombinacijami, če bodo hoteli predstavniki zgoniške občine premostiti to oviro.
Kras lahko razpolaga letos z naslednjimi atleti: Stanko živec, Pavel Morpurgo, Miloš Budin, Bruno Milič, Edi Škrk, Joško Gruden, Zvonko in Boris Simoneta. Krasu
voščimo, da bi dobro startal in da bi se vrnil z gostovanja v Gorici s celotnim izkupičkom.
—bs—
MEDNARODNA ODBOJKA
Mehiška reprezentanca zmagala v Modeni
MODENA, 24. — Mehiška ženska reprezentanca je zmagala na turnirju za pokal modenskega mesta. Vse svoje nasprotnike je odpravila z gladkim 2:0. Medtem ko so domače ekipe medseboj remizirale. O končnem vrstnem redu je moral tako odločati količnik.
Mehika 6 točk,
Cabassl, Fini Modena in Edizloni Panini po 2.
tega, kar smo od njega vajeni. Najboljši «bombarder» Bora je namreč v zadnjem času zašel v krizo, kar se opazi na mreži, kjer ne more vsiliti svojih izredno močnih udarcev. Upajmo seveda, da ho ta kriza pred tekmo v Ravenni prešla in da bo najvidnejši Borov tolkač spet odločilno posredoval na mreži.
Prepričani smo, da bodo dali plavi iz sebe vse, da bodo jutri častno zastopane barve slovenske odbojke.
f. v.
SMUČANJE
Demetzovi naslov v veleslalomu
COURMAYEUR, 24. — Giustina Demetz je osvojila italijanski naslov v veleslalomu. Kombinacija je pripadla Danijeli Giolitto, med ju-niorkami pa je prvo mesto osvojila Clotilde Fasoli.
Vrstni red veleslaloma:
1.	Giustina Demetz (SC Pirovano) 2’02”21
2.	Marisella Chevallard (S CG Grs. soney) 2’04”57
3.	Daniela Giolitto (SC) Sportina) 2’09”28
4.	Lotte Nogler (Val Gardena) 2’09”35
5.	Marisa Mion (SC Pila) 2’10”57
6.	Patrizia Medail 2’H”26
7.	Clotilde Fasolis 2'11”36
8.	Paola Strauss 2’H”76
9.	Giuseppina De Guio 2’13”20 10. Daniela Franceschetti 2’14”24
ZELENICA, 24. — Danes dopoldne se je na terenih na Zelenici pričelo letošnje tekmovanje v okviru prvenstva v alpskih disciplinah. Na programu je bil smuk za ženske na stezi dolgi 2000 metrov in za senjorje na stezi 2300 metrov. Izid moškega tekmovanja:
1.	Blaž Jakopič (Jesenice) 1’28”4
2.	Andrej Klinar (Jesenice) 1’29”9
3.	Peter Lakota (Jesenice) 1’32”4 Izid ženskega tekmovanja:
1.	Majda Ankele (Triglav Kranj) 1’22”4
2.	Vida Tevž (Fužinar) 1’26”3
3.	Brigita Vatovec (Branik Maribor) 1’33”8
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jutri Borova peterka proti Ederi (Pordenone)
Srečanje bo v Ul. della Valle ob 15.30 - Po 8. kolu plavi na drugem mestu v splošni lestvici
Jutri bodo borovci zaposleni s peterko Edere iz Pordenona, ki je v prvem delu prvenstva zadala plavim pekoč poraz. Pordenonsko moštvo izgubi na tujih tleh svojo učinkovitost, tako, da lahko borovci upajo v zmage. Toda plavi so prejšnjo nedeljo proti Servolani precej slabo zaigrali in zato je vsako optimistično predvidevanje povsem
tvegano.
Jutrišnji Borov nasprotnik? Na svojem igrišču, ki nima pravilnih mer in pred lastnim občinstvom, je Edera precej močna. Odvija pri. jetno igro v napadu, kjer oba centra kombinirata uspešne akcije za koš. Zunanji igralci pa so posebno nevarni v metih z razdalje. V o-brambi igrajo cono 1-2-2, ki pa ni zelo uspešna, zato se igralci pretirano poslužujejo osebnih napak, ki so večkrat tudi grobe. V Pordenonu so si namreč borovci izsilili kar 36 prostih strelov in marsikateri prekršek sta sodnika prezrla. Samo to dejstvo nam lahko priča o slabi Ederini obrambi, ki pa si na tujih igriščih ne upa tako ne-
športno posredovati.
Da bi lahko borovci upali v zmago, ne smejo ponoviti napak, ki so jih zagrešili proti Servolani, in sicer morajo: 1. paziti na podaje in pri vodenju na «korake»; 2. po-služitd se čimveč protinapada; 3. uspešneje organizirati obrambo; 4. biti bolj agresivni tako v obrambi (predvsem) kot v napadu.
To so osnovna pravila, ki jih morajo plavi asimilirati, če hočejo dokončno doseči lastni način igre, katerega naj bi tudi vsilili nasprot. nikom. In jutrišnja tekma je najboljša prilika za plave, da bi skušali odpraviti marsikatero napako.
Taktično pa bi morali borovci proti coni 1-2-2, ki jo igra Edera, spremeniti pozicijo svojih centrov,
iHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiummiiiiiiiii
GORIŠKI NOGOMET
Sovodnje-Libertas Kapriva
Podgora nasprotnik sovodenjskih juniorjev
Po nedeljskem porazu s Pro Gorizio, ki je prekrižala račune našim igralcem, da bi dosegli prvo mesto, bodo v Sovodnjah gostovali igralci Libertasa iz Kaprive. Ti so v nedeljo na domačem igrišču premagali Ločnik, ki ni nudil tiste prvovrstne igre kot proti Sovo-denjcem. Libertas Kapriva je ekipa, ki tehnično nima vigrane igre,
a nastopa z veliko vnemo, kar ji doprinese marsikateri uspeh.
Sovodenjci so v tem prvenstvu odigrali svojo najslabšo tekmo prav v Sv. Lovrencu proti Kaprivčanom in izgubili s 1:0. Sedaj se jim nudi prilika, da popravijo slab vtis in skušajo osvojiti obe točki, kajti vse še ni izgubljeno. Vodstvo ekipe se je balo, da bo nedeljski poraz demoraliziral igralce, vendar so ti proti vsakemu pričakovanju reagirali in bodisi v torek kot v sredo prišli na trening polnoštevilno. Upamo, da bodo jutri zaigrali lepo in prikazali lepo igro ter zadovoljili številno občinstvo.
Igralci so večinoma dobro razpoloženi in tudi zdravstveno stanje
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiilifiiimiimiiiitiiiiiiiiiiiimtiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiiiriiiiiiiimiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimmimiiinmmimiiimiii«
Bologna — Spal Cagliari — Roma Juventus — Torino Vicenza — Brescia Lazio — Milan
X 1 1 1
1 X 1X2
Mantova — Fiorentina X Napoli — Atalanta Venezia — Foggia Catanzaro — Varese Genoa — Modena Piacenza — Como Akragas — Bari Taranto — Pescara
1
1
1
X 2 1 X 2
		
j g 8}		tl
1. — prvi	2	
drugi	1	
2. — prvi	1	2 1
drugi	2	X 1
3. — prvi	X	1
drugi	X	2
4. — prvi	1	
drugi	1	
5. — prvi	1	1
drugi	X	1
8. — prvi	1	
drugi	X	
	
• JUVENTUS	I • VENEZIA	i • LR VICENZA
Anzolin; Gori (Sarti), Leonci-ni; Bercellino, Castano, Salva-dore; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Menichelli.
TORINO
Vieri; Cereser, Fossati; Puia, Maldini, Bolchi; Meroni, Ferri-ni, Combin, Moschino, Simoni.
CAGLIARI
Reglnato; Martiradonna, Longom; Tiberi, Vescovi, Longo; Nene, Rizzo, Boninsegna, Great-ti, Riva.
ROMA
Pizzaballa; Oli vieri, Sensibile; Ossola, Carpenetti, Scala; Cola-usig, Peirb, Enzo, Tamborini, Barison.
BOLOGNA
Vavassori; Roversi, Furlanis; Tumiburus, Janich, Turra; Pe-rami, Bulgarelli, Nielsen, Hal-ler, Pascutti.
SPAL
Galli; Tomasln, Bozzao; Ran-zani, Bertucdoli, Moretti; Del-rOmodarme, Bagnoli, Massei, Cappello, Bosdaves.
Bubacco; Grossi, Mancin; Can-cian, Nanni, Benitez; Bertogna, Beretta, Manfredini (Mencaccd), Spagni (Mazzola II), Pochissi-mo.
FOGGIA
Moschioni; Corradi, Valadč; Tagliavini, Rinaldi, Faleo; Gam. bino, Miceli, Traspedini, Noče-ra, Maioli.
MANTOVA
Zoff; Scesa, Pavinato; Volpi, Spanio, Giagnoni; Spelta, Cata-lano, Di Giacomo, Jonsson, Sal. vemini (Trombini).
FIORENTINA
Albertosi; Diomedi, Vitall; Ber-tini, Ferrante, Brizi (Lenzi); Hamrin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi.
LAZIO
Cei; Adorni, Maggioni (Zanet-ti); Carosi (Maggioni), Pagni, Anzuini; D’Amato, Marchesi, Bartu, Burlando, Morrone. MILAN
Barluzzi; Anquilletti, Santin; Trapattoni, Rosato, Schnellin-ger; Lodetti, Rivera, Sormani, Maddfe, Amarildo.
Luison; Volpato, Rossetti; Pini, Carantini, Poli; Gori, Men-ti, Govemato, De Marco, Mara-schi.
BRESCIA
Brotto; Mangilli, Fumagalli; Rizzolini, Vasini, Casati; Salvi, Cordova, Troja, Bruells, Pa-gani.
•	NAPOLI
Bandoni; Nardin, Micelli; Ron-zon, Panzanato, Bianchi; Cane, Juliano, Altafini, Emoli (Mon-tefusco), Brača (Bean).
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Nodarl; Pe-lagalli, Gardoni, Signorelli; Sa-voldi, Milan Hitchens, Dell’An-gelo, Nova.
Danes ob 15. uri na stadionu S. Siro v Milanu.
•	INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be. din, Landini, Picchi; Jair, Mazzola, Cappellini, Suarez, Corso.
LECCO
Meraviglia; Facca, Bravl; Schia-vo, Malatrasi, Bacher; Incerti, Azzimonti, Clericl, Angelillo, Bonfanti.
ne povzroča večjih preglavic. Izjemo tvorita le vratar Ferfolja in Fajt.
Trener Jelko Petejan vabi na igrišče sledeče igralce: Ferfolja S., Fajt, Kuzmin, Ferfolja B., Cotič, Devetak R., Marinič, Dužman, Ferfolja A., Cijak, Sfiligoj, Čeme in Petejan B.
Tekma bo v Sovodnjah ob 15. uri.
Sovodenjski juniorji igrajo v Pod-gori proti istoimenski ekipi. Obe ekipi sta si enakovredni in zato upamo na vsaj polovični izkupiček. Vodstvo ekipe poziva vse zainteresirane igralce naj se zberejo na igrišču ob 9.15. Tekma juniorjev bo ob 10. uri.
J. V.
MADRID, 24. — Trener Real Madrida Munoz bo v prvenstveni tekmi, ki bo na sporedu jutri poslal na igrišče moštvo s petimi rezervami. To pa zato, da bi bili njegovi igralci čimbolj spočiti za srečanje z Interjem, ki bo na sporedu v sredo na madridskem stadionu Bemabeu.
TERNI, 24. — Sovjetska reprezentanca, ki je v sredo odigrala tre. ning tekmo z Romo, bo nastopila 2. marca tudi proti Temani. To bo že tretja tekma sovjetski nogometašev v Italiji. Po tekmi z Romo se bodo v sredo pomerili s Fioren-tino, nato pa še s Temano.
MILAN, 24. — Tekmo Inter-Lec-co, ki je na sporedu danes bo sodil Vitullo (stranska sodnika bosta Perticaroli in Gardelli.
* * *
RIM, 24. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je sporočil, da bo tekmo Dinamo (Zagreb)-Dinamo (Pitesti), veljavno za pokal sejemskih mest, sodil mednarodni sodnik De Marchi iz Pordenona, stranska bosta Hoselli in Possagno.
in sicer: centra se morata P° viti skoraj ob out črti ob rak da sta lahko čim bližja košu tako neposredno nevarna za in lovljenje odbitih žog. oben„a pa bodo morali plavi paziti ' protinapad, ki se lahko iz c0‘ 1-2-2 takoj razvije.	,
Za jutrišnjo tekmo proti Ed^f ima trener Bora Savo Spacal razpolago naslednje igralce: AfflN žiča, Rudeža. Zavadlala, BabUd**; Gergoleta, Boruta Spacala, S«101 na, Cesarja, Carlija in Lakovič*; Srečanje Bor - Edera (Porje[l»
ne) bo jutri ob 15.30 v Ul. Valle.
Lestvica po 8. kolu pa zgleda kole:
Ardita
Bor
Idrolmc
Libertas
Edera
Servolana
POM
Grado
8 8 8 5
573 384 417 429 436 428 447 445 372 407 282 295 436 466 292 369
Grado in Servolana morata igrati še eno tekmo Jutrišnje kolo:
POM — Libertas Grado — Idrolux Ardita — Servolana Bor — Edera
—edsoii"
Danes na stadionu pokrajinsko prvenstvo
Pokrajinsko prvenstvo tretje^ gornikov, ki bi moralo biti v,fr deljo zjutraj, je italijanska 1)®*"^ noteniška zveza preložila na z začetkom ob 17. uri.
Spored prvenstva obsega:
tegorijo (posamezniki), .— oj (posamezniki, dvojice in ekiF ter pionirji (posamezniki). « Borove barve bodo branili . Bole, Emil Bole, Adrijan TaVnrj. Karel Tomšič, Sergij Tavčar, v go Ukmar, Walter Kobal.
TENIS
COLOMBO, 24. — Po prvem dnevu srečanja med Indijo in Ceylo-nom vodi Indija s 2:0. Današnje srečanje dvojic so prekinili zaradi dežja pri stanju 6:4, 2:1 v korist indijske dvojice.

KOMPAi
vas vabi na prijeten na ZELENICO in LJUBEE*
ZICNICA »ZELENIC** VOZI VSAK DAN!
Iz Ljubljane samo 50 vožnje po modemi avtom bilski cesti!
V restavraciji boste PoS' ženi z jugoslovanskimi ciali tetami!
Sli
.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................;„.„!;„:„;,,,„,!„::==::Hiii*11'*
CARLO LEVI
ia.
BESEDE SO KAMNI
Spet sva našla ob robeh ceste obrtniške peči za žganje strešnikov in opek in polgole delavce, sklonjene nad svoje delo med visokim razcvetenim trsjem s perjanicami, ki so se zibale kakor pahljače ob dihu morskega vetriča. Možje so bili vsi umazani od zemlje, roke in dlani so imeli prekrite s prstjo in prst so imeli na ožganih obrazih, na strganih srajcah, na hlačah, na golih nogah. Gibčni, nagli in spretni so bili, ko so prilagodili prst izbokli obliki, ko so jo stanjšali in jo gladili z rahlimi dotiki rok, potem ko so jo obrezali okoli in okoli z rezilom tako, kakor režejo polento beneški kmetje. Tisoč petsto strešnikov na dan, od zore do mraka, sta dva človeka lahko naredila v dveh lastnih obrtniških delavnicah. Nekemu drugemu delavcu, z druge strani ceste, je uspelo narediti samemu na dan petsto strešnikov in prejemal je po dve liri za vsak kos, toda delaš lahko samo ob lepem vremenu ko sonce sproti suši mokro prst.
Više gori so skupine otrok, mož in žena izdelovale vrvi iz konoplje okoli kolesa v neprestanem gibanju, vlekle in zaustavljale so zapredek, se pomikale nazaj in prepletale v nenehnem prehodu niti z rokami. Gor in dol, gor in dol, gole noge in vzravnana telesa, uprte oči in gibke roke — pravo mravljišče mehkih gibov na steptani jasi. Koliko oči, koliko rok in koliko neskončnega posamičnega truda Je bilo
potrebno za najbolj preprosto snov, za še bolj preprosto in starodavno orodje med polji in vrtovi, prepolnimi sklonjenih kmetov pod zeleno zamolklostjo južnega sadja in zelenjave! Na nebu, nad morjem, pa so letele v razporejenih vrstah, v leteči ali bojni formaciji, gnane od svežega jesenskega vetra, prve jate prepelic, ki so prihajale kdove od kod, utrujene od dolge poti iz daljnih dežel; in oko lovcev jim je sledilo s praga bajt ob cesti. Kaka zapoznela barka je valovala na vznemirjenih valeh, s sirenami ali delfini, naslikanimi na pramcu in ravnim jamborom v sredini, ki služi za opazovanje rib. Toda malo ribičev se je odpravilo na morje; dan ni bil ugoden: stali	so na	vratih svojih	hišic,
ki so bile razvrščene okoli Ficarazzija in kvartali. Gianni nam jih je pokazal z roko: «Kadar ne gredo na morje, vsi kvartajo,« je rekel. «Igrajo za svojo bedo.o
Vozovi in »vozički	so	vozili	po cesti. Bi najrajši vse
fotografiral: tiste, ki so peljali seno in slamo, ali pa tiste s premogom in lesom, ali pa one, kajti bil je čas trgatve, ki so vozili grozdje, sode in čebre, ali pa košare s sadjem, z ribami ali zelenjavo — skratka najrazličnejše stvari in reči. Mimo nas so šli tudi vozovi, ki so bili potujoče trgovinice z najrazličnejšimi stvarmi: z lonci, lončevino in drugo kra-marijo. Na nekaterih vozeh so se svetlikale ogromne narezane buče, že kar v režnjih pripravljene za prodajo ter vijoličaste in bele melancane, nataknjene na ogled na palice kakor glave brigantov	ob	vstopu	v vasi.	Ko smo se	bližali
Bagheriji, smo videli	ob	cesti	vozove,	obrnjene s	kolesi
navzgor, prepolne zamotanih rezbarij najtanjših oblik, vse bele in rumene od laka kot drobovje, razpotegnjeno na soncu. To so bili vozovi v izdelavi pred starodavno trgovino še bolj starodavne družine imenitnih slikarjev voz, bratov Ducati fu Michele. Nad vrati, prevlečenimi s plastjo barv kakor zapuščena paleta Je pisalo, morda zavoljo vpliva modemih časov «Ducati Bros — pictures«.*) Toda zadaj v veži, kjer so delali bratje in njihovi pomočniki, je zbodel v
oči, napisan z velikimi črkami na zadnji steni starodavni rek SAMO BOG JE VELIK. Tu smo se ustavili, da bi lahko občudovali spretnost, s katero je neki delavec krasil in obrobljal kolo in ga pustil, da se je vrtelo pod njegovim čopičem, medtem ko se je eden od gospodarjev pripravljal naslikati po neki odlični oljnati skici na kos platna prizor iz bitke med Bradamantejem in Dama Rovenzo **) v blestečih tradicionalnih barvah: v škrlatni, rumeni, zeleni in modri barvi. Vsepovsod po trgovini so bile razpostavljene vratnice, podobe in statve: z vrezanim svetim Jurijem, okovjem in arabeskami, ključi z upodobljenimi Jezuščki, ilovnati vrči z glavami, prečni pragi ali špirovci, zgotovljene skrinje in palete: vsi deli teh prečudovitih orodij, ki se vozarijo po sicilskih cestah, narejeni in naslikani po dragocenih risbah, ki so šle iz roda v rod in katerih je bil poln velik zaboj v kotu. Pustili smo torej slikarje in druge obrtnike, ki so v bližnjih delavnicah ob cesti izdelovali vozove in pluge: mizarje, rezbarje, kovače in se znova napotili po Corsu de Bagheria, ki se spušča naravnost k morju, med hišnimi balkoni prav na vrh griča. B. je hotel videti pošasti v vili Palagonia. Toliko je slišal pripovedovati o njih, da so bile zanj v nekem smislu razočaranje nenavadna vrsta grotesknih kipov. Že v Palermu se človeško oko privadi tem groteskam, kjer se ti reži s slehernega arhitrava kamniti obraz, brkat ali bradat, režeč se ali zverižen. B. je menil, da je skoraj enake groteske videl že na Kitajskem, na enem svojih potovanj; in znova je našel Kitajsko ne samo v teh kitajskih rečeh iz sedemnajstega stoletja, temveč tudi v vili sami, v njenem krožnem vrtu, obdanem od zidu in v izumetničenih drevesih. Na jasi pred vilo Je bil razpet šotor potujočega cirkusa in otroci so skozi reže škilili v skrivnostno notranjščino. Od tod se je prikazalo morje, ki ga je neka gora delila na eni strani na morje okoli Palerma na drugi strani pa na morje okoli Cefaluja, zadaj za goro pa žive ribiči iz Asprija in graditelji ladij iz Porticelle. Na desni pa so se
t3Š
dvigale vijoličaste gore Madonie; pred nami pa se 3e i,jjl prostirala kratka ravninica, pokrita s kovinsko zel gozdovi, ki so bili skoraj črni, z oranžnimi gaji, s sarriom1 t in raztresenimi hišami, ki so bile vse geometrične, j V zidovi brez oken in z robovi, ki so bili ostri in nervOz%« svoji arhitekturi. Vsi ti ostri nervozni koti, te suhe in £ barve, ti odnosi med belim in rumenim in rdečim« ,,sti
zelenim in povrhu še višnjevim (barva vozov) so praV «1« odnosi barv s slike Gattusa, ki je bil tod rojen. lJ? tukaj (tako sem si mislil) vidimo, kako je bilo slikarstvo resnično in zvesto rodni zemlji.	.»
Malo smo še ostali, da bi opazovali zeleno in sinj° . jji
iftl*
sežnost zemlje in morja: toda predolgo smo že postopa‘" y
smo na hitro premen1 f in
jutro je bilo skoraj mimo. Ko smo na hitro premet1 prevoženo pot, smo pustili za svojim hrbtom obalo ind’< številne obrtnike, voznike, kmete in ribiče, ki delajo t0^!ei
nepojmljivem času, brez prestanka in že smo se znašli P flt mestnimi vrati in končno krenili na cesto v notranjo®1, cesto, ki vodi proti Lercari in Caltaniseti.	de]i
Kaj bomo doživeli v Lercari in ali bomo lahko žveplene rudnike, o tem sploh nismo imeli pojma. o sem oditi tja samo zato, ker je Lercara najbližje področje v bližini Palerma in ker mi je tako nasvetoval od sicilskih gospodov, s katerim sem se večer prej vr e(i iz Isnella. Rekel mi je bil, da so ti žvepleni rudni*1 ^ najbolj zanimivih rudnikov, ki jih lahko vidim in <*a jf„ živi največji strokovnjak za vse sicilske rudnike gosp°° starec, brez katerega nihče ni more ničesar razumeti 0 podzemeljskem svetu.
*) Nepravilno angleško — Bratje Ducati — slikarji (op- Pr^eV>
*) Bradamante in Dama Rovenza — junaka iz Ariostoveg* o Besnem Orlandu (op. prev.)
(Nadaljevanje sle<*
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 8ilvlo Pelllco 1, II., Telefon 38-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 85-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur -četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 110.000 starih dlnariev) — Poštni tekoči r«Ann« zain*nis!-™	m.i» -tv.t n-5374 f
tna 7.700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 110.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiskB Trst 11-5374 ' SFRJ: AD)T, J2S, Ljubljana, Star) trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: f -na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi <o in beseda - Oglasi
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA PubbUcitk ItaUana« — Odgovorni urpJn<'~ STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst