ARHIV] XX 1997 arliivskih Ion do v in /hirk 50? Nemški kataster za južni del Štajerske Al EN K A GAHRIČ KAČIČN1K Po razkosanju Jugoslavije je slovenski del 'leierske okjpirala nacistična Nemčija in si za dala cilj, spremenili narodnostno slrukluro nr :biv-i1slvn na tem področju. Poncmčcvalna po '■■ikn jc potekala po podobnih smernicah kot na ;Skcm m Poljskem, kjer so s preseljevanjem in por ;mčcvanjem začeli žc pred lclom 1941, operacijo pa je vodil Mcinrich Himmler, ki je tudi izdajrd navodila in smernice za delo. Glavni ncm."ki cili pri tem jc h:l. kar se da popolneje spremili i i narodnostno in socialno sestavo prebivalstva na določenem ozemlju, tako da bi bil "'speh načrtnega poncničcvania zagotovljen v čim krajšem času. Na slovenskem Štajerskem jc imi-l nalogo upravlj Hi zaplenjeno slovensko posest ir nanjo naselievali Nemce urad pooblaščenca državnega komisarja utrjevanje nem-šlva Mariboru, ki je imel svoje izpostave na sedeži1] večjih okroži- 31 avgusta 1941 sla vladi nemškega raj ha in Kralievirc Italije v Rimu sklenili sporazum o preselitvi kočevskih Nemcev in v Ljubljani so vzpostavili urad "nemškega poverjenika za preselitev". Odločili so se. da jih bodo naselili na južnem delu slovenske Štajerske, oh Savi in ^tli. od koder naj bi pred tem izselili večino Slovencev. Naselitveni stnb SS "Stldmark* je zai jI delali v drugi polovici septembra 1941. Zc nred tem. maja 1941. je bila imenovana posebna k( misija, ki sojo sestavljali štirje strokovnjaki iz Gradca in .šest študentov, vodil pa jo jc dr Hct bc;t Morgcn iz Berlina. Konusih je od konca maja do srede iulija 1941 obiskala vse okraje na tem področju in jih natančno popisala glede na krajino in prebivalstvo, urbanizem, prometne *;czc. energetske vire, kmetijstvo, sadjarstvo in vinarstvo, gozdarstvo, obrt' in industr"o ter rokodelstvo. Svoje izsledke so izročili Štabnemu nradu v Berlinu sredi septembra 1911, Dru^a komi; ija ic izdelala obširne elaborate o geološk sestavi tal glavnih tipih posestev in gozdn.li razmerah.1 Načrtovane oblike kolonizacije so bile raz lične, z njimi p-i c skušal okupator še izboljšali položni nemštva. "katerega položaj jc bil žc zaradi njegove boljše ekonomske podlage ugodnejši. Nf Slovenskem je bila najobsežnejša i.i naj lcmoljikoraj vse Slovence in namesto n«ih slrnj;:no nascl rli Nemec, zlasti lisic s Kočevskega. Po Himmlerjcvih navodilih n;ij b; oba procesa, deportaoije Slovencev m na seljrvanje kočevskih Nemccv, potekala vzporedno.2 Hrvate iij druge nascljcnce so skušali odstranio s pomočjo medvladmh sporazumov. Ob naseljevanju so holeli Ncmei dotedanjo zemljiško posestno strukturo skoraj povsem spremeniti. Drugače pa jc bilo v naselitvenem območju H, kjer so naseljevali Nemec posamič na posamezna zaplenjena posestva. Nekatera posestva pa so unravljalc ustanove ali diužhc. ne da bi oh tem temeljiteje posegale v dotedanjo zem-Ijiškoposestno strukturo. Na področju ob Savi in Sotli so Nemci želeli na izpraznjene kmetije naseliti v večini Nemec, ki so pred vojno predstavljal nemške narodnostne otočke v nenemšk.' državah (kočevske Nemec, na nekatera področja Nemce i j Besarr, bije in Dob rt d že, obstajala pa jc cclo ideja, da bi naselili tudi bosanske Ncmcc in Nemce iz južne Tirolske). Naseljevali so jih glede na zemljišča, ki so jih imeli na razpolago, saj so jim na novem domu hotel' nuditi takšne pogoje za življenje, ki bi bili čimbolj podobni razmeram na stari domačiji (tisti. k. so sc pre; ukvarjali z vinograd ništvom. naj bi dohili kmetijo v vinogradniškem območju, tisti področja, kjer jc bilo bo'] razvilo sadjarstvo, naj bi sc naselili na področju, pred videnem za gojenje sadnega drevja in sadja/s Ivo, picdvsem pa so nacionalne otočke želeli naseliti skupaj) Nc glcifc na vse le in še druge ugodnosti sc večina nn novih kmetijah ni najbolje znašla, mnogi pa so bil razočarani žc takoj ob prihodu na pnscl i t veno področje. Predvsem kočevski na rodnostni skupini so pred preselitvijo obljubljali precej več, kot jc kasneje dejansko dobila, ver ¡clnc tudi zaradi njene močne samoorganizi-ranosti na Kočevskem Predvsem so jim obljubili preselitev direktno s kmetije na kmetijo, \ečina pa jc kmetije "dobila" šele leta 194 z ali cclo J943. do takrat pa s > mnogi morali živeli v t.i. zimskih nastaniščilj/' Druri vzrok nezadovoljstva jc h;lo dejstvo, da so kočevski Nemci za-hlcvali vsak zase precej več zemlje, kot so jc zapustili na Kočevskem (čern/no soje v celoti dobili skaraj dvakrat toliko, kol soje zapustili, in jc bila na naselitvenem nodročju precej boljša za obdelovanje kot na Kočevskem, kjer so zapustili Tone rercnc. i slu. sir. 3(X). Tone Pcicnc, ¡slo. ur. 6fi 7. 204 1 arhivskih londov in zbirk ARHIVI XX 1997 (udi veliko gozdov),4 Pojavila pa so se tudi trenja med samimi priseljenci ene in druge narodnostne skupine Strnicn nemški p;LS ob meji naj bi kot branik sluzi! pioti Uij i m vplivom na Slovcnce, kr naj bi po koncu preseljevanja ostali na južnem Šlajei skem. Potreben bi bil predvsem proti Slovencem, ki so ostali v Ljnbljanrki pokrajini malijijB tem bi Štajerske Slovence osami i i in lažje ponemeili. Himmlcrjcva zamisel pa jc bila, da naj bi bili naseljeni! na naselitvenem področju ob Savi in Soli i organizirani tudi kol hrambovski kmetje (Wehrbauer).5 Pri preseljevanji oz. naseljevaniu so Nemci nameravali spremeniti naselitveno in gospodar s ko .strukturo, ki je tu obstajala pred nulio rim prihodom, želeli pa so tudi ohlikovali popolnoma novo sestavo prebivalstva, njihove nascblvc, gospodarstva, torej življenja v celoti Po načrtil1 je zaslediti, da naj h: pn tej preuredit "i pokrajine nekatere kmetiji in celo manjše vasi popolnoma izginile, ker so zemljo na novo izmerili in ustvarili nove kmetije, p; i tem pa se ni:JG ozirali na staro ureditev in parcelacijo. Na predlog ko čevskih Nemcev so nekatere občine dobile imena tistih kočevskih kraje" iz katcirih jc bila večina nriscljeneev (občino ' atc.ž so preimenoval' v Stari log, severno od Kostanjevice jc bila občina Gotenica 'id). Za načrtovanje nove poselitve in izrabe tal so izrisali karte, pr tem pa so jim kopije map re ambttlančnega katastra služile le kot grafična predloga. Spremembe, ki so jih izvajali, so bile delno objavljene v Verordnung*- und Amtsblatt des Chefs der Zivil Verwaltung in der bnlcr-stcicrrr.ark v letih 1941 m 1942. Izdelavo nemškega katastra fdi, Ferene ga prevajr kol nacionalnopolitični kataster vseh posestev)6 za južni del Štajerske jc odredil naselitveni ¡¡lah pri uradu pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Mariboru, ta pa je za izdelavo skice prostorske ureditve pooblastil pooblaščenca 'za prostorsko ureditev, ^redloge za velikost kmelir ;c izdelal II glavni oddelek (zemljiški urad) s sodelovanjem IV. glavnega oddelka (kmetijstvo in gozdarstvo).7 Rane so izdelovali v letih 1942 in 1943, večine vseh sprememb pa so za začetek pred \u del i in vrisali v karte katastrskih občin, ki so jih pn Šlcvali v naselitveno področje A. Za posamezne katastrske ohčinc so izdelovali tudi različne karte. Ponavadi so za vsako izrisali karto ocenitve zemljišč za novo oblikovanji pokrajine (Boden schätzungskarlc zum Lar'jgestaltungsplan), od samega zemljišča pa je bilo odvisno, katere karte so šc izrisali glede nr. primernost zemljišča (nor. poljske k.i rt c "Fcldkarlc zurr Landgcstaltungs- Tonc Fcjcnc, i\lo, str.(t3X. Tonr Fcrcnc,islo,sir MtK. Tone Fcrcnc, islo, Mr.K 1(1, opomba ii. 140, Tone Fcrcncjsio.slr. 65H plan", karte vinorodnega okoliša "Wciuscliatz-ung.ikartc zum I,andgcstalliingr;platr). Za delo so natisnili več kopij, vendar so vse načrtovane spremembe vri.sovali le na eno kopijo, večina ostalih kopij pa jc neporisanib vloženih v mapi. Barve, s kater-,ni so označevali posamezne Kale-goriic, so izredno močne in kontrastne (rdeča, oranžna, zelena, vijolična). Kjer so vrisane stav-bc, so pobarvane z živo rdečo barvo. Na kartah vinorodnega področja so ploskve poharvanc le z rdečo harvo. Nove nemške paredne oznake so vrisane j: črnim aii zelenim tušem, velike od pol do tri čet rt cen'i metra, in so kombinacija arabskih in nmskui številk ter malih m velikih tiskanih črk human i stike. Na spodnjem robu karte je včasih šc pripisano, kdaj iC bila dokončana (čc jc bila), v isti prostor pa seje ponekod podpisal tudi izvajalec nove izmcrc (Vcrmcssungslcchnikcr). Za kopije nekaterih katastrskih ohčin so kol osnovo uporabili katastrsko karto, ki jc imela 'risano n,- |novejšc posestno stanje (npi. za k.o. Čalcž sebno ozjiako kr.taslnkega urada. V večini pri me rov jc štampMjka delno ncbcrlj-va. Po pre gledu večjega števila odlisov na različnih listih jc razviti no. da jc odtisnjena Štampiljka urada po oblaščcnca državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Manboru (D'cnststcllc des Brani' iraglcn de:: Reichskommissars fiir die Festigung deutscbcn Volkstums in Marburg), pod štam-p'ljko je na nekaterih kartah v ncmšei:.i ffiisino urad Maribor (Dienslstelle Marburg) in oddelek ženil"škega urada (Ablcilung liodcnar.il). iic-vi!o kopij katastrskih kart, narejenih za posamezne katastrske občine, jc zelo različno od mape do mape. Zanimivo jc. da so med njimi izdelali tudi mape s kop! i as ni kart. ki pravzaprav ne sodijo v ohmočje. kjerje hilo najprej predvideno in delno že i/pcliano preseljevanje (posamezne katastrske občine na Krar.jskcm ali celo na Koroškem, npr. Jezersko). Nemci so imeli namreč namen pre seliti prebivalec prccej večjega področja, (udi del Kranjske in mžno Koroško, poseljeno s Slovcnci, vendar so lo zaradi različnih vzrokov odložili na poznejši čas. Iz popolnoma praktičnih razlogov, ker so se nekatere katastrske mape franciseej-skega ali rcamhulancncga katastra llzično hranile skupaj (Jezersko z ozjiako Celovške kresije pri kartah dežele Kranjske) so ob izdelavi kopij verjetno izdelali tudi kopne Ic-teh, čeravno v njih zaenkrat niso vnašali nobenih sprememb 13. aprila 1963 je map? v Arhiv Repuh'ikc Slovenije izročil Geodetski zavod LRS, žal pa so tu ostale hrez, vsakega spisovnega gradiva, Ohra nična ni tudi nikakršna legenda za branje kart. Karte so Nemci izrisovali z izredno natanč nos tj ti, venuar jc ostalo delo nedokončano Ob poznavanju grozljivosti nemških idej in načrtov ARHIVI XX 1997 ]?. arhivskih fondov .n "i k 205 >iko iz kart niti ni popolnoma jasno, kaj vse bi doletelo Slovence in kakšna naj hi bila oh njihovem nclcjanjcnju čez leta podoba dodobra spremenjene pokrajine oh Savi in Sotli. LITERATURA: 1'onc Fcrcnc, Nacistična raznarodovalna poliiika v Sloveniji v letih 1941 1945 Maribe: 1968. Miija Fercnc, Kočevska, izgubljena dediščina kočevskih Nemcev, katalog ob razstavi, Ljubljana 1993. ViRI: Ncmšk kataster za južno tajersko, Arhiv Republike Slovenije. Verordnungs- und Amlsblalt des Chcfs der Zivil-vcrwaltung in der Lnterstciermark, Graz 1941 in 1942. Pciehsgcsctzblatt, Teil L Berlin, 1934 in 1940. Ban Marko Natlačen, in knez Pavle Karadordevič na ii'burn ob mimohodu v čas» prireditve Mladinski dnevi, 1938, posnel Marjan Focrstcr, produccn! Prosvetna zveza Ljubljana Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije