po&inlna plačama v a&tovinl
omo
l LtubUant, aprila. 1933
Cei® 51 • §t<£V~ 24
mmmss
Klavsijada
Maribor ima svojo afero z »bivšim konzulom* ia sedaj razkrinka ni m sleparjem na debelo, g. Kiaussom. Prav je, da se tudi v predalih našega lista malo pomenimo o tej reči.
Kaj je vse bil ta gospod! imel je zveze z vsem svetom, znal te je omamiti s sladkostjo svojega jezika, obetal je zlate gradove, živel razkošno tudi ua račun naših ljudi, ki so mu verjeli, mu klanjali in ga imeli skoroda za pol boga.
Sleparij tega voleodličnega mednarodnega sleparja nočem in ne bom obširneje razkladal. Suj je že dnevno časopisje storilo v tem oziru svojo popolno dolžnost. Prevaranih žrtev ne bom pomiloval. Saini naj na tihem in .skrivnem obžalujejo svojo preveliko lahkovernost.
Opozoriti pa hočem našo javnost na našo veliko narodno napako, katere seveda ne g. Klauss m ue tole vrstice ne bodo zatrle. Naša prevelika zaupljivost je to do nam popolnoma neznanih tujcev in naša nezaupljivost do domačinov in to domačih podjetij. Zakaj čuje se, da je leni u možu šlo mnogo naših ljudi na njegov lini1
Pride do nas tujec. Gladko obrit in počesan, izvrstno se zna klanjati in delati pok i one in naklone na desno Iti levo: medeno sladka in priliznjena je njegova beseda; o visoko stoječih osebah, o ministrih, o šefih ministrskih oddelkov vam govori, kakor hi vsak dan skupaj z ujmi pečenke jedli iu bratovščino pili; pozna vam vse denarne zavede in je z njimi v najtesnejših zvezah, saj se pač Vsi ti denarni zavodi noč iu dan pulijo za njegovo naklonjenost; o prirodnem bogastvu naših krajev vam govori in gosto) i, vso našo zemljo in njene skrivnosti pozna dosti bolje kakor stvarnik sani ■■■'/' medeno sladkostjo svojega iezika omami svoje žrtve kakor pajek muho. Vsak naš človek je vesel, da mu tako visoko stoječ «i izobražen človek sme reči >tk, če ga tak olovek samo milostno pogleda, je že naša blaženost neskončna.
Le verjemite da g, Kiaus<s ni zadnji, ki je nase ljudi na brisal s svojo prebrisanostjo in Pretkan ostjo. Saj tudi tole moje pisanje ni Prvo, ki nas na to našo napako oposarja. Dr.
osnjak je že kazal v svojem dramatičnem spisu >Svoji k svojim« na nekega Jurija Kri-
!i! <!r' letela i« nam pokazal na nekega i rihajača«. Oba sta skušala ozdraviti to našo cmto bolezen. Na papirju in na odru se jima 16 t0 Posrečilo, v dejanju in v resnici pa se ne.
Ce pa naši ljudje, domačini začno kaj polt t"!88' ^ pa stvttr vsa drugačna. Ce bi bil f K d01način poskusil z rudnikom tam v Zbe-nj,®m Pri Poljčanah, mi pa verjemite, da bi • ar ne bil imel takega uspeha. Vse kite in
mišice bi mu mi prešteli, vse žile pretipali, vse lase in zobe bi mu pregledali. Nič ne rečem, da bi tako ravnanje ne bilo pravo in dobro in da je previdnost vedno in povsod na mestu, samo to bom rekel: zakaj nastopamo tako nasproti domačinu, rojaku, zakaj pa nastopamo proti tujcu in le proti njemu s poluo paro kar naravnost predrznega zaupanja!
Taki smo na vsakem polju našega javnega udejstvovanja. Ne vem, če bo to vselej naša sreča in naša korist? Kakšne komedije srno včasih uganjali vsi, učitelji in učenci, če se je kakšen tujec, recimo Nemec ponižal doli do nas in si izrazil željo, da se hoče učiti slovenščine. Vse je pred njim ležalo na trebuhih. In
razen par nemških duhovnikov iz Vestfalakega —- vsa časi jim! —- kdo se je uči! za to, da bi nam koristil ? Po večini vsi drugi za to, da m nas lažje izžemali. Kdor zaničuje se sam, pod« laga je tujčevi peti. Zdi se mi, da smo s K »seski jem vred pozabili tudi na to njegovo tehtno in vedno veljavno besedo.
Koliko našega zgodovinskega in prazgodovinskega bogastva nam je ob oboževanju tujina še vzela in pojedla tujina! In še ga bo, če bo-mo v svojo škodo tujce poviševali, kar je našega, pa zaničevali.
Klavsijada! Cas je, da postanemo vsaj toliko oprezni napram tujcem, da njihovi besedi ns bomo kar slepo verjeli. Če je v&loslcpan Klauss nas vsaj toliko izpametoval, potem njegovo konzulovanje med nami ni bilo prašno.
Previdnost
Človeka je kar groza, ko dan rsa dan bere in sliši o tatvinah, majhnih in velikih, o ropih, razbojništvu in o raznih nasilstvih, pobojih in pokoljib, brez konca in kraja. Vselej, ko berem te vrste žalostne novice, se mi vsiljuje misel, da bi se marsikatera taka nesreča dala preprečiti, če bi bili ljudje bolj previdni.
Pred vsem je potrebna v sedanjih časih skrajna nezaupljivost napram vsakemu neznanemu človeku, zlasti še s tujimi in če imam pri sebi kaj več denarja. Kako neverjetno neprevidno, da na rečem lahkomiselno ravna n. pr. sejtnar, ki proda na sejmu živinče, potem se pa z denarjem v žepu zadržuje po gostilnah, daje za pijačo, se morda še baha z denarjem in brezskrbno čaka noči v gostilni, da se naposled, v temi napoti sam proti domu. Z večjo vsoto denarja, ki ga ne moremo tako skriti, da bi kdo ne vedel zanj, (pri izplačevanju kupine — pri »likofu« — je vedno nekaj nepovabljenih gostov ali opazovalcev), ne čakajmo v tujini noči, ampak se umaknimo s sejma podnevi, v družbi znanih, domačih ljudi. Ako se peljemo ob takih prilikah na svojem vozu, ne jemljimo na voz neznanega, sumljivega človeka. Saj imamo dovolj domačih, znanih spremljevalcev, ako jim hočemo ustreči.
Sploh je treba biti na vse strani oprezen, ko js v žepu ali pri hiši, četudi samo slučajno, denar. Ne hranimo denarja doma! Da j m o ga v denarni zavod, kjer ga bomo odslej dobili, kadar ga bomo potrebovali.
Vse premalo zapirajo ljudje hiše in stanovanja. Seveda, vlomilec ali ropar že odpre tudi dobro ključavnico, vendar pa ima z njo temveč opravka, čimboljše vrste je. Zlasti nihče ne more brez ropota odkleniti ključavnice, ako puhtimo znotraj v njej ključ. Neznanska neprevidnost, je, ako spi-
mo v nezaklenjeni spalnici. Zato ni čudno, ako se pojavi zločinec v sredi noči kar v 'spalnici in nas preseneti speč«ga v postelji. Ko bi bila vrata znotraj zaklenjena, bi nastalo pri odpiranju, (ko bi se sploh upal odpreti), že toliko šuma in ropota, da bi se speči zbudil in se pripravil na obrambo ali klical na poimoč.
Neznanim osebam bi zvečer splcA na smeli odpirati. Pošten berač si bo že za dneva preskrbiel prenočišče. Zvečer je sp?oh dobro pregledati stanovanje, če se zločinec ni kam skril. Tudi hleve in druge shrambe je treba zanesljiveje zapirati ali kakorkoli zavarovati, Previdnost tudi zahteva, da spravljamo meso, slanino in druge pridelke, po ka« terih tatovi tako radi stegajo svoje roke, na varno, ali vsaj tako, da jih vsakdo ne vidi, ko stopi v hišo.
V	hišah, kjer so večje vrednote v blagu ali v denarju, bi ne smeli biti brez primernega orožja v obrambo v najhujši sili. Seveda je treba pa tudi pri orožju previdnosti, da ga ne dobe v roke otroci ali lahkomiselni fantalim, Orožje mora biti pod ključem, ki ga ima v. varstvu samo gorpodair. Dober pes je tudi potreben varuh, toda čez noč bi moral biti tudi sam nekje na varnem, da zločinec ne more d® njega, pač pa pes lahko z lajanjem opozarja stanovalca na nevarnost.
Prebivalci selišč po samotah, zlasti ako so opravičeno ali neopravičeno na glasu, da so premožni, bi morali biti še posebno pr«!« vidni in ne brez mlajšega moškega varuha* Starih, slabotnih, bolnih oseb ne bi. smeli pu« ščati niti podnevi samih doma.
V	hudih časih živimo. Pozor torej, dokler jc čas. Gostilna, lahkomiselna, bahaška zaupljivost, brezskrbno«! in neprevidnost je ž« marsikoga pahnila v nesrečo, da je bi! ne samo ob premoženj«, ampak tudi ob življenj«.
Odiranje mašiti vinogradnikov
ie
Zadnja {© poročal > Domoljub«, da je zdaj Kmečka zbornica vzela v roke akcijo aa pocenitev moare gaiice in da je trdno odtočeeaa pri tej akciji tudi vztrajali do konca.
Vinogradi m ponekod v Sloveniji skrajno reven, a tudi skoraj edini dohodek prav znatnega dela prebivalstva (n. pr. v Halozah, ponekod v Beli krajini itd.). Da je to res, nam dovolj glasno priča žalostno dejstvo, da so ravno ti kraji najrevnejši predeli Slovenije. 2e pred vojno se naše vinogradništvo ni ravno sijajno rentiralo, po vojni je pa zašlo zaradi izgube najboljših trgov in silne konkurence dalmatinskih, banaških in srbskih vin v naravnost nezadržen položaj, ker dohodek mnogih vinogradov komaj, komaj še krije visoke pridelovalne stroške, a od česa naj potem nbogi vinogradnik še sam živi.
Glede na to bi bila pač več kot dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da skušajo to obupno stanje naših vinogradnikov čins bolj izboljšati. Žal so bile vse tozadevne prošnje, pritožbe in zahteve doslej zaman. Trdno pa zaupamo v našo mlado Kmečko zbornico, da pridemo vsaj potom nje do svojih pravic.
V osvetijitev sedaj vladajočih razmer nam 9luži za zelo iep primer vprašanje modre gaiice, ki je tako zelo pereče že leta in leta, a ne pridemo navzlic v^om prošnjam in pritožbam nikamor naprej. V Sloveniji imamo okoli 24.000 ha vinogradov. Ako računamo letno potrošnjo gaiice na 1 ha samo 40 kg, pomenja to, da je porabimo v Sloveniji okoli 960 ton letno. Cena zanjo je biia zadnje čase od S.60 do 7.50 din za 1 kg. Ako računamo p<wprečno 7 din, znesejo torej izdatki naših vinogradnikov samo za galico skoraj 7 milijonov dinarjev, kar vsekakor sa izredno revam..}, ki vlada med vinogradniki, ni ravno majhna vsota.
Zakaj in odkod tako visoka cena naše gaiice? Glavni produeent galiee v Jugoslaviji je tvrdka ?Zorka« v Subotici, raze« te jo pa nekaj malega producirata še tvrdki »Brača Dunda« v Kragujevcu in »Metalno d. d.« v Celju. Vse tri tovarne so seveda karteliraue, a vodstvo karteia je v rokah »Zorkec. Navzlic temu, da nosi ta tovarna prav m tki doneče domače inte in da je predsednik njenega upravnega odbora ugleden jugoslovanski politik, se pa skrivajo za vsem tem — madžarski Judje Manfred Weis), ki so pravi in resnični lastniki »Zorke< ter vtikajo v žepe tudi njene velike dobičke.
Kakšni so ti dobički? Vrednost 1 kg modre gaiice na državni meji znaša 3.85 din za 1 kg. Toda na to vrednost je naložena carina v višini 87% njene vrednosti. Ce prištejemo sedaj semkaj še dobiček, ki se prime raznih posredovalcev, pa pridemo do ce<ne 7 din za 1 kg.
Zakaj tako ogromna carina za najnujnejšo potrebščino ubogega vinogradnika? Odgovor na to bi nain mogli pač dati '
ni in ne more biti v skladu z ljubeznijo, ki jo trobijo vsi že 20 let za kmeta, je več kot ra-zuitievno. Nekateri zagovarjaj ia dar madžarskim Judom a tem, da je treba »Zorfri« omogočiti selitev iz vojvodinske Subofice v
pravi doleojafei doMte v f
srbski fiabac. Torej zato, da se bo lahko i Zraka« preselila v Safcac. naj ji naš revni fcmot zgradi tu veliko novo Severno a svojimi žulji. Ne glede na to, da viefi® »Zorisa« e to selitvijo žo 10 iet za no« našo državno opravo, j® tadi nekaj naravnost aesa«!iSanega, da »saj ji poleg rednih in jako lepih dobičkov zgradi ubogi vinogradnik še lepo, novo in večjo tovarno.
odločno zahtevamo popolno odpravo ali vsaj prav bistveno znižanje carine na modro galico, ki ni noben luksus, temveč absolutna potrebščina vinogradnikov. Vei zato pozdravljamo akcijo Kmečke zbornice an pozivamo tudi vse druge morodajne ainiteije, da jo v njenem pravičnem prizadevanj« podpro, ker mora aa vsak način uspeti.

©
DAUer^
m
Slovenski fant - tovarišem
Kakor ptiči z zvezanimi perotmi in a strtim srcem smo bili, ponižani do zemlje I Za-branjeao nam je bilo dvigati se na perotih uma, kajti naši tlsčitelji to vedeli, da je izobrazba tista, ki človeku bodi narodno zavest in ga vzdrži, da ne utone v morja nasilja. Dobro so se lega zavedali; zaprli so nam prosvetne domove, razpustili ao naše organizacij«, teptali so najdražje, kar imaino — vero v Boga in narodne svetinje. Toda naša strta srca so koprnela v pričakovanja trenutka, ko bodo mogla svobodno govoriti in razodeti krivice, ki se gode slovenskemu narodu. In nepričakovano se je zgodilo...
Padle so raz nas vezi, skrite in k miru prisiljene st!e v nas so planite na dan Ia t večjo silo in »voivocino se nam je v radosti Sirilo srce Kaj pa tisti, ki jih je naša osvoboditev neprijetno dirniia, ko so spoznal:, da v nas Se tli narodni duh in bije srce za Boga? Zavedli so se pač, da so d&igrali svojo vlogo, niso pa zato nehali od svojega načrta in čisto, od druge strani in pod drugo obliko ao prišli nad nas. Z krilatimi in mnogoobetajočimi besedami se skušajo bližati našim vrstam. Vsakemu, ki jih hoče poslušati, na dolgo in na široko govore o socialni neenakosti, da imajo nekateri preveč, drugi premalo in da bš ae dak> vse to lepo urediti, ko bi enkrat vsi st>cialiK> nižje stoječi sloj! »poznali to neenakost.
Toda aH bomo mi lahkoverni in jim verjeli? AH bomo mirno gledali nesrečo toiikih, ki so jih radi nepoznanja privabile mamljive besede komunistov in socialistov? Ne! Greh bi bil, neodpnatljiv greh pred zgodovino fa bodočnostjo, če bi se ne brigali za avoj narod. Organizirani sili nasprotnikov se more ustavljati fe skupna moč, organizirana po društvih, ki so prežeta z istim duhom. Društva * takim namenom imamo, to so naša prosvetna društva, ponos slovenskega naroda. Ona imajo namen dvigniti prosvetni nivo naroda m buditi zavest, da imamo kot svoboden narod tudi pravico do obstanka. Zate bi bila dolžnost vsakega slovenskega fanta napisati se v prosvetno d/uitvo in ne urno zapisati ,ac, ampak, kar je glavno, v društvu tadi sodelovati, kajti nobeno društvo ne koristi nič, ie se sam ne trudiš, da »i koristi, fei »« v vsakem
pogledu mnogoštevilne, ne pridobiš a tem, da pridno sodeluješ, kajti društvo tvoriš ti izn is ono more uspevati ie ois sodelovanju vseh članov. Žrtev bo treba, pa brez žrtev ne gr«, nikjer namreč ni uspehe brez žrtev, nikjer sadov brez dela, toda žrtve ne bodo zastonj, z veseljem jih dopriaeshno na oltar naroda« kulture. Potrebno je torej, da se z vso nemo lotiš dela, da čitaž knjige » koristno vsebino, poslušal predavanja in »kosaš tudi nam to ali ono atvnz, ki jo veš povedati, obrazložiti in vprašati stvar«, ki ti niso znane. Beri tudi rad časopisje; če jih ne moreš naročiti sam »i jih naroči skupno ali pa si jih izposojuj pri drugih. Tudi društvo naj bi imelo naročen« vse glavne časopise in revije,
V	kratkih besedah t«ra označil koristnost šn pomen ljudske izobrazbe, upam, da bom« šli v novo leto vsš t iskraao željo po čim večji izobrazbi; tisti, ki srno že v društvu, da >« bomo še bolj oklenili društva in postali re* njegovi delovni člani. Tisti pa, ki ste do sedaj z nekim nezaupanjem in malodnšaoctjo stali ob strani, da se boste pridružili izbrani četi sa življenje 'pripravljenih slovenskih Jantov, ker zavedati se moramo, da »as šale izobrazba duha in telesa usposablja, da razne nepriiiks v življenja premagamo i« se vedno odločimo za stvar, za katero se mor« odločiti res piavl katoliški in slovenski lomil
Slovenski šarit
Limbarski:
Nekoč boš prah ...
Ob križu križ — v nebo pogled, ob grobu grob - življenja sled;
na grobu — evotjo strtih nad, pod njim pa — tetaa. molk in hlad.
0, kaj ja tu prebitega gorja in kolike se solz je posušilo, in koliko se ran je saeeiilo, ko je zamrl poslednji vzdih wre*l
V	objemu icemlje tukaj vse molči... Boga«, slavni, kako? siromaki,
v kraljestvu smrti vsi ao ai enaki. Tu slednji grob nam glasno govori:
»Poslej Zemljan, hi -toni ja tvoji Ne straši se — aakoS boš prah . In grob ti bo pr.vasei mah... Pogum, sebe je sad teboj!«
KAJ JE NOVEGA
\.•<ig»y..Haan«iMB5B»a■oih)h*»,.H'Imi iinnumimm
od načelnikov kurilnic navzdol do zadnjega delavca, pa tudi vsi lokomotivskj kilometri, tako koristni, prazna vožnja, vsa postranska služba na progah ter postajah zadevne direkcije, Iz navedenega je razvidno, da so v resnici naši železničarji najhuje prizadeti in da je njihova služba dejansko najnapornejša. V Ljub* Ijani bi morali zvišati število uslužbenstva najmanj za 350 ljudi.
d Pri leni vos« črevesa, kataru v črevili, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franss-JSosasiova« grenka voda zaprtja spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletna izkušnje uče, da redna poraba »Frsmfc-Joselove« vode izborno urejuje funkcije črev. Beg. po min. loe. pol. iu oar. «dr. 5-1« 15495, iS. V. 0,
d Velikonočne počitnice se prifno v četrtek 14. apr. in trajajo do vključno 23. aprila* Na veliki četrtek torej ne bo pouka.
d Veliko razstavo italijanskih slik so odprli te, dni v Belgradu. Poleg drugih zastop-uikov Italije je bil pri slovesni otvoritvi navzoč tudi italijanski minister za narodno kulturo Dino Alfijeri.
d italijansko razstavo v Belgradu sta med drugimi odličnimi osebnostmi obiskala naša kraljica Marija in minister dr. Anton Korošes,.
d Orožniško šolo m 800 gojencev usta« nove v Subotiei.
d Po dvomesečnem zastoju. Po dvomeseS-nem zastoju v malem obmenjem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo, ki ga je bila zaprla prejšnja avstrijska vlada, je nova nemška oblast v Avstriji spet dovolila neoviran promet za prebivalce v obmejnem pasu. To j« tako za Avstrijce kakor tudi za naše prebivalstvo ob severni meji velikega pomena. Posebno dobrodošlo je to spet meščanom v Rad-kersburgu, ki so bili zaradi dvomesečnega zastoja hudo prizadeti, saj ao prej živilske po»
S»
OSEBNE VESTI
d Osem kršžev i® prenaša vdova po ma-rrjstratnem pisarniškem ravnatelju Marija Bol-iar v Ljubljani. Bog jo »hrani še mnogo let!
d Dolgoletni ravnatelj Tehnične srednje Jole v Ljubljani Jos. Reisner, ki je bil .nedavno j upokojen, je te dni izroči! svoje poeie začasnemu namestniku prof. inž. Leonu Novaku.
DOMAČE NOVICE__________________
d Karitativna zveza za ljubljansko škofijo
ja imela 31. marca v Ljubljani svoj občni zbor. Iz poročila, ki ga je poda! predsednik prior Valerijan Učak posnemamo: V preteklem poslovnem letu je bilo v društveni pisarni izmenjanih 14.367 vlog, in zglasilo se je 9531 slrank. V pisarni so se vnovčevale tudi živilske nakaznice za 120.261.25 din. Kakor vsako leto, je KZ s počitniško akcijo poslala ljubljanske ubožne otroke (60) na deželo k človekoljubnim družinam na dvomesečne počitnice; sodelovala je tudi pri bano-vinski obmorski zdravstveni akciji (Kaštel Stalilič). Banska uprava ji je — podobno kakor Karitativni zvezi v Mariboru — poverila porazdelitev podpor za najbednejše v ljubljanski škofiji. Razdeljenih je bilo do konca leta 1037 150.000 din; podpore so dosegle zadnjo gorsko v83. Porazdelila je po konferencah tudi dar Hermenegidda kardinala Pellegrinettija (5000 din) med 143 revežev; 35.000 kg premoga mostne občine ljubljanske med 693 strank; islotako velikodušen dar bana dr. M. Natlačena 20.000 din med 831 reveže. Sama je razdelila v gotovini 15.906 dinarjev med 275 strank, 10.292 kg krompirja (8522 din) med "1! strank. 3485 kg moke (12.300 din) med 616 strank. Računski zaključek izkazuje prejemkov 388.660.29 dinarjev, izdatkov 328 tisoč 915.22 din (vmes je tu vsota za porazdelitev v znesku 250.000 din). Velikodušni dobrotniki sami so darovali 46.328 din. K lepemu ra7/-nialiu krščanske dobrodelnosti iskreno čestitamo.
'I Novo poslopje za meščansko šolo zgrade 113 Vičn v Ljubljani. Zupan dr. Adlešič je že imenoval ožji odbor, ki naj pregleda dosedanje načrte ter jih vsestrasko izpopolni, da bo snla rer, odgovarjala vsem novodobnim za-
htevam in zadostovala za mnogo let. Kako živahno in vsestransko je delovanje občine ljubljanske, odkar jo vodijo naši ljudje!
d Znano romarsko cerkev Marije Bistriške v Hrvatskem Zagorju so »plenili roparji. Odnesli so obe zlati kroni s kipov Matere božje in Jezuščka ter zlato verižico, ki je visela okrog vrata Matere božje. Prvi je sredi noči čul nek ropot okrog cerkve kaplan Matej Srša. Ustreli! je iz samokresa, da bi opozoril orožnike, ki imajo svoje stanovanje v neposredni bližini cerkve Kmalu nato je kaplan zaspaL Okrog tretje ure pa je ponovno začul ropotanje in zagledal senco, ki se je sukala okrog cerkve. Sklical je župnijske posle in z njimi odhitel v cerkev. Tam so našli vse v neredu, Taberna-keli, v katerem sta bili dve dragoceni tnon-štranci, je bil izruvan, s kipov pa sfca bili pobrani zlati kroni in verižica, ki jo je bil svoj čas podaril pokojni nadškof Bauer. Orožniki so začeli tako; zasledovati zločince ter so najprej našli ne daleč od cerkve tabernakelj, katerega roparji še niso mogli odpreti in pobrati iz njega velikih dragocenosti. Sredi vasi so opazili dve sumljivi senci in nanju streljali. Toda roparja sta odgovorila s treljanjem iz samokresov, nakar sta pobegnila. Ko so orožniki še nadalje iskal;, 30 našli nahrbtnik z obema kronama, ki sta ga roparja odvrgla, kec so jima biH orožniki takoj za petami. Po sledovih, ki so jih zločinci zapustili za seboj, sklepajo, da jih je bilo pet, od katerih so trije »delali« v cerkvi, dva pa sta držala stražo. K sreči se razbojniki niso lotili zakladnice, v kateri je bilo dragocenih darov raznih častilcev Matere božje v vrednosti preko milijona.
d Velik jez, iz katerega bodo črpali vodo za ves Kragujevac, so zgradili na reki Grožnici. Jez ima prostornine za 2,390.000 kubičnih metrov vode. Vse načrte je izdelal beigrajski univerzitetni profesor Milan Nešič. Zaporna stena jeza je visoka 47 metrov, dolga pa 30 metrov. Preračunali so, da bo mogel vsak meščan v Kragujevcu dnevno dobiti iz tega jeza 100 litrov vode.
d Zapostavljanje slovenskih železničarjev.
V Belgradu jc treba uslužbencu povprečno prevoziti le 3245 km, v Zagrebu odpade na posameznika 4095 km, v Sarajevu samo 3815, v Subotiei 4215 — v Ljubljani pa kar 4560 km! Pri teh kilometrih so seveda všteti vsi uslužbenci
v borbi xa rjskdanja kruh.
s@ čudi? X<s prawj# j® vem dar rabi!«
Sritttsno dobro ferpentmovo mšlo iatorog. To milo kljub svoji fcdah nosti oporo vsako i®, lab tamozan© aH soprane peri!© fak$ fosnoijifo, do jo po pranju bde kol sneg, veijne-mehko in duhfačo.
TERPENTINOVO MilO
trpbščrne kupovati v naši Gornji Radgoni po ms.ogo nižji «e»i nego dania v Avstriji. Prisade«! mr biti tali naši ansBBsf ia tegovd, ki so bili prej naveatani na prebivale® onstran ineje, ki so v valila množini prenašali Sez 9iwiejni mostt deželne pridelke.
d Ofescdba ttbijaie&v sloveuakeiga inž. Pe-kiurjft. Sodišče v Krusevcu je obsodilo Ivana Novafeovtča na 18- let robije, Joraisa MajkJča pa na 17 let. Bržavtjausfee pravice pa iz$cu-bita oba za vse življenje. Obsojena sta tudi, da plačata 20.080 dia očete pokojaegft inženirja. V ©braziuržbi pravi sodišče, da sta umor popohfrorna premislila.
d Krompirjev semenj je bil oni dan v Ljubljani kaj živahen. Imetje * Gorenjskega, Is rasnih krajev Dolezsjske in z. Iga so pripelje!! (io 75 malih in velika voz semenskega fcssDspirjm, skupaj kukat računajo de 50.000 kilogramov. Mnogi so krompir kaj hitro razprodali. Opoldne sta (stala samo Se dva voza. Okoliški kmetje so ga mnogo nakupili, pa ftidi Ljubljančani so ga pridno kupovali. Cene krompirja so bile r antične. Navaden krompir j*« bil od 0.85 io 0.95 din kg p<v kakovosti, tožnik 1. do 1.25 din, kite!dar pa je bB proton cel® po dm 2 kg. Kilelčarja je bilo tako atoli 2000 kg. '
d ljubljanski gostilničarji so zborovali oni ponedeljek. Izjavili so se za preureditev hotelske davščine, za pravilno nadzorstvo nad vinom, proti nepošteni konkurenci za izpre-aiembo obrtnega zakona itd. Z zborovanja so poslali pozdravite brzojavke tudi muMroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter banu dr. Natla-icnu.
d Dve tri o tujcih v Jugoslaviji. V Jugo-zšaviji imamo 140.000 tujcev, od katerih ima večina prav tepe stežbe, medtem ko morajo naši domači ljudje večkrat zelo trdo delati sa
me
(Merah«, ki je> saračsraal tBwtf po 400« obresti ao odkrili te dat v Alekaimu. Piše ao Stojan Pešič-Djelalija. Mož je začel bogateti šele po vojni. Ves svoj denar pa je naložil, v posojila, ki jih je dajal kmetom in obrtnikom. Ko »o dolžniki vračali denar, so kmalu sporami?, ds so odplačali komaj del obresti. Pešič je mksI vse tetivo obrniti, <Js je slehernega doižBika prepričal o upravičenosti t»Mh računov. Šefe Trajko Savifi se Je opogumit in Pešiča naznanil »Mastem Preiskava je prinesla aa disn strahovito stvari. Trajko Savič si je l 192® hspo9«dil 49.0&J dinarjev, pa je
mnogo manjše plače. Največ tujcev Je zaposlenih v industriji in obrti., in sicer 4&000s v kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 46.000, v trgovini, v kreditnih in prometnih zavodih 16.800, v svobodnih poklicih in javnih službah 15.000, v drugih poklicih pa 13.500. Po narodnosti je Cehov 38.400, Rusov 26.800, Madžarov 21.000. Med italijanske državljane prištevamo tudi zek> mnogo izseljencev slovenske narodnosti, tako da je italijanskih državljanov pri nas 20.800.
d Kme&dki idgni. Privilegirana sgransa baafea objavlja v svojem zadnjem ietneia poročilu za 18$? tudi naslednje zanimivo številk® o »Sanj« kmečkih &>%ov: Po prvi statistiki kraečkfti dolgov iz leta 192g. je imelo 411.888 kmažkife etoifeilsov 2.841.2. milij. dšn dolgov. (Msn sdlogu. piafiil za kmečke dolgcc«© sma ifltoili anatedmjo le boij toč»o statistiko kasečkat	tedaj. j® l»iik> dne 1. julija
1982 v vsej državi prijavijesife kmetov doiž-
KULTURNE KOTIČEK
Mladaslovenci, prvi mdl
Jaaes Trdina (1830.-1905), iz Mengša, profesor v Varaadinu in na Reki, umri v Bovem. mestu. Bil je zelo zaveden Slovenec, katerega ao preganjali za časa službe, in ravno to dobo Bachovega absolutizma je opisal v svojem delu: Bachovi bazarji. Skrbno Je zbiral narodno blago, pisal povesti po narodnih snoveh, v narodnem slogu. Objavil je v Sloveniji in v Ljubljanskem časniku Narodne pripovedke iz Bistriške doline. V tuh pripovedkah Je razlagal zgodovino svoje ožje ttofnovine. Pisal je bajke in pripovedke. Va-Sbchks go to narodni jncrfivi, po katerih je Trdina podal »voje mišljenje i» svoje nazore. Vsa njegova dela pa preveva velika ljubezen d® slovenske grede ia slovenskega čJoveka. GaseniM bi; Pripovedko od Gtesas-Bcg^ Stfttr je hotel pokazati vso »aš» slovensko preteklost Znana je tudi njegova Pripovedka od zlate hruške, kjer biča napake svojega fesa. Zložil je tudi precej poučnih pesmi. Pisal je tudi samostojne povesti Iz življenja Dolenjcev in spomine iz svojega življenja. Tako bi omenili bajke m povesti o Gorjancih, kjer hoče pokazati, kako živi dolenjsko ljudstvo. Njegovi spomini pa so združeni v knjigi Bachovi bazarji Po vsem Dolenjskem sso poznali upokojenega profesorja Janeza Trdino, zlasti pa Podgorci in Beli Kranjci. Neštetokrat je prepotoval Belo Krajino. Gorjance pst je pozimi po ljudskem pripovedova-
nju, po narodnih pripovedkah zelo podrobno. Zaradi njegova ljubezni do Gorjancev aa imenovali najvišji vrh v Gorjancih z. njegovim imenom: Trdinov vrh, ki je imel prej ime Sv. Gera. — Matija VaJjavec (1831 do 1897), doma s Srednje Bele nad, Kranjem, profesor v Varaždinu pri Zagrebu* kjer j® rudi umrl. Njegovo pisateljsko ime je bilo tudi Kražaianov, kakor ao doma rekli družini On je pripovedni pesnik, zlasti pesmih legend, to so takšne pesmi, kjer nastopajo svete asebe. Zlagal pa. je tudi živalske prav-Ijfea V ajdovih pesmi vidimo zlasti ajego-vo hrepenenje po domačem kraju, po rturu in preprostosti, v katerem žive njegovi ljudje pod planinami. Takšne pesmi, idile so pobi« ljubezni do domače zemlje. Prevajal je Sadi iz nemščine; Vafjavec pa je tudi znan kot odličen znanstvenik, »aj je napisal temeljito razpravo o slovenskem naglasu. -- Oba, Trdina m Vuljavec sta se najbolj poglobila v narodno življenje, katerega sta hotela sposnati do jedra. Ne s»m<> lepe- strani temveč tudi slabe lastnosti sta videla v naroda. Zato j® zlasti Trdin« stremel, dm poda sfovenskega človeka v svojih fjejj!, takšnega, kakoršeij Je. Fraa»« Cfegaar	dama pri Sve-
tem Duhu bliia Škofje Loke, mari v Trste Z&m |e trrasje pisateljske dete s par^jrajem iz nemškega stanta ia sfcvaaski& OEratfnfls pesaai O« jo tudi ?,i«l mms® pesem: Blagor mu, M m ap«čš|a. Cegran- J« sastefa, ker se je borii proti Statasfoveaaem, ter«}
bil se Leskovi strsai O	npt.
motal !a»» vrniti mmo m oferestih 8}7 tštsfsž dinarjev. Kaael Mihaakorcič sa i-tp^,. dil 5700 dinarjev, pa je moral do sedaj pia. čati že 14.000 dioarjev aa oferesa, verrf»r pa terja od njega Pešič §e 20 jurjev. Kmet JežiS je prejel p#cd Šestimi leti 20.000 dinarjev, vrnil jib je ie 10.000, po Pešifevih raža-uih pa je dolžan Se 58 tiueč dinarjev. Takift primerov je Se miifrpp. UgokwriM so tudi, da ima da»es Pežič okrog 20 milijonov dinarjev gotovine, prav tolika pa msšajo posojila, (jj jih terja od trvejih ^olžaikov.
Hitov im.m % do&ora 6.982.7 roilij. dia. P« nadaljnji statistiki na dan 1. februarja 1035, ko je biio plačilo kmečkih dolgov ponovno odloženo, je dolgovalo 695.408 dolžnikov kmetov 8.994.1 milij, din. Za leto 1937 navaja banka vse kmešte dolgove s kapitalisiraniim obrestmi vred s 4.281.0 milij. din. Kot smo že svoječasno poročali, je banka prevzela od denarnih zavodov 851.843 dolžnikov % dolgem 2.746.85 milij. din.
d 150 letnica ustana*itve praznuje letos ljudska šola v Št. Ilju v Slovenskih goricah.
d 108 letnico ožwst«ja je praznovalo srbsko pevsko društvo v Pančevu. Pri tem pevskem društvu je leta 1805. bil pevovodja veliki slovenski skladatelj Davorin Jenka
d Novo mestno otroško s&vetišče a® otvo-riD 19. marca v Mostah pri Ljubljani Med drugimi je bit navzoč tudi ljubljanski župaa dr. Adlešič, ki je med dragim povedni kako mestna občina skrbi za Mščito revnih otrok in kako se razvijajo mestna otroška »avetišča. Občin« skrbi v zavetiščih za približno 300 otrok. V šolskih kuhinjah prejema, okrog fi20 otrok vsak dasi topel zajtrk, za kar prispeva občim letos S0.00G din. Splošno skrbi občina, na razne načine za 2130 otrok. Letos je občina določila zs. otroško skrbstvo nad 3 milij. din in je v dveh letih to postavka zviša!a m 1.7 milj. din.
d Pri motnjah v prebavi« prt napetosti, «sdtgO'i®n|ffi, sga&i, povzročeni po težki aapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Frana: - Joseiova« grenka vode, zjutraj na iešče pa. isio tanožiao Prava »Frjuiz-Joseiova« voda sa izkazuje v«dno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
OgJ. CBU. S. te. «M34fl».
d Butalci še niso izumrli Zaradi 50 par se težita kmeta Jaadi« Cotarid in Josip Vu-kovič is Novih BoSajakov pri Križevcih. Vu-kovičeva krava je Biiaiogrede »topila na Co-lartčevo njivo m s psrklji ndrobila aekaj krompirčkov. Colarie je takoj le« na sodišče in Vukoviča tešil m odškodninoi. Posehoa komisija je morala ugotoviti škodo, ki je uradno
nami §mm€m u^ombim
H I P O L I N
6i oKdravlja z«s««ljjw e&iak*. 111 riaie keaf tn	nit pwlb,	Stoik«
in hrbta. Cena tubi Din 25'-. Pri predptafil« tiMBfes f lafcito tudi v ijssaikjrii} pefflHfa«
L«bar pri >8v. E»lkB*
Ljubljana ŠiSkn
Telefon 34-51
določen« znašala nič manj in nič več kakor "0 nar. I'af p a so stroški za komisijo znašali ■>() din. Pri prvi razpravi je bil Vukovič obsojen na povračilo škode in na plačilo sodnih stroškov v znesku 120 dinarjev. Ker obsojeni ni hi! zadovoljen z razsodbo, je šlo vse naprej do okrožnega sodišča. Tam pa te edinstvene pravde že niso vzeli v pretres. ' j predstojniSiv« mesta« policije v Kranj« ustanovljeno. Minister notranjih zadev g. dr. KoroJec je izdal dne 10. marca t. 1, odredbo, da je ustanovljeno v Kranju predstojniStvo mestn« policije. V področje predstojnižtva spada teritorij občine Kranj in Stražišča. Novoustanovljeno predstojništvo mestne policije bo prevzelo poslovanje 15. aprila 1938.
Slovenski dom
JL* RAS CENENI POPOLDNIV8IE, g! GA SVOJIM MTATBLIBM TOPLO MO. IZHAJA VSAK OKLAVHIK OB .88 IS ŠUNK SESBftNO SAMO IS DINARJEV. ZA ON60A, Ki 81 NB MOKE KABOCITi »SLO-VBHCA« J8 »SLOVENSKI 00»« POPOLNO NADOMESTILO. PlftSTS NA OOPSSNIO UPRAVI »SLOVENSKEGA BOM A« V LJUB-LJAKO, NAJ VAS i»08UB SEKAJ ŠTEVILK USTA NA OGLED.
d Kako se podgane panali. Posebne vrste »sredstvo« prati podganam je ianafel kmet Milan Firulovič iz Bigrencev pri Čupriji. Ko je ženil svojega sina, jo priredil veliko gostijo na dvorišču. Godci so neumorno tolkli na bobne in piskaSi na piščali. Ko ko bobni najbolj grmeli, so se začele po dvorišču poditi številno podgane. Nazaduj« jih je kar mrgolelo, ter so gostjo na njih opazili, da begajo sem in tja, ter so prestrašene zaradi ropotala bobnov. Ko so se svatje razšli, je Fi-rulovič sklenil pokončati to nadlogo. Poklical je bobnarje, ki so morali neutrudno razbijati. Podgane so začele spet preplaSeu® begati po dvorišču, da so jih mogli Firulovič in njegovi sosedje po vrsti pobiti z lopatami in metla-
Ko je bila »bitka« končana, so našteli nič manj kakor 98 podgan. Novi »patent« Fi-ruloviča je izzval med vaščan i mnogo ve-selosti.
d Občni «b©r Glavne kmetijske nabstv-|j»liio zadruge je bil 28. marca v Beigradu. ibora se je udeležil kot zastopnik Nj. Vel. kralja konjeniški polkovnik Tonči Kokalj, minister Voja Gjorgjevič in zastopniki drugih ministrstev, pozdravila, pa sta ga tudi predsednik vlado in zunanji minister dr. Stojadi-

novič in notranji minister dr. Korošce. V poročilih je upravni odbor zavračal ugovore trgovcev proti zadružništvu in poudarjal, da zadružništvo nikomur ne odjema kruha, najmanj pa trgovcem. Zadrugarji se ravno obratno trudijo na vso moč, da življenje vasi približajo življenju mest. V glavni kmet slu nabavljali zadrugi je bilo lani včlanjenih 1288 članic, deležev je pa bilo za 2,458.000 dir>. Preko svojih članic je centrala dala na razpolago svojemu članstvu kredita za 24,580.000 dinarjev.
d »Zagreb«, pojdi srečno v svoje vode, plovi v čast in ponos kralja in domovine! S tvojo zastavo naj gresta slava in zmaga, in božji blagoslov naj te spremlja.« Tako je izjavila te dni v Splitu kurnica ga. Maričeva, ko so spustili v morje novo jugoslovansko, doma izdelano torpe-dovko »Zagreb«.
d Usoda sifsrečae i<tn*, 25 letna Vukosava Strikovič iz Crkvtee pri Nikšifiu se je zaradi spora z možem skrila v hlev in tam prebila 20 dni v gladu in mrazu. Z možem se ni preveč dobro razumela in je večkrat pobegnila dornov. Toda starii so jo vselej pregovorili, da se je spet vrnila. Pred dobrim mesecem pa se je ponovno sprla. OdSla je v neko stajo nad vasjo in tam prebila 20 dni kljub silnemu mrazu, ki je takrat vladal. Že nekaj dni prej je spoznala, da ji noge ne rabijo več. Ko so jo na&i kmelje, so jo taikoj odpeljali v bolnišnico, kjer ji že niso mogli več pomagati.
d Mladeniči rekiKti! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajSanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadra -— informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako jo rok zamujen, se ne da ve6 po-
Cešgfd ho dala svojim narodom ewŠoaomij®
. Predsednik češkoslovaške republike je Rjavil (8 <jni glede vprašanja manjšin, da pripravljata on in njegova vlada rešitev s ■m, da bo država dala duhovno in kulturno ' »nomijo vsem manjšinam, predvsem pa n®7?ce!"> ki »o med manjšinami najmočnejši. ■HJ0 bo država dala kar največjo krajevno manjšina«, v Ustih predelih, kjer bivn° i'rebivalstvo prevladuje. Ker pre-tam ,nf,nSka manjišna ponekod strnjeno, bo Ur 'fI„^lla v av<>ie roke vso upravo in bo vse tiDra -u ° !uko v državnih kakor samo-vl ai. ustanovah izključno nemško. To je 6 alar» zahteva Nemcev.
Češkoslovaška bo storila vse, kar jo v njeni moči, da prepreči v Kvropi izbruh vojne zaradi Češkoslovaške. Dr. Beneš jo prepričan, da do te vojne ne bo prišlo in da Nemčija ne bo hotel« uporabljati sile zaradi svojih rojakov v CSR. C® pa bodo dogodki Češkoslovaško io potegnili v vojni vihar, potem bo kakor en mož zbrala VBe svoje sile, da se obrani pred slehernim napadom. — Po sporazumu med češkoslovaško vlado in opozicijo so za vem april prepovedana vsa politična zborovanja. Ustvariti hočejo mirnejšo razpoloženje za obravnavo vseh važnejših vprašanj.
magati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koneesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev.
d Pri zaprtja ali p* pri aiotsjab v prebavi vzemite zjutraj n» tesče kozarec aaravn« »fraa&Josef« vode
V pehotna podčastniško tah> v Belgradu io Zagreba sprejemajo do 15. aprila mladeniče stare od 18 do 21 let, Pojasnila dobijo pri Per Francu, kapetiuiu v pok., Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. Prdožiti je kofek za 6 din za odgovor.
— Za priljubljeno romanje na Tr»at 7. izletom po morju na prekrasni otok Bab, pošlje brezplačna navodila r. lepimi olikami »Družina božjega svetat v Ljubljani.
11 DOMAČE POLITIKE
d Minister dr. Krek je gevoril te dni na občnem zboru okrajne organizacije JRZ v Ljubljani. Nedavni dogodki, je dejal g. minister, so najbolje pokazali, kako modra je politika predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Vsi mi Jugoslovani: Srbi, Hrvati in Slovenci, moram« biti ponosni in srečni, da v teh težkih časih naša državna ladja tako varno plove pod modrim krmarjenjem predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča in njegovih najožjih sodelavcev ministrov dr. Korošca in dr. Spnhe. Govoreč o notranjepolitičnem položaju, je minister dr. Krek obvestil zboroval.ee o toku proračunsko razprave v u»rotiai skupščini ia senatu ter zlasti o srditi in nemočni borbi skupščinske opozicije, ki je hotela" to priložnost izrabiti ter je natrosila v skupščini nebroj najrazličnejših intrig, ki pa so vse klavrno propadle.
d Povsod coskaiajo v tal sem ribariti. —>.
Baaska »prava j« po policiji razpustila Klub espej-aafcistov v Ljttbijani, ker je prekoračil svoj delokrog, — Kakor zvemo iz zasebne strani, a« je v ta Mub, ki bi moral imeti strogo nadstraokarski aauačaj, vtihotapilo več komunistov in socialistov. Na nedavnem esperant-skera kongresa« so se odposlanci med seboj pozdravili s stisnjeno pestjo, kar je znak marksističnega gčbanj*. Policija je zapečatila knjižnico ter ssčaano J*a»!eaila premoženje kluba.
d Zakaj »o zapirali lota 1917 daltdvnike? V »Slov. gospodarju« čitaroo: Dr. Kranier jo je ta dni pogruntal, da s« leta 191? zapirali duhovnike na Štajerskem, ker so slučajno /. njim sodelovali za osvobojenje Jugoslovanov. — Ali ni to čudno: duhovnike so zapirali, njega pa ue.
NESREČE
d Brezposelni zadel avto. Ono nedeljo je bila v Mariboru tombola Rdečega križa. Tombole se je udeležilo okoli 15.000-18.000 ljudi, taHo da je celo zmanjkalo tombolskih kart. Glavni dobitek, iep štirisedežni osebni avtomobil znamke Opel je zadel brezoselni trgovski pomočnik Ivan Gerželi iz Studencev. Drugo tombolo motorno kolo je dobil vpokojeni železničar Josip Macaroi iz Maribora. Tretjo tombolo krasno navodobno spalnico za dve osebi je dobila zasebnica Vera Aristovnik iz Pobrežja. Tudi ostale tombolske dobitke, katerih je bilo še 14, so zadeli samo revni in siromašnejši sloji.
d Avto ga je podrl Te dni se je pekovski pomočnik Franc Jurca, star 26 let, peljal po cesti na Vrhniki z motornim kolesom. Nasproti mu je privozil tovorni avto. Po nesrečnem naključju je avto Jurca podrl, Jurca je dobil pod avtomobilom hude notranje in zunanje pošli ob -be. Jurca jc v bolnišnici umrl.
d Hiša in gospodarsko poslopje sta zgorela posestniku Ivanu Rebiču v Počehovi pri Mariboru; 60.000 din škode.
BSft po izpuhtevanju telesa takoj hi trajno odpravi S0SSOP®t3. — Varuje obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, drogerijab, parfumerijab in sličnih trgovinah. — Drogerija JANCI6AJ, LJubljana, Krekov trg. (Re* mir,. nn. *Ur. 31.816.
d Stena se je odtrgala. Na novo zgrajeno cesto od Požege do Kosjeriča se je zrušila stena. Delavci so razstreljevali kamenito steno in se prav pripravljali, da bi zažgali mine. Preden pa so mogli to storiti, se je z velikim hru-ščem odtrgala ta stena in začela naglo polzeti proti delavcem pod njo. Nekaj jih je še imelo srečo, da so odskočaii v stran, šest pa jih jc kamenje pokopalo pod seboj. Trije so poškodbam takoj podlegli, drugi trije pa so le močno poškodovani.
d Želesniška nesreča. Na ozkotirni progi Belgrad—Sarajevo je zavozil ob 2. zjutraj pri postaji Hargan vlak s polno brzino v skale, ki so se odlomile v hribu in zasule tir. Lokomotiva in trije vagoni so bili popolnoma razbiti. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnice v Užieah in Čačku.
d Avto je porušil most Te dni je hoiel voziti preko mostu Hudinje pod Bežigradom
N^mdna kožica
upliva na vos organizem« Dobro sredsfvo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, j«
"Vi r« 11,
pri Celju tovorni avtomobil s težo 9 ton, ki jo prevažal za nekega celjskega mestnega veletrgovca. Avtomobil je trčil ob most s tako silo, da ga je zelo poškodovat ter skoraj porušil. Ker je most zaprt ter je promet na tej cesti nemogoč, opozarjamo vse voznike, da ne bodo zastonj vozili.
d Je zavozii preblizu mostne ograje. Lastnik avtomobila Hasif je naložil osem potnikov in krenil v Ljubuško. Ko se je peljal fc-z most čez Vriješnico, je avto zavozil preblizu mostne ograje. Lasič je hitro zavil na nasprotno stran, ker pa je avto vozil s hitrostjo 30 km, je zavozil v ograjo na nasprotni strani, jo podrl in padel v vodo. Vsi potniki so ranjeni, dva izmed njih precej hudo.
d Gozdni požar. Ni pomladi, da ne bi kronika zaznamovala večjih ali maniših gozdnih požarov, ki jih povzročajo neprevidni ljudje in turisti. Te dni je nastal velik gozdni požar v tako zvanih »besaiških gozdovih« na Murjav-ki med naseljema Podgora in Besnica. Trem posestnikom je pogorelo do 20 oralov lepega gozda. Hrastovina in bukovina je popolnoma uničena. Škoda znaša okoli 20,000 din. Po tem požaru so zlasti oškodovani; Andrej Priniar, posestnik iz Spodnje Zadobrove, Valentin Ura-nič, posestnik iz Jarš, in Anton Primar, posestnik iz Zaloga.
d Vola sta se splašila. Terezija Golob, posestnikova hči iz Drage pri št. Rupertu na Dolenjskem in njen brat France, sta z voli branala njivo. Kar naenkrat sta se vola spla-šila. Terezija, hoteo ustaviti in preteči vola, je padla pri tem pod brano, katera ji je prebila lobanjo,
d Do tal je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Pečnika Maksa pd. Rodeša na Gorici nad Lopato pri Celju.
d Nesrečni alkohol. V Halozah so pri posestniku Antonu Solinu kopali v vinogradu. Po končanem delu so se sešli delavci v kleti
irolski kneije «, čez no« postali hitlerjevci. Stari možaki pozdravljajo s hitlerjevskimi zastavicami prihod
nemških čet v Avstrijo,
V nedeljo bo po Nemčiji ljudsko glasovanje, ki naj odobri priključitev Avstrije k Nemčiji Velikanski plakati a Hitlerjeve sliko vabijo ljudi n« volilu« zborovanja.
in pili vino. Nekoliko vinjeni so se med seboj sprli. Pri tem je 26 letu i delavec Ivan Kolenu dobil tako hud udarec z motiko po glavi, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Koletic je podlegel poSkodbi.
d Mesar se je stepel s kmetom na sejmu v Subotici. Bilo je takole: Mesar Palotaš je bil kmetu Rajižiči: dolžan še sto dinarjev, zaradi česar sla se tudi sprla, brž ko sta se na sejmu ponovno srečala. Mesar je podrl kmeta in ga brezobzirno obdelaval s pestmi. Borba je trajala dalj časa, dokler se ni kmet za trenutek osvobodil mesarjevih rok in iz žepa potegnil samokres. Hip nato je že padel strel, ki je zadel Palotaša v glavo. Palotaša so vsi mesarji in prekupčevalci poznali kot nasilneža, ki se je mesto besede posluževal vedno svoje težke pesti.
d Razne nezgode, Z dvorišča tovarne kvasa na Viču je privozil s kolesom 26 letni mizarski pomočnik Rado Malenšek, doma iz Rožne doline v Ljubljani. Tedaj je pridrvel po cesti tudi neki avto, ki je Malenška podrl. Malenšek ima hude poškodbe po vsem telesu. — Med postajama Podplat pri Rogaški Slatini in Šmarje pri Jelšah se je nedavno v jutranjem vlaku, ki vozi proti Ponikvi, dogodil primer, ki je ekoraj razburil potnike. V Podplatu je stopila v vlak neka ženska, kateri je med vožnjo postalo slabo. Sopotnikov se je polastila nervoznost. Ko pa je žena srečno povila dvojčka, so bili veseli. Žena ni potovala v Celje in je izstopih z malima ljubčkoma na postaji v Šmarju pri Jelšah.
V vsako hišo Domoljuba!
razgled po svetu
Bratomorna vojna v Spomin
Španski nacionalisti zmagovito prodirajo prt«: morju na kaki 70 k m dolgi fronti. Komunistična armada večinoma beži, oziroma uhaja čez mejo v Francijo. Nekoliko odpora dajejo rdečkarji pri Leridi, pa tudi pri tem utrjenem mestu bo gotovo strta njih moč v najkrajšem času. V smeri od Sarngose proti morju »o bili večji boji tudi pri Caspeja. Ko it» pišemo so zavzeli nacionalisti Gandeao, tisfco d« je sedaj med Barcelono in Valencijo
za komuniste samo še ena svobodna cesta oziroma železniška proga. Ko dobe fitatelji to številko »Domoljuba« v roke, bodo nacionalisti prodrli, če ne do morja, pa vsaj do Tortose, ki je od morske obale le neknj km oddaljena. Angleži računajo, da pride do konca aprila do odločilne komunistične zmage. Bog daj, da bi bilo toliko krvave Španske bratomorije že enkrat konec.
V&inm ma Daiinem vzhodu
Voda v velikem šanghajskem prekopu je vsa rdeča od krvi — tako je izjavil neki japonski častnik, ko je opisoval boje, ki se aiaj vrše na bojiščih okoli Tieer.i ua in Pu-kera. Nobena od vojskujočih se strank noče zapustiti svojih postojank. Poročajo, da so tfimes japonska letala letela nad japonskimi '
IIALIJA
s llazno. Novo bodočnost za Trat in njegovo gaspedurslvo kljub spre me-u jen enn-u uiedna-roUnemu položaju, je oblprliii i tali janKki nii-nislar z» ljudsko kulturo Alfieri v govoru, ki S* je itnei predismočnjiui v tržaške® gledal iš&ti Verdi. Dejal je, da bo fašistevaka vlada storila vse, <La Trstu zagotovi gesptrflarske koristi, katerih potrebuje. Odločilne besede glede tega pa bo povedal Muesuliai »a m pri svojem obisku. — Pred goriškim sodiščem se je zagovarjal 25 letni Dušan Semič iz »ranice pri Vipavi, ker je 15. junija lanskega leta z nekim itofKiznanjiii napadel župnik« Ivana Kosa v Briuiici ter mu odvzel <W0 lir, 1 šunko in več drugih produietov. Zaradi pomuiijlutiija doka-»v pa je bil Semič oproščen. — Ponovno nam poročajo, da so sedaj vse priprave za izdajanje slovenskega mesečnika verskega značaja končane io da bo list začel v kratkem izhajati. List se bo imenoval »Svetogorslca kraljica« in l»o izhajal na 4 straneh, — Velik požaT je izbruhnil v gozdovih pri Sv, Ahac« nad ilirsko Bistri«). — V Gorici je umrl trgovec, s kolesi Ignacij Plaliuta. — V Kopru se je smrtno ponesrečil Ivan Koren iz Mareaiga. — Tatovi »o udrli v cerkev sv. J usta v Trstu ter jo občutno okradli. — Ogenj je uničil gospodarsko poslopje Francu Mannčiču v Vitovljah. — V Škriljah le umrl 84 letni Pavel »ustja. - V kempolaju v i™156''	S« letni Ivan Sušleršič. —
L®penji ob Soči je pogorela kmetija Andre-J« h ravan je. Gospodar »e je komaj rešil.
s .Sovjetska vajska ne bi smrfa če* ua I»«moč Češkoslovaški. Zadnje ledne so 'e' Jf'ko P«« italijansko čnsopisje, med to-o su 5 'n S0vieiA'0 vlado živahna pogajanja da t" i ®® ^>!rumi3« zavzema za primer, rala ' • Ce5k<>BjOTaSk« napadena in bi rno-lKM)in*(rVle1Sl<a R,,a'ia Priti svoji zaveznici na ^ a svojo oboroften® Ker aovjertaka Ju ne Ule)i na Češkoslovaško in bi morale
postojankami ter spuščala na okope letake, v katerih pozivajo japonsko vojake, naj za vsako ceno vztrajajo, ker da jim bodo v kratkem prispela ©jačenja. — Kitajci računajo, da je od začetka kiiajsko-japonske vojne pa do danes bilo pobitih na Kitajskem 288.000 vojakov.
sovjetske čete v tem primeru čez romunsko ✓ »zemlje, ee je sovjetska vlada v oeoi-ui noti obrnila ua romunsko vlado za dovoljenje prehoda sovjetske armade čez romunsko oz rami; d. Pogajanju so trajala celih 14 dni in je bil pritisk »ovjelsike vlade na Romunijo zelo hud. Toda romunska vlada se pritisku ni vdala i® je sedaj končnoveljavno sporočila v Moskvo, da v nobenem prime™ ive bo dovolila, fOia bi katerakoli tuja armada prekoračila romunsko ozemlje in <la »e bo romunska vojaka vsakemu takšnemu poskusu zopersta-vila z oboroženo silo.
RUSIJA
s Božji mlini meljejo počasi, a gotovo: Nekdanji vrhovni sodnik sovjetske čeke Tuš-kov, ki je dal umoriti mnogo ruskih duhovnike«-, je iiil pred kratkim aretiran ter zaradi »izdaje komunistične ideje« ustreljen. Tuškov je dalj časa načel o val »komisiji za cerkvene zadeve« pri Čelu ln poaneje pri GPU. Bil je velik ljubljenec pred kratkim ustreljenega šefa GPU Jagode. Ttišfcov je svoj ča® zapri Patriarha Tihona ter je kriv njegove smrti. Baje je Tuškov pozneje nameraval napraviti atentat na vodjo bjM&bužiiikov Jaroslavskega, a ga je lada-la njegova žena komunistka Maka-rova. Leta 101« je Tuskov dal v Petrogradu narsidi atentata na Lenina 'brez sodne obravnave in preiskave postreliti 200 ljudi, med njimi mnogo -duhovnikov. Sedaj pa je tudi on šel isto pot, ki so po njej na njegovo povelje hodili tisoči nedolžnih...
s "Poseh«« aafeemfajo eeSke Nemee, ki bo zagotovila nemška manjšini na češkoslovaškem miren nrevoj, je obljubil v včerajšnjem govoru ministrski predsednik dr. Hodža. Češkoslovaška bo Heonossi dala SnMso evtono-mijo in taltarno svobodo ter s tem ustvarila najpopolnejšo manjšinske zakonodajo. Vse manjšinsko vprašanje pa bo f)SR reševala po ustavi iu se ne bo udala nobenemu pritisku od
zunaj. — Kaj pa Slovaki? Ali bodo že vendar enkrat dobili, kar jim po piteburškem dogovoru gre?.— V češkoslovaški tovarni za strelivo v V en t i nu pri Pardubicah je ■/,letel v srak oddelek za izdelovanja nitroglicerina. Vsa poslopja so porušena, človeških žrtev pa k sreči ni bilo, ker je do eksplozije prišlo tedaj, ko je delo stalo. — Proti slovaški avtonomistični zvezi so v praški poslanski zbornici nastopili poslanci, ki podpirajo sedanji neenakopravni uačin vladanja na Slovaškem in nasprotujejo zakoniti zahtev! slovaškega naroda po avtonomiji. V svoji izjavi so dejali, da slovaška ljudska stranka nima pravice govoriti v imen« vsega slovaškega naroda, marveč da smejo to oni, ki podpirajo stanje, kakršnega slovaški narod ne mara ...
NEMČIJA
s Nova izjava dunajskega kardinala, Z
ozirom na gotove vesti, ki so se razširile po časopisju po proglasu avstrijskih škofov, ja dunajski nadškof kardinal dr. Innilzer poslal pokrajinskemu voditelju Biirokefai neko piamo, v katerem smatra za potrebno, da razloži nekatere podrobnosti, oziroma da popravi gotove trditve tujega časopisja. To čaeopiaje je namreč objavilo, da spravlja proglas avstrijskih škofov v zvezo z obiskoan, ki ga je naredil papeški nuncij v Berlinu pri nemškem zunanje® ministru v. Ribbentropu. Svečano izjavljam, pravi nadškof dr. iDiiiteer v tem pismu, da proglas avstrijskih škofov nima nikake zveze papeževega nuncija v Berlinu. Ta proglas je svoboden izraz avstrijske duhovščine. Zatem je dr. Innitzer v tem pismu Iudi izjavil, da sta stališče in proglaa avstrijskih sk-oiov naravna posledica nemške zavednosti in nemške krvi. Avstrijski škofje io vsi verniki se zavedajo tega zgodovinskega trenutka in ponovno naglešajo svojo vdanost nemškemu rajto« in zahtevo po nedeljivosti nemške države in cerkve.
s Izšli so uevi predpisi glede količine vrednostnih papirjev in denarja, ki jih smejo potniki vnašati v Avstrijo. Avstrijskega drobiža smejo potniki v enem mesecu odnesti iz Avstrije za 20 šilingov, tujih plačilnih sredstev pa za 30 šilingov. Za pot-ovanja v Nemčijo ni nobenih omejitev. Iz tujine pa smejo prinesti potniki v Avstrijo domačih plačilnih sredstev za 45 šilingov ali 30 mark. V obmejnem prometu je dovoijen prenos denarja do zneska iO šilingov.
s Vse narodne manjšine bodo glasovale za priključitev Avstrije Nemčiji. Tozadevne slovesne izjave »o podali pristojnim činiteljem dunajski Čeki, gradiščanski Hrvatje in koroški Slovenci. Glasilo drugih »Hrvatske novi-ne« pišejo: »Dejstvo je, da naša manjšina ne odloča o usodi nemškega naroda. A z našim >Ja«I pri volitvah hočemo »zadobiti jamstvo za naš l>odo<S narodni razvoj«.
b Za Žide na Dunaja ne bv prostora. Ge-neralfeldmaršal Goring je govoril ono soboto
Bmmifflfo
najboljši irs ttH,i"l«p^e opremljeni nabožni mesečnik v oaSi državi, Ima vedno lepe sltfce v bakro-tisku. Pifiite, da ga Vam pošljejo nn ogled. Našlo?: »Bogomirih«, Ljuliljitui«, Jugoslov. tiskarna.
Z"
na Dunaju. Dejal je, da je slika avstrijskega gospodarstva naravnost žalostna, tako so vse gospodarstvo prepletli Zidje. Dima j, ki ima oOO.OOO Židov, se ne more imenovati nemško mesto. Vsako nemško mesto ima svoje dolžnosti na gospodarskem in na kulturnem polju. Na nobenem teh polj pa ne potrebujemo Zidov. Zid mora vedeti, da mora iti ven, ne iz sovraštva, temveč zato, ker ne maramo sedeti z njim skup za mizo. Zid mora razumeti, da nam mi prijeten m da nismo mi njemu prijetni. Sicer pa bo rad odšel, ker je naša neomajna volja, da v štirih lertih mora bili Dunaj nemško mesto, da tu ne sme več biti Zidov. To se mora igoditi brez vseh neumnih samolastnosti ali napačnih odredb, temveč dosledno in s preudarkom ter brez vsakega sovraštva.
s Drobiž is Korotana. Bivši kancler Suš-nik se nahaja še vedno na Dunaju. Dolgovi avstrijskih kmetov znašajo skupno nad 8 milijard dinarjev. Kubežni so ustavljene do junija, — Dne 15. maja bo v novi Nemčiji ljudsko štetje. — Dedne kmetije (Erbhof) so nemška posebnost. So to kmetije, ki ostanejo neobremenjene in ne morejo biti predane na dražbah. Tudi prodaja v prosti roki ni brez težkoč izvedljiva. Posestniki uživajo mnoge ugodnosti, a imajo dolžnost, da ohranjujejo posestva v dobrem stanju in dvigajo njihovo gospodarsko proizvodnjo. Namen dednih kmetij je, da se vezano deduje v eni rodbini. Nekaj slifinega poznamo tudi v postavodaji nekaterih alpskih i-ežela, po kateri imajo sinovi, ki prevzamejo pa očelu posestvo, prednost pred brati in se-slrami. Po napovedi kmetijskega ministra dobimo sedaj dedne kmetije tudi v Avstriji.
ANGLIJA
s Pred sporazumom z Italijo. Napo! uradno poročajo, da so razgovori med Anglijo in Italijo napredovali tako, da bo sporazum pod-pisan v kakih desetih dneh. Baje obsega sporazum sledeče tooke: 1. Italija sprejme angle-hki predlog, da bo priznanje njenega cesarstva in njene oblasti v Abesiniji izvedla Zveza narodov, s čimer bodo italijansko cesarstvo priznale vse članice Zveze narodov, ki tega do »daj še niso storile, med njimi tudi Anglija. 2. Italija se obveže, da bo po koncu državljanske vojne v Španiji umaknila vse svoje oddel- j
ke iz španskega ozemlja. 8. Italija bo dala Angliji zagotovilo o omejitvi propagnde v tistih pokrajinah ob Sredozemskem morju, ki so pc i angleškim vplivom ali ki so v prijateljstvu z Anglijo. 4. Italija bo zmanjšala svojo vojaške sile v Libiji za 50%. 5. Anglija se obveže, da bo upoštevala in zagovarjala italijanske koristi v Palestini, ko poteče angleška mandatna doba tam in se bo palestinsko vprašanje znova urejalo. 6. Anglija ae bo gradila novih utrjevalnih oporišč na vzhodni obali Rdečega morja, da bi z njimi ogrožala italijansko pot v Abesinijo.
AMERIKA
s To in ono. V Joiletu je izdihnila svojo dušo znana rojakinja Mrs, Katarina Skof, rojena Perše iz fare Suhor v Beli krajini, v starosti 43 let. Umrla je na svojem domu 1259 Hickory St. Zapušča štiri otroke. — Dne 4. februarja je umrla v Pueble, Golo., Frančiška Pele, rojena Mahnič, doma cd Sv. Vida nad Cerknico. Zapušča moža ter hčerko. — V Mil-waukee je v bolnišnici umiri rojak Joseph Hren v starosti 58 let. Doma je bil iz Perovega pri Grosupljem in je bival v Ameriki 37 let. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. —■ V Ve-rona, PA., je umrl Andrej Bratoša v starosti 55 let. Zapušča ženo in dva sinova. — V Butte, Mont., je umrla Magdalena Pei-ko v starosti 69 let. Doma je bila iz Lopate pri Hiujah. Zapušča sina in hčerko. — V Steeltonu, Pa., je umrl rojak Martin Težak, ki je prišel v Amerik« pred 43 leti. Rojen je bii blizu Metlike v Beli krajini. — V Chicagu je umrl »a pljučnico in srčno napako Victor Gradishar, sin dobro poznanega pionirja Mr. Josepha Gradiisharja na Ewing A ve. — Po daljši bolezni je umiri v Clevelandu na kliniki Alojzij Križaj v starosti 40 let. Rojen je bil v vasi Studenec pri Postojni na Notranjskem. Zapušča ženo, dva sinova, brata in sestro. — Vnetju slepiča je podlegei na Silvestrovo v St. Joseph bolnišnici v Mil-waukeeju znani gostilničar Anton Jeraj v starosti komaj 41 let. Doma je bil v Rečici v Sa-vinski dolini na Štajerskem. — Ze zadnjega januarja je v Forest City, Pa., od kapi zadeta umrla 74 letna Mrs. Terezija Skubic. Omenjena je mati dveh sinov, ki sta padla v Franciji za časa svetovne vojne kot ameriška vojaka. Za-
DROBNE NOVICE
10.000 km bres pristanka je preletelo le>. talo nemške Lufthanse s petimi možmi na krovu.
Nov® romunsko vlado je zopet sestavil pravoslavni patriarh Miiron. Sledil je razpust vseli političnih organizacij in strank.
.120 nad «0 let starih ljudi pride na 1000 prebivalcev v Franciji.
Ognjenik Avaeinsk na polotoku KamčatM, ki je mirovai 10 let, je začel silovito bruhati
Blumova francoska vlada se zopet nevarno maje.
Pri parlamentarnih volitvah v Egiptu j« zmagala vlada s precejšnjo večina
pušča še dva živa sinova in pet hčera. Ke-efr watin, Min. — Že 24. decembra se je izgubil sin Mr. Johna Prebanicha is Keewaiina in dasi ga ves ta čas skrbno i&Sejo, se še ni posrečilo, da bi ga našli. Ne vedo, ali se mu je primerila kaka nesreča, ali kaj. V Church HiH, Pa., j« umtrla elllena Horvath, stara 74 let. Doma ja bila iz Gornjih Fužin na Dolenjskem. Zapušča moža, sina in tri hčere. — V Milwatikee, Wi&, je umrla Mrs. Mary Seiko v starosti 61 let. Zapušča soproga in hčerko. — V Meadow Lands, PA., je umrla France« Bizjak v starosti 08 let Doma je bila iz Orehka pri Postojni na Notranjskem. V Ameriki je živela 43 let. Zapušča osem odraslih otrok. — V Warren, O., je umrla Josephina Lunder roj. Bartol. Doma je bila iz vasi Hrib, fara Loški potok. Stara je bila 58 let in zapušča soproga, dva sinova in štiri hčere. — Soudan, Minn. — Pred kratkim se je v Soudan, Mimn. pripetila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Skupaj sta trčila dva avtomobila in pri tem »o bili ubiti trije moški, med njimi dva Slovenca in sicer Frank Boben, star 40 let in njegov sin Joe, star 15 let. — Ze konec januarja so našli zmrznjenega na njegovem domu v Sharomu rojaka Martina Bička, starega 69 let. Doma je bil od St. Jerneja na Dolenjskem in je bival v Ameriki 89 let.
Članice dekliškega kroika T Trebelnem v novih krojih.
SO let je rakilo, odkar m se pojavila prva kolfesa Bila so seveda prava redkost in veliko bolj serodas kcS (!®nain}a.
po DOM
... mm >nmmimmm»v*.uinm man nw»»o „,<i m—i h»ii>i nnm
f Dekan msgr. M* Arlm
Due 29. marca 1938 je v Idriji izdihnil svoja blago dušo tamošnji dekan msgr. Mihael Arko- Nad 40 let je pokojni gospod služboval v Idriji, prej pa je opravljal dušno nastirstvo v Škofji Loki in v Sturijali na Vipavskem. Bii je v vsakem pogledu vzoren duhovnik, izvrsten pevec in pevovodja. Po njegovi zaslugi je dobila Idrija cerkveno petje, ki mu ga daleč naokoli ni bilo. para. Leta 1901 je bil pokojnik izvoljen za deželnega poslanca mesta Idrije.
Gospod dekan Mihael Arko je bil rojen v Zapoloku pri Sodražiei 19. sept. 1857. Lani ga je zadel rahel mrtvoud, od katerega si ni vež popolnoma opomogel. Po kratki bolestni je blagi msgr. dekan Mihael Arko odšel k Gospodu po večno plačilo. Daj Bog pokoj njegovi duši in mu bodi najboljši plačnik!
Vrhnsčani m okoličani l
Prosvetno društvo na Vrhniki se je sedaj končno odločilo izvršiti svoj dolgoletni načrt, da sezida sebi ln drugim našim katoliškim organizacijam nov prosvetni dom z veliko, moaerno dvorano in sodobnim odrom. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki je v svojem častitljivem Rokodelskem domu ve3 čas nudilo nam in drugim katoliškim organizacijam gostoljubno streho, nnm je sedaj skupno z našo Hranilnico in posojilnico tik poleg sedanjega Rokodelskega doni« odstopilo primeren prostor, kjer že pridno pojeta kramp in lopata in kjer bo v kratkem z.raslla ponosna stavba novega prosvetnega doma. Zaradi gospodarske krize smo od leta do leta z zidanjem odlašali, toda sedaj je poslala dosedanja dvorana ?.a vedno večji razmah našega gibanja že loiiko premajhna, da bi bilo vsako odlašanje
ovin1
vsem le v škodo. Poleg dvorane, ki bo služila prosvetnim prireditvam in zborovanjem, nameravamo postaviti tudi telovadnico in pa seveda vse potrebne stranske prostore. Načrti kažejo, da bo stavba ne le praktična, ampak tudi lepa in bo v okras trgu in ponos vsem Vrhničanoin.
Prihodnji teden pričnemo z nabiranjem prispevkov. Prosimo vse dobro misleče naše ljudi, da nas z denarnimi prispevki, stavbnim gradivom, vožnjami in delom kar najbolj podprejo. Prosimo pa tudi vse one naše bivše člane, ki jih jc življenje potegnilo v druge kraje, da se spomnijo svojega nekdanjega društva s kakšnim darilom.
Vsem darovalcem kličemo že sedaj v zahvalo z našim lepim pozdravom Bog živi!
f Kožeiova teta
Slednjič so zapeli zvonovi tudi Tebi, najstarejši osebi morav-5ke župnije. Pomlad Te je dala leta 1842 kot prvorojenko ugledni Koželovi družini v Podbrdu in po dolgih 96 letih Te je okrasila s cvetjem na mrtvaškem odru. Ljubili, in spoštovali srno Te vsi, ki smo Te poznali. Saj ei nam povedala toliko zanimivega iz starih časov. Jasen je bil Tvoj spomin vse do pozne starosti; celo pridig, katere si čula v cerkvi pred 80 leti, nisi pozabila. S Teboj je legel v grob velik del naše vaške zgodovine. — Rajna Kožeiova teta ui hodila v šolo, pa je znala dobro brati in pisati. Zato se je hitro vživela v novejšo dobo. Knjige Mohorjevo družbe prihajajo v Koželovo hišo vse od njene ustanovitve. Kot vneta bralka »Domoljuba« je obhajala lani njegovo 50 letnico. Njeno zgledno krščansko življenje je svetilo dekletom bližnje okolice. Slovela je kot vzorna gospodinja j
in dobrotnica siromakov. V petek, 1. aprila srn« jo položili k večnemu počitku. Zbogom, tela Ivan* ka! Tvoj spomin bo ohranjen med nami v Tvojih' dobrih delih,
Iz mzmh krajev
Leskovec pri Krškem. Na tiho nedeljo zvečer ob 8 je začel goreti kozolec Ivanu Vrhovžku v Malem Podlogu. Na pomoč so prišli gasilci iz Velikega Podloga in iz Leskovca, katerim s« je posrečilo poiui samo omejiti, kozolec pa je zgorel in z njim vred vo« zovi. Kozolec je bil pred par leti postavljen, torej skoraj nov. Ogenj je nastal, ko je bila družina zbrana ž« v hiši. Istemu posestnik« ie pred letom zgorel tudi že hlev. Zdaj je bila velika sreča, da je pihal veter v smeri od vasi proč, ko bi pihal nasproten pU, bi se požar gotovo razširil po vasi. Prebivalstvo je bilo zeh» vznemirjeno. Prizadeti- je naročnik »Domoljuba*. Ob tej priliki opozarjamo vse četrtletne in podobne naročnik?, da poskrbijo, da si bodo zagotovili obisk svojega najboljšega prijatelja »Domoljuba« še nadalje.
Svibno. V Svibnem so položili k večnemu počitku vdovo Apolonijo Jurie. Pokoj njeni duši!
Rilmo pri Bledu. Umrl je Peter Mužan, dolgo« letni cerkveni ključar župne cerkve v Ribuem. Bil je mož dela in molitve. Apostolslvo je prv« nedelje v mesecu vestno izvrševal. Kot razume« gospodar je svojemu sinu zapustil lepo urejene posestvo. Bil je stalen naročnik i Domoljuba«. V. zasebnem in javnem življenju je bil odločen kato« liški ruož. Naj v miru počiva iu nebeško plačilo uživa!
1'odbrczje. V Zvirčah, župnija Podbrezje, j« umrl vrli mož Matevž lllebčar, p. d. Dev, sta* 70 let. Bil je zvest naročnik »Domoljuba« in dragih katoliških časopisov ter kremenit katoliški značaj. Bodi mu časten spomin!
Velike Lašče. V Velikih Laščah je 1. aprila mirno v Gospodu zaspala gospa Danica Brejo, soproga g. Mirkota Brejca, učitelja v Semiču a« Dolenjskem. Naj v miru počiva! Žalujočemu g, soprogu naše iskreno sožalje!
Vrata pri Dravogradu. Nedavno je po mučni desetdnevni bolezni v Gospodu zaspala Helena Okrogelnik, p. d. Laderčeva gospodinja in mati Kako je bila rajnica spoštovana, je pokazal njen pogreb. Bila je izredno dobrega srca. Siromak J« v njeni liiši vedno dobil kos kruha. Z vsakias človekom je bila ljubezniva in prijazna. Žaliti }»
RAZNO
Mtissoliui poslal nemškim konjem ovsa. Znano je, da mesto Hannover, kjer so «e včasih vzgajali nemški konjeniški častniki, podarilo Musso-liniju ob njegovem zad-n|m obisku v Nemčiji lepega žrebca. Musflolini se it za »darilo« oddolžil s tem, da je v slavne nem-S«e konjarne poslal več vagonov ovsa za vse za-s'užne konje, veterane tvelovne vojne, ki so zaradi napredka moderna motorizirane oborožitve PnSli čisto ob veljavo. Ya«> Se žive, so bolj podobni živalim v muzeju, «l»ra kljnseta, ki «o sicer deležna vse časti in nege. kot vsaka častitljiva stvar; «bi pa izginili in pogi-bi kljub velikim »Žalnim svečanostim« bil vsak »esej, da sc je 2nebii 1>6a. et.uljivega« bremena.
Neprevidnost, Gospod rrohaska hoče obiskati profesona Nedlička. A !>„ 'a «a Pri vratih f "j češ je profe-»J odpotoval. - »Hm, P®1«® Ha lepo pozdravite J','? opozorite, če bo kda, šel na potovati^ VZ1me 9 «cboi iSJ da mu ne b°
a skozi okno.«
L. Oanghofers
71
Martini klošter
Roman Iz začetka 12. stoletja Posloveni) Blaž Poznlfi
Duri so se zaprle in ko je šel proti lopi, je čul, da je Skrtnil zapah. Na pragu je odlašaje obstal in zamrmral: >No bi smel hoditi danes — pred svojo potjo sem videl prekleto kost!«
Tedaj je začul rezget in topot svojega konja, ki ga je vedel hlapec pred odprte stopnice. Stresel se je in si obrisal z roko čelo. Veter mu je gnal dež v lice, ko so je spuščal po stopnicah, po katerih se je raztekala voda.
Bratje so bili že zapustili grajsko dvorišče. Ko so so spuščali po jezdni v potok spremenjeni poti, jim je od pristajališča zadonel na ušesa krik glasov in mukanje govedi. »Njegova živina se je vrnila s planinske paše,« se je zasmejal Henink, >baš pravi čas za nas! Plačal bo za hlapca krvnino, ki ga bo veljala več nego zadnji kravji rep!«
Ne daleč od brvi čez Aho so so bratje ločili. Henink jo odšel s hlapcema naprej ob vodi.
Blizu ob istem času je stal Zigenot v županovi hiši z vso služinčadjo okoli sebe: dve dekli, ki sta bili bledi ie se tresli, in štirje hlapci, ki so resno gledali. Pravkar so izvedeli, kaj se je ponoči dogodilo, in da grozi hiši njihovega gospodarja krvava sodba. Strah in skrb sta jih bila prevzela, toda Zigenotov pogled in njegov mir ela jih zopet osrčila in radovoljno so mu segli v desnico ter mu obljubili zvestobo. Hitro so opravili, kar jo bilo potrebno. Od zalog v hiši so natovonli dve kroš-
nji, ki naj bi ju nesli dekli, zakaj Zigenot je menil: »Ml možje potrebujemo proste roke za to pot.« Kravi, ki so ju imeli na domači paši, da je bila hiša preskrbljena s mlekom, so postavili v hlev pri sosedu Kepelekerju ta se dogovorili, da ju bodo odgnali k ribičevi hiši šeltf, ko se bo stemnilo. Županovo čredo, ki se je vračala 8 planin, je bil srečal Zigenot že na potu in jo naravna! v svoj ograd. Pri hiši in hlevih so zabili in zataknili vsa vrata. Potein sta si dekli zadeli krošnji, hlapci so si porazdelili med seboj, kar so našli v hiši orožja in sekir, in tako so zapustili dvorišče. Zigenot je zapahnil od znotraj ogradila vrata, jih zasloni! s prečnikom in se zavihtel na plot. Preden je odskočil na tla, so preletel® njegove oči zdaj tako tiho domačijo. »Močni Gospod te čuvaj, ti zapuščeno ognjišče, ia te varuj za tvoje ljudi in mojo dobro sestro!«
V hudem dežju so krenili čez zamočvarjene njive« Ko so šli mimo Kepelerjevega ograda, je pribite! gospodar skozi vrata in zašepetal ribiču: »Zavij po drugi poti! Vacrnanovi ljudje hodijo okoli po Šenavu, pri Valdliav-zerju so bili in nazadnje sem jih videl pri Haneeep« jevem ogradu.«
Zigenot je pogledal, kakor da mu to sporočilo nI prišlo nepričakovane, in je zavil s svojimi ljudmi v dolino proti A hi. Tako se je bil pač ognil Zindela in Hart« viga, ki sta poizvedovala za pogrešanim hlapcem po Šenavu, zalo je pa zadel v dolini pri Alii na Heninka' in oba njegova hlapca, baš ko sta nesla z gunjem pokrito truplo na kopjiščih sulic, pri čemer sta do če» gležnje bredla rumeno vodo, ki se je razlivala iz Ah« čez bregove.
Zigenot in njegovi ljudje so se spuščali po rebrL obrasli z orumenelim grmovjem, in ko je ribič zapazil
8"
uničevati ni tnala. 27 let js Sivela t srečnem Mfconu. 52 tet stara je sedaj morata zapustiti soproga, Štiri hčerke in 10 letnega sinčka, ki ne
utolsižljivo žalujejo po dobri ženi, osir. materi. Naj blagi ženi sveti večna luč. Žalujočim naše sožalje!
Kaka pri Krškem. VrnivSe se lastovica so našle sveže grobove Martina Vrčka i7. Ravnega ter Fovhetove Julke iz Jetenka, kateri je božjastni napad izkopal mladostni grob. Večni mir! — Kot čojemo, je naš amerikanski »letoviščar« ostal zvest dani mu nalogi. Bodi m« v plačilo zavest, da se trudi za dobro stvar. Njim pa, iti so se ali pa se Se bodo nsšemo vabilu odzvali, pozdrav in hvaležni: Bog plačaj!
Trebnje. Pretekli teden je umrl v starosti 70 tet posestnik Mlakar Ignacij iz Starega trga. Bil je mož vedno dobre volje in vedrega obraza, kljub svoji starosti je nameraval še enkrat v Ameriko, kjer živi njegovi sin. Nagla smrt pa mu |0 vzeta veselo upanje. Mir njegovi duši!
Studenec pit ScvnteS, Suičev sejem se je dokaj dobro obaesel Sejmi na Studencu bodo še 16. maja, 8. avgusta "m 30. oktobra. Drugi sejmi, ki so naznanjeni v pratikah in koledarjih, se bodo vršili zopet na BoSd, kakor prej. Posojilnice v K.rSketn ie kar nič ne poenajo olajšanja in izboljšanja. Komaj tiste nizke ofctesti človek lahko dvigne, kar pa pri akronsrlib vso-tak, ki jih mali človek zaupa denarnemu zavoda, skoraj »e ne pomeni Ljudje eo v »roj veliki potrebi v resnici lahko nestrpni Maja meseca bomo imeli b mo b za to priliko bi nam kaj prac prišel kak dinar, ki mto ga v fcolffih časih prihraniti sa primer potrebe. — V Hudem Brezju je umrla Marija Oberč. Svetila (i w£n» luč!
Dafrnepoife. Ono nedeljo se je končal v naši žup-
BišsijoJJ, ki je trajal deset dni Ves ta čas ie bilo po »rej Dobrcpoliski dolini iivalmo vrvenje vernega ljudstva, ki je hodilo poshišut govore. Za zaldjaStk je bi!« v oeiicijo popoldne velikanka slavnostna proccsija z Nfcisffeiej&m. Tak« velike procesije ne vidimo niti za pcunik sv. ReiijejJa Telesa, Pred 13 teti je bil pri Bas »utaji misijo n. — Mimogrede tuj omenimo, da ie za časa misijoaa pripetil v eor. tukajSnjih gootilen Bajfi preirrv, Povzročitelj Ut&» žalostasgi. dogodka ie osimse! oekaj večjih urencšt z noh-ro po obrazu, »k
pa občutne beške. — Dae 28. marca ao pričeli c 3eSž na »ovi občinski cesti v Ponikvah, ki bo vodila v Vel. LaSče. Za to cesto j* dali po!eg občin« tudi ba-Mmsa znatno podporo. Pri gradbi te potrebne prometne nie, bo iaeb zaposlitev večje število naših delavcev, ki bodo dobili zaslužek, zlasti sedaj, ko jim js
že pošel ves Avež. in denarna podpora, ki ao jo prejeli od pomožnega odbora poškodovancem po toči.
Sinji mL Nedavno so odaesli tatovi celega prašiča iz raasola neki »tari ženici, le rep «? ji pustiti Ono noč se je zbrala večja tolp« takih ptičev in so poskušali vlomiti v več poslopij. Pri ^peharju so odnesti družini vso boljšo obleka Prišli so tudi k Filipu, ki je pa zaslišal ropot in jih prepodil Nekaj vlomov ja bilo v tisti noči tudi po Besednih vaseh.
Fara pri Kostefat Dopisniku »Jutra« nekoliko odgovora, Prvo: NaSa hranilnica ie posojilnica, Dopitniku svetujemo, naj si ne dela skrbi zaradi izplačevanja vlog! Naj se izplačuje v gotovini ali "blagu, njegova malha bo ostala prazna. Po zaslugi na&ga g. župnika je hranilnica in posojilnica v rokah ljudi, ki lahko tudi jamčijo za njeno varnost. Skrbeli bodo, da ee bo denar izplačeval !c tistim, ki so kaj vložili vanjo. Naša ko-stelska JNS ima že dolgo skomine po vodstvu posojilnice, pa ne bo nič! Vsi dobro misleči vlagatelji smo s poslovanjem popolnoma zadovoljili! Nihče ne vsiljuje blaga nikomur, ako pa ljudje Mago kupujejo tam, kjer se dobi -"obro in poceni je naravno. Na to se bo treba privaditi Brezvestna podlost, ki se v slučaju potrebe ogrne v plašč pobožnosti je zmožna takega napada, kakor si ga je privoščil dopisnik »Jutra« na našega g. župnika. Kot dober oče skrbi g. župnik za nas vse brez kjeme. Ako mu gotovi ljudje doorot, ki
iih je izkazal, ne priznavajo, je to le zank njihove nizki kultur*. — Dopisale »Jutra« trdi, da je g. župnik po. iskal »nekega daljnega trgovca«. V resnici je to gusp. Anton Ozanič, trgovec v Kužclju, na! občan b iarei!' G. Ozanič je mož-poJUnjak, ki »vejo trgovino uspej^ vodi že desetletje. Upniki še niso pri njem izgubili niti pare ter ima povsod neomejen kredit, česar nekateri v oaši »lotim tako občutno pograjajo Ta snoi j* odprl svojo podružnico v središču občine v Fari v prostorih, ki jih je dal na razpolago g. župnik in ki m v njej dobi vse potrebno HKiogo ceneje kot drugod; reveži so v njej prav tako dobro ia uslužno postrežem kot bogati, nihče »e ne norčuje iz njih. Kako potrebna nam je bila la prodajalna, kaže dejstvo, da jo obiskuje ljudstvo od blizu ifi daleč, Zaletavanje v njo pa pove dovolj glasno, ieako boleč trn v peti je gotovim ljudem.
Glede konzuma bi mogel dopisnik "jutra« p0-streči s prav zanimivimi podatki Mi vemo samo to, d» smo po prizadevanju duhovnikov imeli pri nas dobro-idbč koristna, ki pa je propadel po zaslugi ljudi iz dopisnikovih vrst. To je p* tudi vzrok, da g. župnik pil najboljši volji ni mogel ponovno ustanoviti pri nat konzuma
Šenčur. Fantovski odsek priredi s sodelovanjem DekiiSkega krožka v Voklem due 10. april* ofc 3 pop. lepo telovadno akademijo v Prosvetnem donni v Šenčurju.
NOVI GROBOV!
d V Pod smreki pri Dobrovi je te dni zaspal v Gospodu Peter Novak, dober krščanski mož, ki so jja vsi spoštovali. Naj počiva v miru I d Ki reveže zatirate, prah boste žsdi vil
V Slov. Bistrici so pokopali prog. nadziratelja v p. Marčifia Andreja. — V Lečah v Logarski dolini je mirno zaspala v Gospodu 70 letna Neža Arničeva. — V Ded. Logatcu je zapustila solzno dolino 88 letna Neža Meze. — Na Smoi-nika je zapustil ta svet 87 letni posestnik Fra-iifo Grkolda. — V Slovestjgradcu so djali v Štefko Pšcej, nečakinjo župana dr. Piceja,. — V Avberu pri Torr.aju na Krasu je v visoki starosti 88 let tnimo v Gospodu zaspala Vin-eencija Šček roj. Kante, mati tamosajega župnika g. Virgila Ščefea. — V Vrhpoiju pri Kam-
niku je umrl posestnik iu lesfii trgovec Franc Trobevšek. — V Velikih Laščah so položili k večnemu počitku Danico Brejc roj. Špadijer, — V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je na veke zatisnil oži brat Karlraan Drobnič. —
V	Orehovi vasi pri Slivnici so djah v grob SO letnega Antona Lobnika str. — V Dolenji vasi pri Vidmu ob Savi je odšel v večnost Pave! Arnšck ml. — V Podpeči jc odšel med nebeške krila t ce Janez Salehar. — Na Jesenicah so spremiti k večnemu počitku Janeza Robiča. —
V	Ljubljani so umrli: soproga sodn. nadsv. v p. Marija Žužek roj. Dtnaladiš, Marija Gostič roj, Prerok, soproga želez, nslužb. K ris tka, Keše, hčerka strojnega stavca Jug. tiskarne Marija Žitnik, Pavla Malt tn uradnik pivovarne Union Karo! Warto. — Na| počivajo v miru!
v podoiju prihajajoča može, je ukazal deklama, naj odideta naprej, hlapcem pa zašepetal: »Molčite, ako nos pokliče. Ce bo treba, bom govoril samk Za lučaj daleč so bili Vacemauovi ljudje za njim, ko je Zigenot kot s&dnji v sprevodu dospel na prepljavljeno pot v dolini. Ia ic se je oglasil za njim Henink: »Strpno, ribič!«
Zigenot se je ozrl čez ramo in stopal dalje.
»Postoj, ribič! Ali pa ti je šinil strah v noge?«
Zigenot se je ustavil in se obrnil; tudi županovi hlapci so obstali, medtem ko sta se dekli požurili naprej. Henink in oba hlapca s svojim tihim bremenom so se približali.
»Kaj bi rad?« je vprašal Zigenot.
»Poglej, kaj smo našli!« Henink je jiotegnll gnnj z mrliča. »Ali poznaš tega moža?«
»Poznam ga, Henink! Hlapec je, ki si ga poslal na pot, za katere nisi imel sam dovoli poguma.«
Henink se je hripavo zakrohotal. »Poglej, poglej! Kako dobro ti je znana pot mojega hlapca to zadnjo njegovo noč! Zato se ne čudim več, zakaj je tvojega ribiškega pomagača, kakor sem slišal, popadel tak strah pri Unterštajnoveni ogradil.c
»Ce se ne čudiš, čemu še vprašuješ?«
«Ali te skrbi odgovor? Dejal bi, da bi utegnil pri tabš izvedeti, kdo je ubil mojega hlapca.«
Zigenot je molčal
»Ali ti je beseda obtičala v goltancu? Izgovori so • vendar na svojega hlapca, reci vendar: To je Vihovo delo!«
Zigenot je stopil za korak bliže. »Resnico ti bom prikril, lagati pa no maram. Misli si: jaz sem storil, petem ti ni treba več poizvedovati!«
»Priznal je,« je zavpil Henink hlapcema, »primite ga, tako ukazuje moj oče 11 Z'
Hlapca sta posmuknila truplo v mlako, da bi si osvobodila kopji; toda ko sta videla, da je odvzel Zigenot enemu svojih spremjlevalcev sekiro, sta se odlašajo ozrla na Heninka.
»Malo trdo bo šla ta reč, da bi me prijemali!« je zaklical Zigenot krepko, da je njegova zveneča beseda jasno preglasila zamolkli šum deroče Ahe. »Tvojih po-magačev se ne bojim. In ti? Tebe ne štejem! Ti imaš pogum samo, kadar moreš sprožiti puščico izza gostega grma ali zavaliti kamen 7. varne stene.«
Od srda bled jo potegnil Henink nož izza pasa in ga zavihtel, da bi ga zagnal; prestrašen ga je prijel eden hlapcev za laket; Henink se mu je hotel iztrgati, toda na premočenih tleh mu jo izpod.rsnilo, da se je opotekel, omahnil in se prekotalil čez mrliča; in preden sta ga utegnila prestrašena hlapca prestreči, je bi! v narasli, čez breg se razlivajoči vodi izgubil tla pod seboj in izginil z grgrajočim vzklikom v valovih Ahe. Hlapca sta zavreščala in nista vedela, kaj naj storita; ioda Zigenot je bil že zagnal sekiro od sebe, na vso moč stekel po brizgajoči votli ob bregu, in ko se je v penečem vrtincu med skalami pomolila Heninkova roka iz vode, je od-skočil v velikem loku v valove. Prijemši odplavljencga za tilnik, se je ribič, ki je poznal v Ahi sleherni kamen in sleherno plitvino, zavihtel na skalo, ki so jo oblivali valovi. In preden sta utegnila prestrašena hlapca prihi-teti do njega, je bil Zigenot z rešenim Heninkoni že na cnstranakem bregu. Napo! nezavesten je omahnil Vacemanov sin na tla, ko ga jo izpustil ribič iz rok. Zigenot je stresel vodo s sebe m se odduškal. Truden smehljaj mu je spreletel ustnice. >Pogl<?j, Henink, ali se še spominjaš besed, ki si jih v tisti viharni noči aa-Idicfll svoji sestri, ker ja prišla domov v moiem spremstvu? Zdaj bi lahko te besede preklical: ,Sramuj se,
Prvak v liSkaafn koruze jc 38 letni ameriški kmet Ray Hansoa iz Biti-gham Lake, v Mincraoti. Nedavno je na tozadevni narodni tekmi v MarshaSl, Mo. naličkal 2! bušljsv koruze v 80 minutah
Mrtvaška luč pod vodo. Na dan «v. Štefana, že v mraku, je ob Gardskem jezeru vozil avtomobil, v katerem so bile itiri osebe, Po nesreči pa je avto zavozil stran in padel vodo. Vse štiri oaebe v avtu so utonile. Nihče pa te nesreče ni videl, zato tudi nihče ni pribite! nesrečnikom na pomoč. Ko jc ponoči nalo ob vodi hodil nočni čuvaj, je videl, da ae iz temne vode nekaj sveti. Stopil ie bliže ter opazil, da v vodi gori velika luč kakor od kakega avtomobila. Začel je zadevo pregledovati in je dognal, da leži v vodi avto, ki na njem močno gorita 5e obe svetilki. Sklical je ljudi, ki ao r" dolgem trudu avto potegnili na suho ia v njem naJli štiri utopljene mrliče.
Odločujoče, Oče: »Zakaj nočeš Masna? Njegova bodočnost je sijfj-iu!« — Hči: »Morda, toda njegova sedajsjoet j» neznosna.«'
ntsših organizacijah
Dolenjo «»•	gospodinjski tefej, ki
, mM tri mesece, ee je zaključil pretekli te-!f Sadove tečaja n»j bi ljudje sami videli in h . hodili, kaj nudijo taki tečaji našim bo-Pfn,Gospodinjam, zato je bila prirejena eno-i vl Sava. Razstavljena so bila razna dela • ln. ln kuharske umetnosti, m reči moramo, » bili presenečeni in skoraj ne bi verjeli, i »o dekleta zmožna po temeljitem pouku.
ie priredila Ženska zveza v Ljubljani pod USvom gdč. Alb. Koščak, ki je s svojo apret nosijo in temeljitostjo znala ustvariti pouk pri-(vlafen in koristen.
mat peč, 26. marca je »Jutro« poročalo oeres-j_:£e0 članek »V strahu pred smrtjo si je olajšal vest«. tPred desetimi leti j« bilo Mariji Majdetovi ,z Poljan [ukradenih 9 tisočakov, katere je dobila za voie. Su-U> ie nekega mešetarja, ki ji je pomagal mešetariti. A Kdaj leži na aertoi postelji njen sosed, ki jo je »oklica1 k sebi ter ji je razodel skrivnost • tistega sejma Kajti on ji je na spreten način ukradel cel volovski kini ter tako dobil voli lastonj, ki jih je prej od nje lupil Sedaj ji je vrnil ukradeoi denar, a za obresti ji ic dal povrh še 200 din.« Tako ie pisalo »Jutro«, a resnica je drugačna. Mariji Majdelovi je bil res ukraden cel volovski kup, ki je znaša! 10.500 din, pred 11 leti na sejmu. Da bi ii pa ta denar ukradel njen sosed, pošten mož skoz in skoz, pa ni res. Sosed je bil takrat pri vojakih, zato tudi ni mogel biti krivec. Sedaj res leži hudo bolan, poklicati pa ni dal k sebi Majdetove in ji tudi ni vrnil denarja aH dal kakih obresti. Želimo, da bi pravi storilec prišel v roke pravice in da bi se ianebil težke cesti, ki ga grize ie 11 let.
Šmartno ob Savi. ^Slovenski narode je objavil krivično kritiko operete .»Študentje smo«, katero je uprizorilo pevsko društvo »Skrjanček« v Šmartnem ob Savi. Kritik piše: »Pevsko društvo fflivjaacek (oziroma kat. pevsko društvo)*.. Mi se tudi drugega naslova ne sramujemo in si povsod upamo priznati, da jo naše društvo katoliško, saj vzdržuje od počotka skozi petnajst let cerkveno petje v Šmartnem. G. Lado j« »kritiziral opereto v celoti, kakor tudi vloge poimensko, pohvalil je pa tielega, katerega ima osebno rad. Dotaknil se je tudi maskerja, ker ni vedo), da je maakiral jiredeeduik pevskega društva Sneberje, kateri mu na prošnjo Se dovoli vatop na njih oder. Najbolj smešno se nam pa zdi, da je g. L«do v svoji jez! poslal tudi kritik petja, ko ga še nikoli uisino elt-
HHHHSI	
fiim^g	
■mp^K MMM^0-5 / J	jBsAveRj || j rL^JJk 1
Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
šali peti. če si upa pravilno skalo zapeti, pa mu damo nagrado. Glavno je, da javnosti povemo, da je naš g. Lado iz vret »Kmetskih fantov in deklet* v Šmartnem. Verno tudi, da bi g. Lado ne bil danes naš kritik, če bi mu odstopili našo dvorano. Eo pa že moral prositi v Sneberjah. Glede kritike maakerja ee bo pač kako opravičil. Prav dobro nam je znano, da je g. Lado žalosten napredka in uspeha pevskega društva »Škrjanfek« v Šmartnem, bodisi da nafctopi s petjem, ali godbo. Dobro uspele operete p« ni mogel preboleti. Opereto »Študentje smo« bomo Čez leto na prostem ponovili. Takrat bo g. Lado. imel zopet dosti dela, toda nii mu v ča«opieu ne bomo odgovarjali. Zadostuje nam, da javnost ve, kdo je g, Lado in kaj ga boli. — A. Bolta.
Litija. V nedeljo so bojevniki v Litiji priredili prav lepo spominsko svečanost vojnim tovarišem, ki so izgubili dragoceno živijenie v svetovni vojni. Opazili smo, da je med naSim narodom še prav mnogo mož, ki nikdar ne pohabijo težkih izgub našega naroda v svetovni vojni. Sveto mašo za rajnke tovariše je daroval predsednik Zveze bojevnikov g. prof. Ratej, Med ma< šo je imel lep spominski govor. Po maši je z domačim g. župnikom opravil pred spomenikom vojnim žrtvam žalne molitve za pokojne, padle tovariše, pevski zbor pa je zapel »Oj Doberdob«. Nato je bilo v dvorani Prosv,, doma zborovanje
bojevnikov z ustanovnim občnim zborom za novo skupino v Litiji. Med zborovalci, ki so napolnili dvorano, smo opazili tudi vojne vdove in sirote. Zborovanja so se udeležili tudi tovariši iz sosednjih skupin. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Dobravec, dimnikarski mojster in posestnik, v odbor pa so volili ravno tako možje same preizkušene bojevnike in so ee tudi volitve izvršilo v najlepšem redu.
H i lin it pri Bledu. Na praznik Marijinega Oznanjenja se je pri nas izvršilo več reči. Fantovski odsek je položil obljubo. Nekaj deklet je bilo sprejetih v Marijino družbo. Katoliško izobraževalno društvo je priredilo koncert. Cerkveni pevci in pevke so zapeli pod spretnim vodstvom domačega organista Jožefa Arha več umetnih pesmi. Bil je velik trud, pa tudi velik. uspeh. Ker je bilo lepo vreme, je prišlo tudi mnogo tujcev, da je bila dvorana vsa zasedena, še sedežev- je zmanjkalo.
Prosvetno društvo v Preserju pri Borovnici priredi 10. aprila ob 3 popoldne vojno dramo: »A njega nk. Vljudno vabimo!
Šmartno pri Litiji. Na velikonočni ponedeljek, takoj po prvi maši bo občni zbor naše krajevne JRZ. Vse člane in somišljenike vabimo, da zopet združimo vse svoje vrste, če so se morda ob občinskih volitvah kaj zrahljale. Na belo nedeljo bo na verandi Kmetijske zadruge občni zbor
Strah pred dvodolsr-skimi bankovci. Ker je ameriško ljudstvo mnenja, da dvodolaraki bankovci donašajo nesrečo, ta denar izginja iz obto-;«»■ da ga je sam0 Se za 8,000.000 dolarjev v pto-rnelu, Leta 1919 je bilo Pa 31,000.000 takih bankovcev v obtoku.
*«£»rje (tatove) t Ra-®ut"!' kaznujejo s tem, da 1"» ušesa in roke na-mažejo z neko neizbrisno barvo. Bi ne škodilo tu<fi pri nas,
Zakonska mera. Urša: »Kakšna razlika js med ittommm in varčnim možem?« Spela: »Kadar 102 obleko tri leta, J i varčen, kadar pa od-svoji ženi počitnice na morju, je lakomen.«
rif«ki, demaati. V zad-
II! i? i. « je v Juž-Attiki pridobilo ali na-
raSw° H mi[W
četrlli« a?tov ali <»
kar Kt? Vef'
svet premore
V mestu Qt,ito, Equa-
8kt odkrivajo moSkim.
d o, !7" "»grada nespor-
" Pa pivsko tekmo.« -
M Mn' P3 le **>« d r u o n |e prišef Poz«"
Qrugo nagrado?«
Henink, kri si od Vacejeve krvi in pustiš, da ti pomaga človek, kakršen sem jas!'« Obrnil se je in izginil med drevjem na bregu.
25.
Po dvorišču ribičeve domačije se je razlegal velik hrup. Planšarko so hripavo kričale in glasno mukale krave, plaho begale naokrog, podrle ograjo okoli vrtca in se porazgubljaie na vse strani, ene, da bi poiske.le hlev, druge, da bi našle kakšno vrzel, kjer bi mogle uiti. Možje so morali opustiti svoje delo in priti dekletom na pomoč. Iztežka eo oddelili Zigenotovo živino od županove črede in jo spravili v hlev. Za tujo goved ni bilo več prostora, kakor tudi je bil hlev prostoren. Da bi zavarovali te živali pred dežjem, so morali misliti na to, da bi postavili sanje lopo. Ko so začeli možje znašati kole in deske, je čul Viho, da bije nekdo po ogradmh vratih. »Gospod prihaja z dobrodošlo pomočjo!« je za-klical in odhitel, da bi odprl.
».Poglej raje čez plot, preden odpreš!« ga jo opomnil A,igel.
Viho so je povzpel na razglediSSo in se ozrl na prod; prestrašen se je umaknil — gospod Vaee na konju in dva hlapca z bodaki za divje svinje so st&li pred vrati,
»Kaj se pa skrivaš?« je zavpil gospod Vaee. »Ali me ne poznaš?«
Viho je oomignil možem na dvorišču; toda že sami so -spoznali glas pred ograjo. Ajgel in stari planšar sla pograbila svoji sekiri in stekla proti vratom. Hilmtruda, v hipu vsa bleda, je hotela slediti za njima, toda Ka-ganhart je prijel svojo ženo za roko in zajecljal: »Ostani vendar tu in ne hodi, ni treba, da bi bila midva povsod zraven!«
Viho se je bil oprl s komolci na zvišani pleteni plot in je na Vacemanovo vprašanje odgovoril: »Pač, pač, gospod, poznam te.«
»Tedaj se zgani! Ali ne vidiš, da hočem na dvorišče?«
»Da, to že vidim!« je prikimal Viho, ne da bi se premaknil.
Celo gospoda Vaeeja je zalila rdečica. »Lump! Odpri vrata ali* pa boš plača! svoje obiranje!«
»Lump? He, ti!« je zaklica! Viho prvemu Vacema-novemu hlapcu. »Ali ne čuješ, tvoj gospod te kličel Požuri se in mu pokaži pot proti domu — grdo vreme je danes, poglej, voda mu teče že iz čevlja.«
Gospod Vaee je zajezdil tik k plotu in ostro uprl oči v Viha. »Pokliči mi svojega gospoda!«
»Moj gospod je v hiši in ne more priti«, je odgovoril Viho in ni trenil z očesom od oskrbnikove roke, zakaj videl je, da si daje gospod Vaee opraviti z jermenom, na katerem je viselo kratko lovsko kopje.
»Ne more priti? Zakaj ne?«
»Novo obleko ima danes in je take barve, da ne prenese dežja. Moral boš pač...« Viho je umolknil, zakaj, uzrl je (svojega gospodarja, ki se je prikazal z županovimi ljudmi na produ. Hlapec je na vso moč planil proti hiši, snel peteroaobi ostnik s stene, odhitel po holmcu navzdol in zasopihal: »Odprite vrata!
Ko jo gospod Vaee zagledal ribiča, so se vrata že odprla in Viho je stopil z Ajgelom in starim planšarjem na Zigenotovo stran, medtem ko sta obe županovi dekli s svojima krošnjama brž smuknili v ograd.

f
kmetijske podružnice. Varno je, da pridete vsi člani, kjer se bomo razgovorili o kmetijskem orodju, (»opravilu itd. — Prvo nedeljo v i_wju bo pa takoj po prvi maši v Društvenem domu občni zbor Kmečke zveze. To bo gotovo najlepši občni zbor, ko tvorno prišli prvič skupaj vsi organizirani člani, možje pa tudi fantje in dekleta, ki ao organizirani v M K Z. Vabljeni ste tudi drogi. Govoril bo ca tem občnem zboru svetnik kmetijske zbornice g. Nace Pevec, župan iz Št Vida, o delo kmetijske zbornice. N* vse te obhis »bore še enkrat vsi vabljeint
Trebelno pri Mivkro»i»g*. Zadnji dve nedelji srno doživeli prireditev, kakršne srni kraj doslej še ni bil deležen. Fantje in dekleta so nam pripraviti akademijo, si* kateri 30 nam pokazali uspehe svojega dela ia truda v rimskih mesecih. Fantom in še bolj dekletom vsa časi! Veliko priznanje je že samo dejstvo, da sa morali akademija (»navijati. Sajvežjo pokornost pa so vzbujata dekleta, ki so vsa nastopila v lepih novih krojih. Predsednik lantovskvga odseka je v svojem govoril dobro poudaril, da naša mladina že dolgo ni bita tako razgibana in navdušena kot je danes, ie obenem otiufil pot, po kateri naj bi hodila vsa naša mladina. — Otroei so na poti it šole prevračali kozolce. Pri tem je Aniona Sa-jet* njegov souienec iako nesre&io pahnil, da si je slomil roko in moral v bolnišnico. — Smrt kosi med starimi in mladimi. V preteklem tednu smo pokopali dve najstarejši občanki: 88letno Matijo Stari? is Kitdnje vasi in Sžteteo Marijo Zore iz Trebelnega. P»leg t«-b pa je smrt rešiia trpljenja 11 letnega šolarja Alojzija Seiko^ ki ga je spremljala n« zadnji poti šolska mladina s svojimi učitelji.
&M«t*0 pri lji'š. V nedelja, IX mar«, je bS lep občni zbor naše Kmetijske zadruge. Izvoljen j* bil po rečmi dosedanji odbor t .haričens na čelu. Kdor se je občnega zbora udeležil, je lahko videl kako zadruga napreduje tei koliko koristi so intefi v preteklem letu flasš, čeprav bi ji nekateri prav radi škodovali. Člani, zavedajte se, da je to ruša ustanov* m ae nasedajte prazui« govoricam, iu jih podtalno širijo brezvathii ljudje. Vemo iz kakimh railogcrr! V skupnosti je moi, v zaAroteStvu napredek jfospodareiva.
Ta >.edea i« biki pa v oaa o3»Sai polao Svijesja. ReSsroti so se poikv^aE, NajfepS« ja pri tam. bSo. da s« vaa&u- enkrat spoaaali, je saagooe shajali ob tiki priHki brc* surovega {sekliajcvaaja, pijttnžsvaaja in razgrajanja, mtradi katerega ®ao priiii S!ore»cš r očeh fer-cev ob dobro koe. F&atje sa skoraj vsi vreli
MOLJUROVA ŠOL
Naša povojna polišika
Strezneaje je prišlo — a žal prepozno. Usta-votvorna skupščina ja po izglasovanju ustave delala še dobro poldrugo leto ia izglasovala še več drugih zakonov, seveda vseh strogo v skladu s centralistično 11 staro. Popolnoma samostojno Slovenijo, kakršno strni si ustvarili po prevratu, $0 začeli na vsej črti ia hitro rušiti, tako (ia emo izgubili v par letih prav V30 samostojnost, ki smo jo že dotlej davno uživali. O vsaki naj-manjši stvariei je odločevala odslej samo centrala v Beigradu.
Važnosti ustave in njenih usodnih posledic se je zaretHo naše ljudstvo, kakor smo dejali, šele potem, ko je bilo že prepozno. To >se ie pokazalo jasno pri prvih naslednjih volitvah meseca marca i?23 Tedaj sc je že tudi SLS jasno znašla v svojem političnem programu ter jc ediaa izmed vseh važnejših slovenskih sirank nastopila z odločnimi polnič-uimi načeli (zahtevo po avtonomiji združene Slovenije), dočim so hotele druge opletati še vedno z goio demagogijo, zlasti »kinetijack in socialisti. Začelo e« je pri nas gibanje t marsičem sSično medvojnemu jugoslovanskemu gibanju, kajti v s!e.herr«o slovensko vas je bila zanesena misel avtonomna Sloveaije, ki je dobila potem nsijkrepkejsi izraz pri volitvah, ko je dobita SLS od 1TS.000 oddanih giaisov celih 108.000 z 21 poslanci.
Ker Hrvatov šo vedno ni bilo v narodno skupščino, Srci so bili pa bolj ali manj odkrito vsi za centralizem, ie bii boj SLS zaenkrat seveda brezupen. Toda odpor proti koruptni in reakcionarni Pašič-Pribijevič-zerjavoTi skrajno centralistični in velesrbski vladi jft postal sčasoma vendarle tako vsesplošen, da je morala poleti leta t9Q4 odstopiti in nadomestila jo je Davidovič-Koroščeva vlada. Vse ie pričakovalo od rtja, da bo irvedla kolikor toliko radikalne ukrepe in načel* tudi vprašasje revizije ot>-
k seboj rojaški mofitvenSc, ki jim ho ttžjholpi tovariš pri vojakih. Zi iJovo so p* i« opri vili veSikonočas Adiaoai. Želimo jim, da bi se vsi srečni aa zdravi vraili domov.
Dr. Fr. Ifda.G:
Spomini mm Ameriko
Govoril sem z bratrancem Janezom, Ima mino hišo, skrbno ženo in pridne otroke. Tudi njega se polasti od čas« de časa neizprosni klic: ■Nazaj v domači kraj! Takole si t takih trenutkih saisli : Ob pranetni cesti !>i si kupil malo posestvo, odprt bi gostilno in tako na stara leta lažje živel. Motiš se. Janez' Doma bi več- ne dobi! nekdanje vasi. ne soroda&ov, ne prijateljev, tie znancev ii ask.hh let. Eni so pomrli, dragi so odsii v svet, Tzrastel pa je medtem dragi rod. tebi nepoznan in nnimljiT. Tudi življenj- m- je spremenilo, kakor si se spremenil tudi ti id otroke bi postil v Ameriki? Troje srw bi bilo tardelftfao ta bi si zopet in zopet »iela nazaj k otrokom. nazaj na kraj trojih žulje«, tvojega uvida m znoja. To je vekolraja« pesem in ne-uttsfjrra i^penenj? natega romanja na zemlji. Ksfco je ?e rekel vdilti AvpriNin? Nemirno je nase srra, dokler as počir« v tebi. Gospc«L zakai st ca ustvaril.
oiar^* STS	,,>tr T pozdrav, je dal
\ dorb mo/rga Uatka}šajq;« bivaaia a is«x> nikjer ml ptito& o ponsiriksaj« &e r Cfc-vffaBdu i* Chk-ap, ae * ffeiaft« in Hibbtag«,
ne m Cjadadma m Eveiciha. XAW»j*m te i roje imcsK.m*. ker }t prav t«d rauaereisu >hwea«t m k« sfia t r** tef. najslbioah prišel 1 ajsoi t ©seli,« <td.
5 « dolsrjev : « <00 dml. ^ Cikap « « sešel 1
f S f ^ 13 ***** celo S deterjelr
dan. Drajsrt lel k "r v kil
«a>H»in primrmt je tudi Bjiho*
tako imenovani življenjski standard — Eačin življenja ia prekratu>. Ameriški delavec živi r»z-meroma udobno. Kakor ni razlike na zunaj v družbi in obleki, tako nisem opazil bistvene razlike tadi med gosposko ia delavčevo mizo. Družinski 00* porabi /ase in ?a vzdrževanje svoje družine 2 do J dvlarje ali !iu do 160 dinarjev našega denarja. Dva do tri dolarje lahko dene na stran. To se tudi dolnja. So pa tudi. ki f daeh nrosperitete — Mamstanj« — ne pomislijo, da dobi sedem 4ftwiiih krav pre?ad« 5kdi tudi dob« sedem šahih.
V zadnjih mesecih sem p« od dveh zanes-ijmh gospodot prejel poročilo, de nRsi !jj-.<{.V zopet z bojaznijo zro t bodočnost Gtap, Janez Šolar mi z dne IS. novembra 1057 piše iz t>n-dragim tudi tete: >V nsši naselbini * H3.!a «wt«JO slabi čari. Ze preeei naših rojakov je izsrubilo delo Pri Steel Pbutu bo od L decembra do t. maja vse delo počivalo. Tke t-oolerator Pisat pa tudi še ni orlprt.« Podobno jt- poročilo iz CVreknda. V pisana z dne 11. novembra 1«: piše e. kanonik Oman: >1 A-fo« ?rf	lh??J sjaba. Kar sepričakovaao je 1«.
fda .mlastnjs delavce odpuŽ*a?i. Nekateri me-mjo, tla dela industrija to ,-ato. ds st bi delavci
»ima prav nič soai bolje«! v sehi. |ti« mo<krna sefasmost m breHx:»5tirr> <* ^cčri sebič-nost. is breiboiivfl »asprot,. Pmfeiic« bodo en najbrf zelo krute in veliko nedolžnih ljudi
. Pra.v., p .»^»oik«. ko »o plUM. po j? došlo
* V***1* " Nff Jorin, ki slove: koL^t m
»mino pomoč Mmtenih shmr. IfepkŠKf. je
L ti PT6iio- u	l* "iividno,
da je od ^rplembr« tnesec« (o-r carvtlo Utrilo hreaposclnih v Ameriki z. d«
brunTj« pa je pričakovati, d« bo število brez-
sovražeae centralistične vidovdanske ustave, toda Hrvati so ji s svojo nesrečno taktiko dc. tali že od vsega početka največje težave, dokler ni bila končno na pritisk višjih sil Se tisto jese9 prisiljeua odstopiti.
Vrnila se je vnovič Pašič-Pribieevio./erja. sova vlada. Ta je odložila sedaj še zadnjo krinko in Žerjav-Kramerjevi »demokrati« so se razgalili v vsej svoji odo r nos ti. Brez «ramn so hoteli a gaženjem vseh zakonov in vse morale »praviti s pomočjo svojih »Orjuueevi na koleni slovensko ljudstvo. Enako so divjali tudi na Hrvaškem, kjer ao zaprli Radiča, Tudi v narodni skupščini je divjal boj z vso siio in ni bilo ver-je<co, da bi ga mogla nasilna »I*P« vlada, kakor "<) jo miriva!!, vzdržati, če bi as bili napravili Hrvati zopet nove usodne ampak®. Sredi n*j-srditejšega boja se je meseca marca I. <925 drip. nil v skupščini pokojni Pavle Radič ter v imena svojega strica Stipice ia njegove »Iraške — po. klekail pred Pašičeaa, njegovim! radikali in celo pred viifovdansko ustavo.
Osupnila je vsa država. Pašše je cinično rr. pel ki vfade svoje najstrastnejie biriče, Pribite. vič-*&rjavovo »Samostojno demokratsko stranko« in sprejo! v naročje radičerce. S tem je bili tako zvana javtonomistična fronta«, ki so jo tvorili Davidoričevi demokratje, zemljoraduiki, radicevci in SLS, razbita in vsaka misel ua : Ti/.ijo nesrečne ustave zaenkrat onemogočeos. Toda Radič »ga je lomil« tudi v Pašičevi vladi toliko časa, da jc stari srbski državnik že sm. mladi leta 1926 odstopil Poskutil ie nato z Ra. dičem še Uzonovič. a tudi ta je vzdržal aarno (k zsfetk« let« 1927, ko so se bili radicevci popo|. iKjtats onemogočili. Tako so ostali radikali !«• enkrat čisto osamljeni in v tej stiski jim jo poskočit« na pomoč SLS, za zalivalo so jo ps a po poltrstjcjn tnesecn r.n neobičajno einičeii na-čin izdali in meseea aprila leta 1927 je sesiafil vlado radikalski prvak Tnkičeviž z sanslitaMi ter davidovirevci ia šele ss jesen *e je polni tc-ia priključila še SLS, aaisr je -osta!« t« vladi i do krvavega (»letja L 1938.
Po Radičevera izdajstvo spomladi let® M — kakor smo povedati — M kako re-?ixij-o cen-tralistične nstare ni bilo misliti, zato je moralt
poselaih v Združenih državah aarasilo is nov milijon, če ce morebiti za dva mjjijoaa. Tako bo takrat 10 do 12 milijonov brezposelasb. Doslej je aova gospodarska tiepresij« zadela naslednje industrije: jekleno, tekstilno^ artonirfjihiii. rudarsko i.n čevljarsko. Hopkiiu trdi, da lin v no-vem Ichs največ trpela sradbena industrija.
Daii ljubi Bog, da bi ne t« napo trd 1« uresničila!
Precej prvo nedeljo po prihodu r Cleveiaad so KevMnHB priredili v Maple Gardens farni piknik. ^ Na običajnem vabilu, priobčim m j Ameriški Domovini« dce 16. julija, ie bilo in«l drugim brali: Mnogo krasnih nagrad, najboljša postrežba, izvrstna godba. Zato je moja radovednost z daesa nss-HŠfalfl. Tolikokrat sem žt sl^ai to lepo zveneče ime, večkrat tndi bral, toda prave predstave o njem vendar nisem imd
V nedeljo dopoldne je priTozil »a (aroviko dvorišče težak avtobus. Pa se ni dolfe mudil, ofcrbaj cerkveni mo£je so v hipa napolnili nje-gor orjaški trebuh z jestvinaani, slaščicami i" pijano, p« je odbrzel, uato se je za zopet vrini tn zopet odšel. Po kosila je g. kanonik odpeljal tjs .od, oba Siapšakova in tiueise.
oito je lepo nedeljsko popoldne. Ponoči jt pohleven dež opral zapre&sse ceste, od Merili so izžarevali sončni prameni kakor zlatosrcbr" trato«. Zato so se mi zdele tudi eerte nekam j*J prazaii«w, bolj svečane, bolj mairjene. T«-ko sopjhajoči avtomobili so {Mscivaii doma, K >«h!ct tBcl>ni so švigali oa lev« in d<»ao. Ddavci 1» nun joti ar ji, bogati in sireinaSni — vse je hi-teio jei. ix mesta na deželo, aa farme. Na !>'" ciklih, ks so pa veliko bolj mika ko< pri naS' sem prvikrat in zadnjikrat *iM tri dame. k»* tenh obleka je aalikoTals Evini, ko to je w raju spodil, p« ni s« morda bite kake ire«Jf-uostle so navadno človeško teK sestavljeno « j	,B. mes»- Sicer pa m ameriške lene
dosti dostojiM cJjfečeae. C«Io v kopaUščih o? jezeru ni videti modera? letoviške spotakljivoth-
d«!ati tudi SLS zaenkrat politiko Iz rok t usia, no itiko pobiranja drobtinic. Na Radiča ae ni Pr," ,anesti, Spaliovi muslimani sploh mso ioireH nobenega jasnega načelnega Mitičnega progra-" srbske stranke so bile pn itak bistveno vse •nate. to je centralistični«. Čeprav je ves slo., venski narod slej ko prej zahteval avtonomijo, nI kako izpremembo politične smeri trenulao m bL inislHi. Vse, kar se je ▼ tej dobi važnejšega izvršilo je bilo oživljenje »oblastnih samo-uorav« spomladi leta 1927, ki nas pu seveda nikakor niso BMJffle zadovoljiti. Izvršili smo ieciaj fe to napako, da smo pritegnili k oblastnim samoupravam preveč stvari (n. pr, bolnišnice, cede), ne da bi si bili istočasno zagotovili tudi primeren odstop dotlej državnih davkov. Tako re ohranila država vse dotedaaje davke, a rasi smo morali uvesti nove, da smo te stvari plače-
TE''Naravnost usodno za salado državo je bilo na aopet poletje leta 192©. Tedaj je radikalni poslanec Puniša Račič v narodni skupščini po-itrelil radičevske voditelje. Po tem edinstvenem krvoprelitju politične zgodovine bo Hrvatje seveda prekinili vse siike z Bel^radom in odšli i svojimi najnovejšimi »prijatelji«, to je Pribi-čevič-Žerjav-Krnmarjevimf »demokrati« v Zagreb, kjer so izdali jsadvse radikalno, a povsem umevne politično deklaracijo, v kateri »o zahtevali dalefeosežno preureditev vee države in vsega dotedanjega političnega sistema. Umori v skupščini so odmevali seveda po vsem svetil, a pri ass doma so vzbudili prepričanje, da je nastopil usoden prelom. Tudi srbske politične stranke so v svoji zbeganosti pričakovale dalekosežnih dogodkov. Ker ai nihče ni npai prevzeti odgovornosti za negotovo bodočnost, je sestavil konec julija novo vlado šef SLS dr. Korošec iz strani prejšnje Vukičevičeve vlade.
Toda tisti, ki so pričakovali odslej velikih dogodkov, niso prišli na svoj račun. Vlada ni izdala nobenih pomembnejših ukrepov, Hrvatje M so z velikimi slovesnostmi pokopali svojega Itadiča in nato mirno obsedeli v Zagrebu. Tako je šel vihar mirno mimo in tiste temne sile, ki niso nikoli hotele siičesar slišati o izpolnitvi pravičnih slovenskih in hrvaških zahtev, »o začele vnovič stikati in dvigati glave. Posledica tega je bil državni udar z dne 6. januarja 1 t'>29. kakršnih pomni srbska politična zgodovina že več, ki se med seboj niso mnogo razlikovali in od
Vlado je sestavil poveljnik kraljeve
garde, general Peter Živkovič, ukinjena ie bila nstava,_ razpuščetia narodna skupščin«, oblastne skopščuse ie vsi občinski odbori, razpoačerae vse politične stranke in bistveno omejene vse osnovne državljanske svoboščine. Že naslednjo jeeen smo dobili potem novo razdelitev države na devet banovin (dotlej TJ »oblasti«), leto dni nato je »lisa pa uveljavljena (oktroirana) nova ustava, ki je ostale v veljavi do danes. Njena bistvena značilnost je te, da po njej Jugoslavija ni več demokratična in parlamentarna država, temveč »avtoritarna«, kajti vlada ni več odgovorna narodni skupščini, temveč le kroni, v kaieri je osredotočena vsa oblast
fzprva je skušal avtoritarni režim voditi državne posle popolnoma nepristransko, a v strogo centralističnem duhn, leta 195» so pa ta režim na videz »demokratično« pobarvali s tem, da so izvedli nekako volilno komedijo, ki je bila v obrat; v.-tein najpreprostejšim pojmom demokracije. Dobili smo volivni zakon, ki je vsekakor najreakeionsrnejši v vsej Evropi, pri volitvah je smela nastopiti ena sama stranka, a še ta je izvajala naravnost nezaslišana masilstva. Dr. Korošci je bil tedaj le izstopil iz vlade, kjer sta ga nadomestila gg. Kramar in Pueelj. Na-
~m%m .
na Kalesine goro! Tudi letos ho dne 8. aprila na cvetni petek na Žalostni gori več sv. maš, zato ne zamudimo zlatega časa Ln priložnosti, ki jo nudi stara božja pot. Ob Marijinem trplj®nju pod križem bomo črpali moč za sedanje težke časo. Ti, o Mati žalostna, razumeš naše bolečine!
Prošnja in poizvedovanje. Dne 24. marca je hodil po Predovičcvi ulici v Ljubljani srednje velik mož, okrog 40 let star, modrosivih oči, precej sivih in dolgih las kostanjeve barve, z ravno tako močno brado, ki pa zaradi jamice v bradi malo čudno izgleda. Imel je zelenkastosivo zašito obleko in obrabljene ia razpokam? čevlje iz boljšega usrsja. Na hrbtu je nosil odejo sli kaj. Morda ne govori več dobro ikuniko, ampak 1® rusko. Morda je opisani že 23 let pogrešani vojak Franc Primer iz Nadgorice pri Črnučah, ki je bil v svetovni vojni ujet na ruskem bojišču.. Med teta časom mu je mati umrla in oa domu gospodari brai Stefaa. Ako bi kdo vedel, kje se nahaja gori opisani, lepo prosimo, naj to sporoči proti nagradi njegovemu prijatelju AL Pairibu, Pedgezica 2, p. Dol pri Ljubem, aH pa bratrancu Fr. Pečar, p os. in gost, na Črnučah, poŠta Ježica.
dailjnji potek političnih dogodkov, v katere je
frfaesla pate« bistvene izpremembe že smrt ralja Akksaadm I. leta 1994, je ki ga ae bomo opisovali.
Slovenska politika se je razvijala tudi v letih po umoru hrvaških voditeljev v srne?!, kakor so je oblikovala že po sprejetju zloglasne vidov-3« neke ustave. Socialistična stranka je zaradi notranjih razprtij in brectnačelnosti sfcoro razpadla. Tvorili so jo predvsem še nameščenci raznih socialnih zavodov, delavstvo jim je pa deloma allo v podtalno komunistično stranko. V kolikor je pa socialistična stranka sploh še obstojala, je tvorila kulturno in politično bolj »li manj odkrito le nekak repek liberalcev. Liberalci so doma ©stali kičenš v Krasi«? jeve mestne »demokrate« in Puoljeve podeželske »kmetijace«, toda r Belgradu bo vodili oboji isto, to je centralistično, protislovensko ia kulturno bojno politike Končno so se ps čisto pravilno oboji znašli pod istim okriljem JNS m tvorijo tudi danes se nekako zadnje ostanke v dobi nasilne diktature vsemogočne m »BssU.kitt-»ke« armade JNS. Ogromna večina njihovih pristašev se prav tako dobro zaveda uničujočih posledic centralistične politike JNS, toda ajih politična strast ia omejenost je tolika, da Se nadalje slepo drve po uradni poti svojih voditeljev,
V»t« bivše SLS so ostale tudi po njenem razpusta navzlic naravnost strašnim pregunja-njens 1. 193J—1934 im razpustu skoraj vseh njenih organizacij bistveno skoraj neokrnjene. Odpadli so le korist«tovei, večina je pa junaško prenašala vere silne žrtve. V njenih vrstah se je zbiralo vser kar je priznavalo Katoliško svetovno nabiranje irt stalo politično na od"očni zahtevi po avtonomiji Slovenije. Jeeeni 1. \W> se je stranka priključila JRZ, kjer pristaši upajo doseči uresničenje cilja, ki z nezmanjšano silo gori in bo gorel v srcih ogromne večine vsega slovenskega nazoda.
Seimi
It. aprila: Sv. ia kram. Višnja gor«, Canko-va in Tišina v Slov. krajini. —■ 1Ž. agiiSa: živ. Kamnik, živ. in kram. tJt. Jernej, Dobrovuik v Slov, krajini. — 13. aprila: Dolenja vas pri Ribnici — 14. spržls: živ. in kram. S&žna, Doiec|a Lendava. — 15. aprila: živ. In kram. ŠkocijaB, SIraručna, Borovnica, Osilnica.
Z glavne ceste je avto krenil na levo in obstal. Dospeli smo na položen griček, poraščen z redkim drevjem. Avtomobil je stal poleg avto-mobila, da smo se le a težavo skozi preritl v hipu so nas obsuli prijazni Newburžani, možje, zene, fantje, dekleta sn otroci Z večino teh otroško dobrih in odkritih src se še nikdar v življenju nismo videli in vendar smo bili v trenutku kot stari prijatelji io znanci. Ta so bile druge Hmje, Anibrns, Zagradee in Žužemberk. Hvala g°Pi> da poznam te kraje že izza mladih let! Prepotoval sem jih ponovno kot dijak, bogoslo-Tee in tudi kot duhovnik.
To je torej pikniki
že celi teden so ob luninem svitu postavni »nzje in fantje zabijali kole, pritrjevali deske, sestavljali mize, pripravljali plesni oder in postavljali stojnice, in danes gre njihovo delo v Klasje. Kakor doma na sejmu aH cerkvenem pro-'cenju| Okrog stojnic se gnete mlado in staro. «ne m dekleta se skoraj dobesedno kopljejo v potii m znoju od same požrtvovalnosti. Pa ne 7cse,° razigrane so kot takrat, ko so nregle doma na svatbi svečani slavnosti ali kaki piknik Prireditvi. In to je v prvi vrsti
i f erkc7, v Ameriki ne uživa uikake državne podpore. Navezana je sama nase. Vzdržuje sc s prostovoljnimi prispevki svojih faranov, kt skrbe im ■ Za , 0 ®olo> učMelrice in duhovnika. Zato škniV- ,ni katoličani razmeroma veliko stro-teri i zahtevajo tudi veliko žrtev. Ce jim wa-vnretr • sr<'f'stvH dopuščajo, radi prispevajo za v C1 i™ "flroc'no'"'lturne potrebe, pa ae saitJo
'levelandn, ampak tudi driigad. Že imemmud
°'ar mi v pismu r. dne ti. novembra Diitni^iri >,!>"'t5 kratkim »Kio imeli Cerkveni rai f' 5'',ub slabim čusom smo napravili škofi'1 ilsoC dolarjev čistega ffobjfka.t Tadi fnra obner^ «« j« tisto popoldne prav dobro 1800 dolarjev"5 sp0IB"11 ae vura- 80 "kupili okrog
Velikega pomena pa je piknik tndi v nsrod-noknlturnem oziru- Cerkvenih piknikov fare Sv. Lovrenca in fare Sv. Vida ter piknika newbur-ikih Čričkov ne bom nikdar pozabil. Ponovno me je prevzelo tako silno občutje, ds sem skrivaj otiral solz«. Ko sem gledal tiste izrazite slovenske obraze, se mi je zdelo, da jih ožarja nekaka bolestno lepa radost. Domača slovenska pesem jih je za hip prestavila v domovino, ki jo neprestano nosijo v srcu, besedi, dejanju. Priscdel sem zdaj k tej, zdaj k oni mizi Io se skušal vtopiti v njihove misli in njihova čustva. Govorili grao in peli in zdelo se nnm je vsem, da smo doma, pod domačim krovom, sredi domačih livad.
Tudi mladina je pela same slovenske pesmi. Kako sem jo poslušal in gletUd! O j Triglav, moj doml V gorenjsko oziram se skalnato stran. In Savica, hči kraljeval Mnogi že skoraj več *»e razumejo slovenske govorice, šok iu vsakdanja okolica jim vsiljuje anglešci.io, toda slovenska popevka jim je še ljuba in draga, kakor so jim ljubi in dragi njihovi starši. S pesmijo pavzljisb-Ijajo tudi nepoznano zemljo in rod, iz katerega so izšli njihovi poznani dragi.
V kupo veselja pa kaj rada kmne kaplja grenkobe, Kolikokrat se to dogaja v življenju! Tndi v Nctvbttrgu je bilo v tistih lepih dneh tako.
Po devetdnevnHki pobožnosti smo se v prijetnem hladu na vrtu še nekoliko poraagovorili, potem pa odšli k počitku. Komaj pa zatisnem oči, me že zbudi trdo trkanje. G. Julij Slapšak je bil.
»Kaj je?«
»žalostna novica, G. kaplan Kužaik je v jezeru utonil «
»Govori resno, saj ni danes pustni torek U Ker sem še pred nekaj dnevi z g Kužmkom govoril, sem menil, da se g. Julij žali, kakor je bila to večkrat njegova navadu.
»Ne šalim se. govorim resno. Telefon poje na vse strani, pa od povsod se potrjuje žalostna novica.«
Bog mu bodi nsilostljiv!
Celo noč so gospoda iskali po jezera in drug® jutro so ga res našli mrtvega. FerfaBjev pogrebni zavod gs je prepeljal ne dow in ga »nlzarai?aL Ker je bil rajaki iz newburške fare, so ga v nedeljo pope kine prenesli v tarno cerkev. Ob odprti krsti so jsewburšfea društva, prijatelji in znanci vztrajali celo noč in saelilš za pokaj rajnkega. V ponedeljek dopoldne so ga prepeljali v Collimvcod, kjer je pokojni gospod kapiaeoval. Pogrebne svečanosti je v torek dopoldne opravil elevelandski škof dr. SchreEihft. kš je tudi angleško govoril, slovenski govor v cerkvi pa je imel nesvbiirški župnik g. kanonik Oman.
Nenadna smrt e. Kužmika ie pretresla vse elevelandske verne Slovence posebno še zato, ker sa v 14 mesecih izgubili tri mlade, v Ameriki rojene slovenske duhovnike. »Vsi trije umrli duhovniki,« jc pisal v posmitnici preč. g. Jager, »g. Virant g. Shuster in g. Knžnik aa se jako zanimali za slovenski jezik in bili pravi sinovi svojega naroda. G. Virant si je zdo žete! »ti z* eno leto v staro domovino, do bi se popolnoma priučil slovenskemu jeziku. Že se je bil tozadevno obrnil na svoje višje predstojnike, že je b»l v dsgovoru z ljubljanskim nadškofom, ki ran je obljubil vso podporo in naslon jenost. — Cmp. Kužnik ie pa že kar dobro obvladal slovenski jezik, tako da se je samo malo poznalo, da ni bil v starem kraju rojen. Rad i; pridigal v slovenskem jeziku, rad je govor« v njem. Bii je ponosen sin svojega naroda. — In g. Shuster je bil pa kar cel stasokrajski kaplan! Ta vtis sem dobil, ko sem se prvikrat sešel s njii,«, ke se je po dovršenih študijah vmil domov v Amerika
(Nadaljevanje.)
MLY"€I
£199.-
DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGO VINA B,
ISHCDROFI iHtatzraafa vsak Uiin m !• posnelftov

S 13 leti akadenuearka. Sem pa tja se kje res rodi otrok, ki po pravici vzbuja zaradi svojih izrednih sposobnosti r.emalo začudenje. Eden takšnih je prav gotovo tudi joanna Xenos, ki se je kija!) svojim, komaj 11 ietoin, že lahko vpisala na univerzo Ta otrok — saj ga vendar smemo še tako imenovati, četudi je že prestopil 5>rag visoke .šole — se lahko ponaša s tem edinstvenim uspehom, da je končal vse razrede ljudske šole v dveh letih in dveh mesecih. De.kle je nenavadno nadarjeno iu poleg tega tudi od sile pridno. Takoj po končani ljudski šoli se je Joanna vpisala na gimnazijo, ki jo ie v štirih letih vso dovršila, iu še celo z najboljšim uspehom. Letos se je za svoj 13. rojstni dan vpisala na univerzo v ameriškem Chikagn. joanna Xenos
je najmlajša slušateljica, kar jih je bilo sploh fcdaj vpisanih na tej visoki šoli Posvetila se ie študiju ketuije. Pravijo, da je univerzitetne pro-
fesorje že takoj pri prvem srečanju, to se pravi, po prvih odgovorih, toliko presenetila s svojim znanjem, da ji najboljša diploma tudi na uni-
verzi več ne r.ide. Če se to poročilo ua (»ti preko voiike »luže« !e ni preveč napiio vlage, ima Amerika res velike otroke...
V šestih urah posta! letalec. Letalski klub v Coutancesu v Franciji šteje med svojimi člani n letnega fantiča, ki je pred kratkim dobi! dovoljenje za krmarjenje letal. Ko ga je njegov oče zapisa! v pilotsko šolo, je vsak nejeverno zmajeval z glavo, češ, kaj naj tak otrok počne z letalom, ko še krmila ne bo mogel držati v rokah. Kmalu pa so začeli vsi letalski strokovnjaki občudovati fantovo točnost pristajanja, njegov čut za orientacijo in njegove tehnično sposobnosti. Že po šestih urah 5? minut letanja 7, učiteljem so ga pustili leteti samega. Polet se mu je izvrstno posrečil.
Kuhar: »Ali ti sploh vež kaj je umetnost«
Gluhar: »Seveda vem. Umetnost je to, česar ne znaš, kajti, ko enkrat znaš, potem ni nobena umetnost več.«
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali n|«t prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba': plačajo sama polovico, ako kupuieio kmetijske potrebščine &li prodajajo svoje pridelke aii iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali »aiencev in narobe.	Pristojbin« za tnale oglas« s« plačuje onprst,
IriMs dsiils
začetnica sprejmem za hišna dela. Sar t A., Ljubljana, Resljeva 1.
leni silvanec, bela in rdeča šlahtnina, beli burgundec, biser iz Csa-be, retlinec, Bouvier rani na, nudi Ferle, Svibno p. Radeče prt Zidanem mostu.
""jsvTdolileT-
nega sprejmem za več let Plača 100 Din ali p* več. -Goreac, Vevče 2fi, Dev. Mar. v Polju.
Male jJBMstfa^i
darskimt poslopji vse * ojKsko krito, tik drž. ceste Pljunka — Lilija, zelo ugodno naprodaj. Prelogar, Praproče 8, p. St. Vtd pri Stični.
dobro ohranjen, skoro nov, se zaradi smrti lastnika poceni proda. Naslov v upravi »Do moljuba« pod št. 5297.
šiSSrtrilS;
ženski cena <300 Din naprodaj Gradašlta 8.
z 2. teletom prodaMi&lsvčič, Koprivnik št. 14, poŠta Gorenja vas.
Vseh w>! sEjlil
v ogromni izbiri mo-škfga sukna, perila i.t.u. kupite najceneje pri Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14.
Mlin mžagT^Ti
pogon na lesne odpadke v dobrem stanju, na zolo prometnem kraju tik banovinske ceste, ugodno naprodaj. Ona se izve na iicu mesta, na pisma se no odgovarja. Andrej Kranjc, p. Hinje, Dolenjsko.
Z mišo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena t steklenici za 150 litrov Din 20-—. po pošti Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. — Prodaja samo Di-ogf-rija Kane, Ljubljana, Židovska ul. 1.
sžsfsn'«* veliko izbiro SSaifllMSS kambrikov
in »vile, dobite po zelo nizki ceni pri 1. Tomšič, •Sv. Petra ce*ta 38.
FSŠŽSS! Miz
ee [sprejme na kmetijo. Ponudbe pod »Dobra plačat na Domoljuba
pod štev. 5303.
sprejmem takoj. — Perovšek Janez, mizar, Šmarje Sap.
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550—• naprej, — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske zveze).
samostojna, snažna, varčna. ne nad 40 tel stara, se sprejme t. maja 1938. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih siužb na: Anton Božič, Kranj. Oziralo se bode samo na prvovrstno samostojno uioč.
najboljših svetovnih znamk in vse nadomestne dele po najnižjih cenah: Uotar, mehanična delavnica, Dol pri Beri-čevem.
SBStatjj ograjo ali šprajce proda Siruik, Rašii!« 12, 91. Vid nad Ljubljano.
Pozor! hobFST
od 500 Dir. dalje: Diamant, Wnnderer, Go-ricke, Herkules, Presto, itd.najcenejc pri tvrdki Pl e v e 1 v Preski pri ftfedvodoh.
Prodi® posestvo
med Trebnjem—Mirno, 33 oralov, t vsem inventarjem, orodjem, živino in vinom. Cenu od 60.000 Din naprej. Jože Krevs, Zidani most, p. Trebnje, Dolenjsko.
Rfrts iBfelB pridno
in pošteno, zg liišna in poljska dela, sprejmem. — Trgovina in gostilna »Angelca«, Jezica št, 6,
vrtom prodam po neverjetno nizki ceni. Po domačo pri Matevža, Osredki št. 1», Dol pri Ljublj.
Mlila Ipisa n,".odaj.
Vnanje gorico 28.
blizu ceste proda0rfcar, Studenec — Dob pri Domžalah.
~Tl0-20
tisoč 01 u 7.s povečanje mešane trgovine i$če Slovenka v Karlovcu. ftiisiov v upravi Domoljuba ped štev. 5189.
malo rabljen in gnoj nično črpalko na verige, proda Alojz Hnčevnr, Znpo-ge t, p. Smlednik.
RADIO LJUBLJANA
od 7. do 14, apriia 1988.
Vsak dan; 12 PloSČ«, 12.45 Vreme, poročUs, 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, i4 Vrern«, borza, 19 in 22 Ča», vreme, poročila, spored, vestila.
Četrtek, 7, aprila: 18 PloSče. 18.40 Slovon. a Slovence. 18.30 Nac. ura. 19.60 10 minrit zabave.
20	Večer skladb Viktorja Parme. 22.15 Opereta«
flaoba, ■— Petek, 8. aprila: 11 Šolska ura. 18 enska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 Novice o izseljencih. 20 Koncert radijskega orkestra. 21 Večer gojencev ljublj. dri konservalorija. — Sobota, 9. aprila: 17 Klavir in harmonij. 17.40 Strokovno šolstvo. 18 Ruski seks-tet. 18.40 Psihotehničnl oddelki in njihovi rezultati. 19.30 Nac. ura. 20 O zunanji politiki. 20.30 Pisan večer. 22.15 Plošče. — Nedelja, 10. apriU: 8 Radijski okester. 9 Napovedi in poročila. 9.15 Plošče. 6.48 Verski govor. 10 Prenos cerkvena glasbe. 11.15 Plošče. 11.30 Otroška ura. 16 Salon-skl kvartet. 17 Kmetijska ura. 17.30 Koncert. 19.30 Nac. ura, 19.50 Prenos iz Šoštanja. 22.15 Plošče. Ponedeljek, 11. aprila: 18. Zdravstvena ura. 18,20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Koncert lahke glasbe. 22.!5 Prenos ir. restavracije »Emona«. Torek, 12. apr,: 11 Šolska ura. 18 Radijski orkester. 18.40 Vzgojne poteze Slovencev. 19.80 Nac. ura. 19.50 Zabav« ni zvočni tednik. 20 Koncert radijskega orkestra.
21	Paganini: Sonata XI. 21.10 Klavirski koncert, 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 18. aprila: iS Mladinska ura. 18.40 Notni lokalni vlaki. 19,30 Nac, ura. 19.50 6ab. 20 Koncert. 21 Koncert radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plošče.
»Toliko skrbi imam zaradi dolgov, da nobeno noč ne zatisnem očesa.«
sKako pa potem vzdržite?«
»Spim čez dan.«
z vso oskrbo v hiši sprejme Slibar Fr., Jesenice Fužine.
»Ali niste vi tisti, ki je bil pred četrt ure tu? Kaj pa hočete zopet?«
Vandrovec: »Saj ste rekli, da mi boste driiftiS kaj dali.«
Za spomladim idravlsenje mm
T#8AVIINI ČAJ
Kog. Miiai.
stopnikov snsraMkega edveteiSkegR »fftsa, ki je udeležila p«3»lR,ve sv. A-sicstisaj no prinesli v srednjeveškem slogu iiitoiaiM* Sipa s svetnikovo podobo, darilc Zveze odvetnikov v Zedinjenih držnvah. Okrasili »o a; njo okno v svetnike vi stolnici v Tregsierja, bMtaadfcMB Mestu ob Rokavsfcem prelivu ia njegovesn čem kraja.	_
D	HOfO
Veliko »zfoero
ženskih fn moSfeih
fHfjf^lfl S® in nadomestnih ielev Vam nudi
po selo »godnih ee&ab
CIKLUS
Sv. KRIŠTOF
TVBšEVA CMA 61 Ka.«*tn» Majeaa
— BBJtlORAD
Kadi preureditve trgovskih prostorov » regulacijsko črto snio priailiaai naae (josedanje prostore tvrdke
f.uaiciiss
Popotaonm iaprazniti najkasnejs io m"ia 1.1. - Da do tega čase na<io salogo POPOLNOMA IZPRAZNIMO,
POh-olneno za fantovske obleke dvojna širin, ........... Din 25.-
Polvolneno Špricano m moSke
od „ 45,—
t se i!ii®
obleka
Mini"0 ,v.?'neno"8rlašto ln šprieano od Cvah vol!ie,ii kamS«rni v vseh
z" daniske plašče in'kostume a*ojna Širina
!0°/. ceneje
boljša volneno v vseh modnih barvah
180 cm žiroko . .......od Din •4!>.-~
dmnsko volneno kariranc in Sprisaiso	^
blago............ • » 12
prstni blagovi sa damake in otroške
obleke............ •
70.— blago s.a predpasnik« ln rooSko srajee
trpežno.............
m— in tako dalje.
mffots&a ps-iMla® fi«r »i mssfesavlt® S»?«sjo ®®
Mm»f fajter fo«j.aS« teup&M «f«S»r©	fflfcaslcSS* cMMPaltt
A
9d dam* je polregai! v soboto 2. aprHa 12 letni deček Branko Alojzij Klančar. Za svojo staraš jc deček krepak, kostanjevih las. Obtočen je v temno-inodro obleko 8 kratkimi hlačami, beks-imxSr» Srtaeto srajco, tnmiic-iocdsr pulover. Obut je v Bsiiekovane aojserje % dvojnimi Sportnimž no-gavtami Okrog bodi srotofr!av te brez ptaSfts ter M«i s seboj bržkone aktovko a Šolskimi knjigami. Kdor bi ka! vedel o njeaa bodi« da gs je sonate naprej kje vide! ali morda vč m njegovo sedanje btvaližče, je lepo naprošati, da takoj »poroči it« naslov; Joža Mir, Ljubljana, Rožna ui. 41.
drobtine
Kako je Pastenr prosjačil
Veliki učenjak Pasteur, ki je iznašel »rcd-
JtTO zoper pasjo steklino, je šel takoj na delo ter je hotel s prostovoljnimi prispevki dobiti
^ ."aria' oa bi bil mogel graditi velik
v katereni bi se zdravili nesrečneži, kš »o zM!aU za pasjo steklino. Nekega uSae se je oglasi t calonn vdove, bogate trgovk®, gospe Bottei-wut, kjer pa je moral dolgo čakati, da je bil Hrf- ■	Jc priSla sporočit v njen salon
»lUMinja: »Zunaj čaka star gospod, ki ae piše rastem!« _ »Ali je to morda tisti Pastenr s Pujo steklino?« Služkinja je znova Sla ven po-"MSet' »»kar jB Pastour odgovoril: »Da, jaz
ZDRAV] m
t, pomočjo lastnosti zdravilnih reliSč % uporabo »Keraaa čaja«, mešanice posebnih zdravilnih bilk po predpisu Dr. R. W. Pearsona, Sef-sdravnika v Bengaliji (Angl. Indija).
Z dolgoletnimi izkušnjami je dognana vrednost »Mersasa čaja« in to s brezdvom-som uspehom pri obolenjih: poapnenje 211, boleini kroženja krvi, S««eke bolezni, bolečine ob menstruaciji (mssečno perilo) migrena, reumatizem, bolezni ledvic, jeter, motnje v želodcu, zastrupljanja, neredne stolice, protia, obolanja na črevih. hemoroidi, splošno in prenaglo odebeisaje in proti zgagi. — »Hersau £aj« se dobiva »amo v originalnih omotih v vseh lekarnah.
Kes. & far. 14001 — 1985.
(tem I« Nato je bil sprejet ter je gospej začel razlagati, da hoče nstaEOvifi zavod ?.a bolnike, ki imajo stekliso, Vedno fjolj navdušeno je govoril: »Is za to sem sprejel neprijetno nalogo, ®»d!egovati ljudi dobrega srca, kakršna ste tudi vi, gospa. Tudi aaj'Kian;Si znesek .« — »Oh, prosim vas, gospod!« je prekinila gospa, ki p« ui bil« sič Mnj v zadregi kakor gospod Spregovorila sta Se nekaj brezpomembnih besed, Eakar je gospa vstal« ia šla podpisat bančni ček. Izročila ga |e Pasteurju Ta ga je ves v zadregi sprejel: »Kako ste Ijabeenivi, miksstna gospa!« PrSKlBE pa sa je zvil a vtaknil 7 žep, je vendarle pogledal, kaj ie na čeku napisano Na mah se je stresel in glasno zaihtel. Na čeku ie biio zspisano, da mu gospa za njegove bolnike daruje cel milijon.
Pokrovitelj odvetnikov. N«#i avtosiobilisti so se v zadnj® letih navadili smatrati, kakor povsod v inozemstvu, m svojega pokrovitelja sv. Krištofa. A naši odvetniki menda malo vedo o svojem stanovskem svetniku, ki ga enako častijo v Evropi in Zodinjenih državah To je francoski puSčavtiik st. Yve*. G«i nekdaj je branil vse ubog«, žrtve krivice. Zato je kmalu posta! tudi pokrovitelj pravnih ssatopitikoT. Že
Rubeits, ki je, naslikal svetnika za Louvainn, ga je upodobil v ft-.ive.iiižfc Tudi svetnikove podobe, ki visijo 2 * coskih kmečkih hišah, ga kažejo v žrnem kksfrakis in plaSča, vrh featei b,;©m pužčavnikove dolga bela obli dospela na Francosko skupina poobla
univerzo v: ;8ES SjlaSfrii, po fiati-
•<r§b«sfceei
odhn r
'tka
,ftai je MerniA mt~
je,
ii.aE
kalifa ttaib&lje.
Zahtevajte /i/t oovsodt

r Dr. Fr«t Dngaat feS-frimaj
Onitnir*-
I^abljtu Komenskega «L t
Tliefoa «. MS
Učitelj, (učencu, ki mu ni rede! odgovora): »Ti si tepec. »Takoj nato se je obrnil do drugega ačenra: >Ksj sem rekel?«
•Ti si tepec,; se je glasno odira! vprašani
Cjodnt platnen! poKasej isponko * «umSJ*«U» podplatom In nlr-ico peto. iieian? 7 drsn t« sin barvi.
OtroikJ jismliArtl čtfri,J4kl os laponko praktični » šolsko deeo, Ki Imajo dsice do taie. Vet. 25—30 »in 43.—, SI—»« £>it! 4».—, tonske »Ia iS.—.
Mo-S-nl »ise^Jti	a
pop aUiuieM navtn okrasom, te mjmpt rvvnja s BszsiitljBE p&^s&uosjt, sta-neJS mmo SMa
I .ali t) Samski ««»'111 Uite-lsr.i Iz »»oCsieg* piaUHt i okraskom is astma*. «tek8 k« Miki. u dahni 1» pripravni sat t»pm rrrme.
*«aj»oij naivni al	MrešSsi čeidjček te Hseca Jaka a. saponko In m^fnlns a«-
n^e&ini pcKlpiatoiu.	041 St.
—26 Din 4 S.—,	0<8 št.
21—ss Din afi,—,	od St. »I—1» Ol« S!».—.
vKakw razmere pa vladajo » vaši peUsrai. Davi sem tu kupila hleb kruha in ko sem ga doma prerezala. je padla iz njega fajta. ki ste jo zapekli.t
Poo:ohiik: Joj, kako bo mojster v«&eJ, ker ie eeio dopoldne iSče svojo tajfo c
noti nmmteh Za. »segaatae-fa gx*9*im k poiaSajIsa-t! oblik), aken) 6ni| % drap-raJa«l kombinacija.
Kajfeot^&a srečna uico&k* obutev ss pomlad, so --.m-dali iz mo&tega usnia 7 usnjenimi podpisi. — Si. •ii—M Din 49.—, it SI—J! »ha 59.—. St. 35—3« Me "9.—. Moški H'in 99.—.
Klavirske harmonike od Dm 480"-
soaiiadni model. — Lahki "udobni S*»ski
ki izdelani v rjavi bar .1 so Vai novi kostim nnjbotj primerni.
Zahse? ajtc breiplsea' katalag t
1 ji Siki rn.škt ptJffvIjl it. delani ta rajavegm usnja i ■ffitintlB	Late -
nJteasU okras f*sispeši4|e iratenlt tsttg*. Stanejo samo Dna SS.—.
Vajenec: »Koliko p« o,j računam za popravilo kolesa?«
Mojster: >18 dinarjev — —, ne. zaokroži na
90 dinarjev —---, čakaj. re<i raje 22, da ne bo
izgledalo zaokroženo.«
Nemirni ded m žoio ia igro so najprUnemejši ti pottertjl 1« močnega usnja i raeraiirsSJiviisi gasil jasli nil uodpiatt. Od it. 3! —34 Din 49.—, od ss. Kt—SS Din SS,- .
K!«;8r.tni, iaitfei iu znatni (tsmv&f sandali. Izdelani 12 noga belega ti&aia, feem&luiranega s klavrni nsnlem preko nartl.
Brini® in fige
FKAN POGAČNIK d. s o e, LJUBLJANA Tyiž®v« {Dunajska1 c. 53. -lavna skladišča (Balkan
Sodnik: »Obtoženi ste 24 slučajev tatvin, in sicer iltoče brati)..
Obtoženec: »Nikar se ne trudite, gospod sod-ssik, saj ^ tirna <
Efraniine knittice,
etrwfe»est»« papirja, .i«i«Kc*, 3 %	K*
vBOveujem po najvišji eeni takoj v gotovini.
Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SRECEt.
ijrirtjttii
festfetstsa 14
Snubec (ko je dal služkinji napitnino): »Po-vsjte mi zaupljivo, koliko je gospodična stara?<
Služkinja: >f"isto natančno ne vem. ampak »tarnaj bi se dala najmanj s sedemnajst deliti.*
fa v.i« najdruue iioi to lahki etteljiki i -jsvl bartt I okii«ni:a okraskom ln !H*|wnke iweko narti. t. t,—S» »in 59.—. 31 -M nie ss,—.
lOOB.NOSr NAD vse:
Srrreinl t mrtn in bo^si« okraf^nt ifil^i. VrJe<c *c t okrasnimi pentijSimL f&-
ko 6» hi-.fci. »t, Sfe fen-»fte r« sprcltorf.
Bolnik: »Torej, mnogo gibanja pravit«. P spod doktor?«
Zdravnik: »Pa. Najbolje bi bilo ako prW> pite k protialkobolnemu gibanja.«
____________________ ________ ____________________,_,„.........- ..-.-■»■'>•'
liiijiilči »Silili
¥ umm mm
CflsaasfSsi i®4	dm
OTP fejje. Issssae Imaim, tm-&m m reasa Srasss »8»«»*. nudi v najboljši kakovosti ivrdka hm PiaMfc. ItiMtMi. Tvi-ševa (Dunajska) cesta št SS v Javnih skladiščih
»Ali ste Se slišali, Fležar, ki je z avte m hotel frev-Miti Afriko, je taSei med Ijudoirce.<
»Kaj mi n-e povest* Pa so gs. zopet spustili?« »Ne, n« a$®govem bentinu g® spek!i.<
Obrestuje
hranilne v'ože do