y«5ÄVÄPna? S Chic^o, IM.. -bota, 1. mare. (March 1), 1024 STEV.—NUMBER S2. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE daugherty napovedal BOJ SENATU. fjtvocodni tajnik si je najel isU ■rtvna zastopnika, ki sU ga bra. gila pred enim letom pred napadi v poslanski zbornici. DAUGHERTY 81 JM MUDIL V CHICAOU 8AMO DVANAJST UR. Chicago, HL — U ver jen, da bo t oenatu sprejeta resolucije, ki ahteva novo preiskavo njegovega ladrianja v uradu, je pravosodni tajnik Daugherty naznanil, da si je najel bivšega zveznega sena torja u Oregona Geo. H. Cham terlaina in odvetnika Paula How Juda iz Clevelanda za svoja zagovornika. Pol ure pred objavo tega nazne-silt jc odšel Daugherty iz Chiea-K» v Florido. Nobene druge for malne izjave ni podal tekom svojega dvauajsturnega bivanja Chieagu, kjer je nastopil k. ki «o mi nasprotovali jsv-"J naskrivaj na podlagi istih •Molžb in ž istim ciljem. "Posvečala boata potrebno po-«•"»eat mojim oa^nim zadevam i» o bom jaz lahko opravljal « nadalje nemoteno svojo vUdno rC " pravosodnega irrta- • V WMhi"iton ae kar najprej mogoče. — H. * Daugherty." Najrnai ilncjic dejstvo je to, ds C :l,(r,y "rck'l v svojih raz-motajo, ki ne bo če iz-^ vsakomur vieč. Rekel je, d< '»*"IJH stvari, ki bodo «' ha. Če ga ne puste PREOLÈD DNEVNIH D060DK0V. Amerika. Daughertj, ki so jo umaknil v Chieage, je napovedal boj avezne-mu senstu. , Bivii justični tajnik Palmer za-slisea pred eenatniin preiskovalnim odsekom. Senatni imigrcoijoki odsek je proti Johnsonovi predlogi. Čikaiki krojaški baroni odklonili vladno poeredovanje v stavki. Dcmonstrsoijc proti priaelniški predlogi. »'*. ' \'i Staro žganje, vredno miljon dolarjev, ukradeno v Chicagu. Inozemstvo. r , Z Dunaja .poročajo o gibanju jugoalovanake armade na meji Bolgarske. Čehoslpvakija ni apdovoljna z italijaaako-jugoalovanskim paktom. Millerand, predsednik francoske republike, se ogreva sa fašizem. AngleŠkf delavski minister Henderson izvoljen ze pozlanca z veliko veČino. Predilničarji v Mehiki zapretili z generalno ztavko. ' \ Mehiška vlada izrodila naravna bogastva ameriškim bankirjem za novo posojilo. - Čehoelovakija «ima alkoholni ZVEZNEGA POSREDO VALCA NE MARAJO. , HI — čikaiki oblačilni fabrikantje ao odklonili služnosti zveznega posredovalca v stavki, ki se sedaj vrti v tej pa-nogi čikaških industrij. "■ Delavski tajnik James J. Devis Z G AUA Z JU $1,000,000 UKRADENEGA. Ha tíeoée zabojev žganja je bgi nilo polagoma ia sistematizo iz vladnega skladišča v Okloegu. , TO JI BMA NAJVEČJIH TAt VIN V ZGODOVINI PROHIBlC HI POSTAVI. > * ■ i . ' •jj' r rii'i JB Chicago, m. — Osem' tisoč aa. bojev žganja predvojaega' isdd ka, cenjenega po tihotapakem merilu na milijon dolarjev amerifte veljave, jc iaginilo iz vladnega centralnega skladišča pri $Ibley Warehouse and Storage Co. toe 1530 8. Sangamon street, to ao razkrili iele v četrtek popoldne Razkritje ogromne tatvine jc n stvarilo okoličiae, ki aapoveda jejo za trt je največje zarote, kar jih je še bilo, odkar jc prišla ae rodna prohibieija v deželo. Po zveznih oblaetih nadzorovano skladišče je bilo onleajono s tem, da eo jeasall polagoma in aU stemstično is zaloge .na tisoče za bojev pod krinko takozvanega piski od jemanja pri tvrdki Sibley Warehouse A Storage Co. izginili tako skrivnostno in tsjno kakor žganje. Zarota bi ne mogla uapeti tako popolno, če bi ne stale zarotni kom na strani osebe, ki sndo manipulirati s sapieki v tukajšnji zvezni prohibični pisarni Prceeaečen veled veltkanakega primanjkljaja v igaaju in vsled dejstva, da je trajalo nepostevgo jemanje zveznega žganja nemoteno več mesecev, je prohibičal ko- zrz^^LiF; s^rr TMKtttft KS ras jevkl, ki jo je poslej nmctorju «t^ki krojaških delavcev in gle- Na podlagi ponarejenih dovo- - p vngrcu Jllm^]mttl[m .Wüiisn. Glsaj se; , ^ da na to, da pride do akorajšne ljcnj jc bilo vzetih več kakor 8,- peravnave. • , «Ko so delavci izvedeli o tem, so aatrdRi, da si je Msrshmen pri žadeval doseči spravo med njimi m unijo celili lest mesecev. Ali vse ¿ista prizadevanje je.bilo zamen. Delodajalci sicer zelo vieoko cenijo Davisovo skrb, ali vendar pa so primorsni odkloniti Marshma-novo poeredovanje. Delodajalci napravijo vsako mi nuto konec krojaški etavki, če pritegnejo delavskim zahtevam ter jim privolijo petdnevni delavnik na teden, večjo plačo b ustanove aklad sa delsvcc v času brezposelnosti. •mrdhe ,jo * Prn\i senatorji pri miru. ' To \ m k«»''netu. Če se Daugber-političnega boljše-ut'Uno priti mani-^sj sila ugledna oseb- kav. r/f v tem ; in veljavo. - U/ti;rL,-v J' « reliko pozor-,K'I eel dan na nha ča. rnoîu"" r%T,T° ° wk"lerjevi lazn^i ? J* iÄkÄl "m»n > urn J" Tn možsksr se fcoMv""T 'Johro lM,rsženo ^moto. %r>*> rtw, » 'r "krivnottne je pripon». "I'd mnogih senstor-i spregovori on " 10 ««ko tajnoaten ie 'J"v »»red izredno vele- •"'^uia v mn l-nti n etersnskema ' ,|n« Nihče rssen po-' T< je izpovedal Duhoven pobegail z or-ganistinjo. James to wa, N. T. — Duhovna Frederkka Harolda Johnsons. ki jc župnik neke cerkve v Msns-fieldu, O., je < sretirsls polieijs ter gs izročila zvezni oblajati. Tukajšnja policija pravi, da je duhoven Johnsoa zspustil pred dvema tednoma Manefield z orgsni-st in jo ter jo popilpl z njo v Js-mestown, kamor je doepel na sv-tomobihi nekaj dni pozneje. Kakor je baje izpovedal Johnson, mu je njegove cerkev izročila nekaj denarja za potnino na cerkveno konfereneo v Bnffalu. On je rekel policiji, da je šel organietinjo le nekoliko na potovanje, a da se pa je potem name reval vrniti z njo v Mensfield, kjer je njegovo bivslišče. Duhoven je ošenjen in ime enega otroka. Policija pravi, da je dvojica prebivala v skupnem stsnovanjn, odkar se je mudila v meetn. 000 aabojev žganj» ia zalege. Ia morda je ta etvar Šele samo nočeta. Ponarejena dovoljenja segajo nazaj tj* do meseca novembra lanakega lata. Vse kaže, da bo količina pogrešanega Žganja veliko večja, Jto bo cela etvar natanko preiekana. ' f , Izredne, inteligenčna akupinz, ki jc del urada za notranje vladne dohodke, je prevzela nalogo, da dolene, kako daleč sega korupcija med uredništvom, ki uve. ljavlja, oziroma, ki bi imela uveljavljati prohihičuo postavo. Vlad« nI detektivi la Waahlngtona eo ns poti eemkej, da pripomorejo pe svojih močeh k razvozljanju in popolnemu razkritju te velikan, ske tatvine, ki ee je vršila pred noaom zveznih oblasti. Ljudje, ki ao seznanjeni s notranjimi mshiaacijsmi prohibič nlh ursdov, pravijo, da je bilo doelej še prav malo uspeha v odrejeni preiskavi. MENIKA DOBI VELIKO POSOJILO. Ameriški bankirji kodo dali Obre ■ goaovi vladi 128,000,000 za bo gate koncesije. Mexico City, 29. febr. — Pred sednik Obregon je aranžiral novu posojilo s ameriškimi bankirji v Wall 8trectu. Pogajanja so se vršila ie dalj čaaa in zdaj, ko jc de la Huertova revolucija zadušena, bodo pogajanja uspešno zsk-ljučena vaak Čas. Jsmes Hamilton Lewis iz Chicaga, bivši zvezni ae us tor, vpdi pogajanja v imenu bankirjev. Mehiška vlada dobi $28,000,000 v/treh obrokih, in ziccr 10 miljo-nov 1. marce, drugih 10 miljonov 1. aprila in pceoetanek 1. maja. Obregon jc včerej podpisal po-«oje pooojila. Pogoji so petero kontraktov z ameriškimi kapitalisti za izkoriščanje mehiških na-revnih bogaetev; tobak, aladkur, kava itd. Kakor kažejo pogodbe, bodo ameriški kgpitalizti imeli monopol na mehiške eigarete in nekatere druge induztrije pridejo -popolnoma v njihovo pesti. Obregon je skušal dobiti o«l komisarjev zavezo, da ee ne bodo vmešavali v mehiška politična zdravniškega žganja z ponari ne- ko- ¿ikaškcas zaslišal tli «protujejo* priael na "razpravo In glazovanje, prihodnji tarok popoldne točno ob dveh. To jc bilo eklenjeao zadnji torek, ko jo bilo par zeztopaikov raznik tujerodnih akupin v Chicagu pred odsekom mestnega evete ter povedelo odsekovim čla nom, da bi bilo pametno in dobro, če bi zavzel mestni svet stališče preti nameravani priaelnlški zakonski toanovi, ki bo zapirala vrzta domala vsem prihajajočim prleeljencem naše narodnosti v to deielo. Kdor ima Čas, naj se vdelcŽl te demonstracije, ki ima namen do kaseti, da so tujerodni elementi odločno proti predloženi prišel niški predlogi. Čim več bo do monstrentov, tembolj bo občinski svet uverjen, da je čikaško prebivalstvo, seetoječo iz priselni ških elementov, odločno proti pri-selollki zakonski osnovi, predlošc-ni ccdej v koagresu GIBANJE VOJAŠKIH ČET V JUGOSLAVIJI. Nova poročila — topot g Dunaja — o pripravah ga iavazijo Bolgarije, okupacijo Soluna in razdelitev Albanije. NOVA KAOA - AU SI PA MS KAJ KUHA. Dunaj, 29. febr. — Kakor kaše-jo vsa znsmenjs, se Jugoslavijs priprsvlja ns vojno, najbrž s Bolgarijo. Kljub debelemu ansgu se jugoslovanske vojaške Četa v veliki maožini pomikajo proti bolgarski meji, zlzstl nazprotl Perttl. ka, kjer eo bolgareki premogu-kopi. Jugoslsvlje ssmo Še čaka ns prihodnji maccdonaki vpad ua svoja tla, nakar bo imela povod za invasijo. Čete ee koneetrirajo tudi ob meji ssverne Albenije. Jugoslavija eluti, da imajo maeedonski vpadovalei tudi tam svoja opori-ščs. Hkeder bo mogočo okupiran. — Grške vlada je v atrahu, ds Jugoslavija morda najds kakšno pretveso sa okupiranjo Soluna, njenega nsrsvnega Izhodišča k morju. Zdi ze, da je ofenzKa proti Bolgariji tako potrobna Jugoslaviji, da jo sedanja belgradeka vlada dsls Reko Italiji kot ceno sa ita-lijanako nevtralnost. Jugoslavija ns more več trpeti neprestanih maeedonskih vpadov pod vodstvom Todara Aleksandrove io sklenila je, da eakrat aa vselej zdrobi mseodonsks komitsie, 9+ tudi mora Invadlretl Bolgarijo, da doseže njihove baze. Vrhutege pa> t r. huje Jugoslavija bogato premo, govnikc v Psrnikn, kajti ^ ja preneha plečevi KRIZA V MALI TERTI. EN Mshlški delavci feszM. v o- Or(«aiiMljA pr«dllni6wj*r prMlU i fMMnlao fUrko TnUnlumn ft os o|M «b-čtnstvu Luzor. Egipt. 29. febr. — Egip tovska vlada je odredila, ds «e jutri ndpre Tutenkamenova grobnica občinstvu. Grobnies ostsne odprta decet dni. bu ^ brt, delavskega čaao * kzkor vejak bre. Tarttja odpravi kaltfet Carigrad, 2S. febr. — Predloge v veliki nerodni .skupščini v Angoli, da m odpravi kalifat popolno ma. Je bila pozdravljena Z velikim navdušenjem. Carigredekj Tarki radi te predloge. • Mexico City, 29. febr. — Delav ci v mehiških bombažnih pradilni eak eo dali laetnikom tovaesa alti mat 4e morajo v petih daek spre jeti njihove zahteve, Če ne, atopi jo delavci v eplošno ztavko. lllti mat poteče v pondeljek. Delsvei zahteve jo petdnevni delavnik v tednu ia auzdno lectvieo iz let* 1919. . - . Prizadetih Js 36 predilnic, ki s nahajajo v federalnem dietriktu (okoliša glavnegs m est s). HADAUHI RAZVOJ OUHBOA IK AMD ALA. SKHATHI ODfBK PO PEA VIL PKIBBLHlftKO PBBDLOOO. Kvota temelji aa štetja leU 1910. Washington, D. C. — Henat*; imigreeijeki odsek Je deftaitivn* zaključil, da ao kvota prišel je v s nja opira aa ljudsko štetje r leto 1919 v novem zakona. Odsek je saUsI kvoto aa dva odstotka. Zbornični odsek pa tetrejc pn Jokasoaovl predlogi, ki določa, de kvota teaselji. ns štetju v leta 1S90 » Wsshington, D. O. — Nedaljni razvoj oljnega Škandala je naslad. nji i J. — 8enat je burno razpravljal o obdolžitvi, da sts si senstorjs I>enroot in Nmoot prizadevala •'oprati" Fslla v prvem razvoja oljne preisksve. 2. — Bivši justični tsjnik v Wilsonovcm ksbinetu A. MitehsQ Pslmer js bil povsbljen ns pričanje o tem, kako je izkušal preprečiti pozvaaje Edwsrde B. Mcfjea-na za prišo. 3. — Obetajo se zanimiva odkritja glede dohodninskih dav-kov, ki eta jih plačala tllnelair la Doheny. Tossdevno resolucijo Jc predložil senator MeKeliar. 1 — Imeni sen. Underwooda ia sen. Willlaa sta zaneaeni v prt-isksve brsejsvk, poslsnih Mel^ea-nu v Palm Beaeh. 5. — Med brzojsvksml. ki jih Je dal odcek v javaoet, Je hlla e-ns od Mefjesna, ki pove v a jej, "da Je Ml rraneis H. MeAdo« ali pa njegov elc William G Mo. Adoo moj odvetnik oodem let." S. — fteanel Oomper«. ki Jc pred sedali! Amerike delavske fe deraeije. Je dal v svojem avod» niku deška ddavakl zahtevi, de mora bHl eljei škandal temeljite preiskea De Is v ak l vodHelJ pravi, da nI sadaj šas za pcUtiko. niti ae sa ščiteajc politWinih prIJaUlJcv. Jugoslavija dalje potrebni« vojno, da odvrne pozornoet v inozemstvu od republičansksga gibanja ua HrvsŠkem. Ambicija srb škrga kralja js, da naredi Jugoslavijo najmočnejšo silo na Bel-fcanu. V italijanako-jugoalovanskcm sporazumu je tajna klavzula, ki določa, da se AlbsniJa razdeli v v vplivni sferi Itslijs in Jugoslavije. Najbrž ps ne octane le pri sferah. Jugoslavija vzsms svoj delež Albsnije v prihodnji vojni. Uradno inspirjrsni belgradski listi zdaj pretirsvsjo msesdonsko vpad«« v južno Hrbijo, da oprsvičl. jo jugoslovansko ofenzivo. Ispremembs vlsde v Belgrsdu jc edino upsnje ns mir. (Op. uredništvat Gornje poročilo je poslsl Raymond Fsndrick čiksiki "Tribuni". Koliko Je rce-nice, ne vemo. Lahko je nekej ras nice, isliko je ps tudi vss skupaj BsdiČevo ma»ki. Poročila o komunistični revoluciji. V Bolgariji, ki so prihsjsls zsdnje dni, so pre* nehala. Najbrž ni bilo nič.) * Jugoslavija N razpravljala o dolgovih. Posebni komiear belgradakc vlade je prišel v Ameriko. New York, N. Y. — Milefod Nadeljkovič, deken pravne fakultet«- na univerzi v Belgradn in po-sebni k«nn»ar jugoslovanske vlade, ki ims nalogo, rszprsvljstl z zskUdni/srjrni MHlonom o dolgu Jagoitlavije, je prišel v Četrtek v New York .liigoslavijs dolguj • Združenim državam okrog .V) n /j«m/;v dolarjev. Henderson izvoljen a velika večino. London, 29 febr. — Arthur lletidrrson, ki Je pri rednih volitvah v zadnjem decembru propadel, a jr vaeeno stopil V delavski iraliinet, j* bil včeraj Izvoljen za poslsnea v nižji abornici z večino 7017 gleeov Dobil Je 34^71 gU sov, njegov assprotalk, konserva-ttve«. ps 17,04*. Liberslai niso po stavili svoj«*e ksndldata in to an Je p«m«rb» k zmsgl. Izredne volitve se bile v okrožja Bumley Dve lUndersonovt siaoea sfa I odi delavska pcslsaea v parlaaMatu J »g ofclovaaako-ltalijanski sporazum je oalovoljn Oehoalovakijo. Mala eaUata ss morda raztrga ia Italija nadomesti Francijo. Praga, Čehoelovakija. — (Poroča Frio Krejči, poročevalec Federated Prceea.) — Očitno je. da nedavna franko-češka ln aedanja nigoklovanako-ltelijenaka pogodita ata izpodkopall malo enteuto. Slišal sem, da Je belgradsko-rims-skl sporssum Jako prcacnctll češko vlado in to preaenečenjc jc selo neprijetno. Jugoslavija in Ru-munija nista bili nič kaj sadovolj« ni z slijsneo, katero je sklenil Bo-neš s Poluoarejem; slutiti sta, da je alijaaea začetek popolnega sa-sužnenja male entente po Franciji, ako ne bo kakšne protlpese. Italijansko-Jugoslovanski pakt js sdaj to protlveeje. Benei jc hotel te pekt preprečiti ,a ni se mu posrečilo. . j Čehqeloveklja in, Jugoelavlja oetneta v zvezi, a medtem vzta-jejo uovo žile, ki pritegnejo ItalU jo, Ogrzko in Poljsko v novo skupino, kateri ao eventuelno pridružila Jugoslavija ln Rumunija. To pomsni. da mora Čekoolovekija lakati kak modus vivsndi s svojim nemirnim sosedom — Ogrsko. —. Cehoalovakije vsak čas prlsna de jure sovjetsko Rusijo. Tudi nsil najbolj sskrknjenl nazsdnjaki ea apoanali, da je ta korak neleegi« ben. Čehoslovakijo jc pretresel alkoholni škandal, v katerega je zapleten Kerl Prašek, bivši pred-sodnik senata ln vodja etreaka veleposeetnikov. Prašek Js bil predsednik družbe alkoholnih ka* rflecv, katera Je — kot Je odej prišlo as daa — potrošila tri mU Ijons dolarjev za korupcijo, pred* •a podkupovanje voditelje? rank e namenom, da dobi agodne zakone sa alkoholao industrijo. Ko Jc bil iksnd«! ras-MlJtlMrk odstopil kot predsednik senata, ali evoj mogoča! vpliv jc obdržal radi tega, ker se polltičsrji v strahu, da jih isda. Kskor oljni škendal v Waehlngto-nu tako je alkoholni Škandal t Pragi rs «buril vso deislo. Store politične stranke eo prišle v sslo slabo li*. Ameriški llenry Dubb in češki Hindriške Dubbovil ee morde ksj nsučits Is teh Skaada« lov. Failetliaa glbsnjs v Franciji. Levičarska straake nlzaoijo sa ' Pariz, 29. febr. — Najnovejše bombe, kztero so vrgle freneoeke streake levice v jevnost sredi vročo volilne ksmpaajs, Js odkritjs, da js predsednik francoska republike Millerand osvojil fešisem in odobril tsjno organizacijo fašistov, katera ima "rešiti" Francijo v slučeju, da pri volitvah v majn zmagajo eocisllsti In komu-■leti. O tajne iu gibanju francoskih fašistov ss govori Žs tri ali štiri meeeee, toda razen komunistov nI nikčo pripisu vsi tem govoriesm keks vsžnoeti Zdsj pe izglede stvsr precej fear ia Delsvskc stranka pridno izrabljajo to odkritje za svojo volilno sgitseijo. 40 KOHOBBSH1KOV ZA PIVO. Waakáagtoa. D. 0. — Predle-ga, ki preti, ds niso pijače, vse. kujoče 275 odatotks alkohola, o-pojne po Volsteadovt posts vi, bo uvedeas v poslsnski xbornici due 4. marea štirideset poelsaeev, med ksteriml so Brillen, Doyle, Kane In Kcbeth Is tlliaoiss. Je podpísslo pisma, ki Je pridejeno zakonski osnovi za vse poslanec. Chicago In okolica: V nedelje oblačno. Preobrat aa mrzlo. Tem- Ce rat ura v zadnjih 24. urah: naj* išje M, najnižja 33. Holaee izida oh 4 25, zaide ob 1.40. lastnima slovi PROSVETA v svoj žep, mesto da kupijo z njim kurivo. Mogoč je ie en zaključek, ki se pa vpim zdravi človeški misli ln ta je, da se zdaj v Jugoslaviji nalašč mučijo jetniki z Dokler državne, pokrajinske in občinske oblasti ne skrbe strogo, da se taki dogodki ne odigravajo, Jugoslavija ne more imeti ugleda v tujezemstvu. »nr-V Umu SI.S4) v iHi»«J> a. pr. CJ rmm >• « tM ¿mw «•a «a Mte«( Sat. 0. TURŠKE RAZMERE. joči. Mladenič« in noč SLIKE IZ RASELIIIL lotil »ličnega dela v bodoče, ie bi bila večja udeklba. Klub prireje U predavanja ratopoine prosto, in sodrugi-pre-| ■ DL — Prav malo da vatel ji delajo aaetonj;. proatora r naat F ros veti bi rad/ te ee torej teb redkih prilik. ki je v reaniei najboljša aa delavce. Mrzlo vreme iauuao, akozi okna al je poniino rinsako aolnee a evo-jimi mičnimi žarki, ki človeka iz-|vabljajo na piano, čeprav ja zu-n4j hladno. A nazadnje je vendarle boljše aedeti v hiši na gor-kem ia gledati akosi okna v mrzli zimski dan. * !*i Delavske razmere ▼ bpring-fieldu eo pričele postajati alabše, ker ne obratujemo vsaki dan. Ce ee kje dobi maj na, da obratuje, tam pa vozičkov ni dobiti, da bi si delsvee mogel kaj zaslužiti. Vse vpije, da ima rudar previao-ko plačo, posebno mogotei zelo radi potožijo .koliko zaslužijo rudarji. Kes slabi časi se nam obetajo v prihodnjosti. Blila ae spomlad in dela ne bo, zato lahko pri čaknjemo, da bodo zaprli vačino radišč. Podpiaeli so novo pogodbo za tri leta. Lewi* jo je podpisal Ali mislite, da je ta pogodba ddbra za nas, rudsrjif Po mojem mišljenju nikakor ni. Če poštene draginja še večja kot je eedaj, ne bomo mogli izhajati, atavke pa tudi ne napovedeti. Ce bi bil naa Lewie neprednega mišljenja, bi bil podpieel vee drugačno pogodbo, kot jo je. A on gleda le bolj nase, predvsem more biti prav za njega. Radarji njega ne brigamo, čeprav pomremo nesrečne smrti. Na konvenciji je zmagela Loj-zetova mašina, napredni rudarji so pa propadli. Ali ni to grdo od Nadalje vam naznanjam, da bo prihodnje predavanje dne S. marca ob oasaik zvečer. Predaval bo aodrug Anton «aha a predmetu: KazToj parlamentarizma ▼ Angliji". Tudi to je vaina točka, ta-ko v zgodovini, kot na obzorju sedanje avetovne politične situacije. Posebno še, če vpoštevaow>, da je delavska straaka Anglijo prišla na krmilo vlade potom mirnega razvoja. Tretje predavanje v tej sezoni pa priredi klub dne ZS. marca, ob osmih zvečer. Predaval bo aodrug Jože Zavertnik. Predmet: "Is Sarajevski list poroča, da se je v Varešu odigrala tragedija v ječi- Dva mladeniča sta bila aretirana radi kaljenja nočnega miru in pridržana čez noč v policijskih zaporih. Ko so ju prišli drugi dan budit, sta bila oba bleda kot zid. Mladenič Zlouftč je bil že mrtev, njegov prijatelj Božič pa v zadnjih zdihljajih. Pregledali smo več starokrajskih listov, da se prepričamo, ako so uredniki ožigosali te turške razmere. Iskali smo v zastonj. V listih, ki prihajajo k nam, smo zastonj brskali, in zdi se nam, da se uredniki prav nič ne vznemirjajo zaradi takih dogodkov, kakor da bi bili samo-posebice. Pričakovali smo, da bodo razni listi zahtevali strogo kaznovanje policijskih organov, ki so zakrivili tragično smrt mladeničev. Sodeč po imenih, sta bila mladeniča Slovenca in. najbrž tudi delavca. Kaj sta zagrešila? Kalila sta nočni mir. Z drugimi besedami to pomeni, da sta malo preveč pogledala v čašo in da sta najbrž pela na ulici. Za ta malenkosten prestopek Aa bila kaznovana s smrtjo. Na smrt ju je obsodil policijski organ, kateremu je bila podrejena ječa in mu počena v oskrbo. Policiji organ se je poslužil avtokratične moči, • katero razpolagajo policijski f>oUll]0( mo drugačnega mišije-organi v policijskih državah, katere se spreminjajo po- nja. siepi ao in gluhi, ker ife ve-časi in sigurno v eno veliko ječo za vse državljane, pa je kaj delajo in pozabljajo, juj purtil mUd.»i<. tmrzniti. _ ^¿tA« Policijski organ, ki je izvriHl tako grdo maščevanje s pi4 ravnotako pravilno. Nista napravimo zaključke glede teh «lavnih virov za sedanje ^tt naseljevanje, tedsj so najmanj žel jeni z Irske, z Balkana i Tndi jaz sem bil zraven in iz Rusije itd. po redu; najbolj željeni so pa iz Avstro- «ued veselimi »veti.-Novoporoče-Ogrske (vštevši sedanjo Cehoulovakiio, dele Jugosiavije|,¡7u v*¡* 1<*,lm ™ j» P« in Poljske), iz Nemčije in Velike Britanije itd. po redu." t,0,f0 "^«i^ZL Iz tega sledi, da je Laughlin najdel med Jugoslovsni okfcago, m. — socialistični iz Slovenije, Hrvatske, Primorja in Dalmacije zelo malo klub št, i J. s. Z. je dne 22. feb- ' Vsa predavaaja kluba, kakor tudi druge važne diskusije in ae je, se vrše v dvorsni 8. N. P. J. 2659 8. Leurndale Ave. Prireditveni odbor soe. kluba št. 1 tem potom vabi vae rojake ia rojakinje, da se udeležite sgo-raj označenih predavanj. Ako bo zanimanje od strani ljudstva, bomo s veseljem delali in priredili še več prcdovsnj; če pa ljudje ne bodo prišli ia a tem pokasaH. da ne maram predavanj, bomo seveda prisiljeni to izobrsžeralno dalo opuztiti. To, upam. ae ne bo zgodilo. — Frank S. defektivnih ljudi, med Jugoslovani z Balkana pa veliko. Obenem to pokazuje, tla se Američani ne zanimajo le za trgovino v Evropi, ampak tudi za evropejske socialne razmere. Kdor misli, da to ni resnica, se zelo moti in vara Is samega sebe. Dolžnost pokrajinskih in državnih oblasti je, da rusrja priredit zanimivo predavanje: "Priče organuke evolucije." Predsval je aodrug Ivsn Molek. V svojem uro in pol dolgem razlaganju je prešel akosi vae «lobe življeiijakega in organake-ga resvoja. In to tako podrobno in natančno, kot samorc storiti lo skrbe za ugled dežele s podukom ljudstva, zboljševanjem vešč predavatelj v teko kratkem socialnih razmer ln s strogim kaznovanjem povzročiteljev,^*11 takih nečloveških dogodkov, kot se je odigral v Varešu , Ud/klbi>i*roljlu; Vfn' ... . . i ... . •» , . "J 1 , 'itr J® P® bilo šr 1M kaj proatora v in ki i>ovzroc;a, da civiliziranemu človeku zastaja kri po dvorani, žel« ti bi bilo, da ae na- žilah in se mu ježe lasje na glavi, ko jih čita. To pa Jii še občinatvo začno malo bolj za-edini tak dogodek v Jugoslaviji. V Ogulinu je zgorela «• »nsn.tvena predavanja. 72-letna starka Marija Prajkovič v zaporu. Bila Je malo ^ pijana ln so jo zaprli. V ječi je bil mraz. Zapalila je rakti. in se nc mlsti alamc kat iu papir, da se malo ogreje in pri tem se je zazgala obleka, pr v farnih šolah. Taki d(»godki vinlljo do dveh zaključkov. Občinske,! ****** ^oleku Jk čestitati na pokrajinske in državne oblasti se ne brigajo, da so «#port f vSSTCu £ gorki pozimi in višji in mali uradniki spravljajo denarjdovoljea Ui bi se z večjo ^nemo Midway, Pa. — Vsak dopiso-vslec vsaj na kratko opiše tudi delavske razmere v tvojem kraju, kar je j ako koristno za nas delavce, ker to marsikomu prihrani vaoto, ki bi jo drugače pobasale železniške družbe. Kolikor se U-če dela v tej naaelbini. moramo priznati, da je jako slabo. Veliko število premogovih rudnikov, ki se nahajajo med Pitteburghom in Stopenvillom. Ohio, ob progi Panhandle železnice in eo bik prej last rssiičnih družb, so pri-' šli v začetku leta 1923 v roke Johnu Beelu, ki je izplačal vse delničarje e 35 miljonl dolarjev, kar je vsekakor mala vsota. Takoj ko je nastopil nov gospo dar, smo delavci občutili trdo peet mogočnega kapitalista. Vsem tistim delsvcem, ki so imeli kak cent nad mezdno leetvloo, je bilo takoj odvzeto. Delovodje so se tresli pred novim gonjaškim lastni kom, kar tudi ni bilo bres vzroks, ksjti marsikdo je izgubil svoje delo. V zsčetku meseca novembra je mogočni lastnik dal upreti večje število rudnikov, po drugih pa jc število delavnikov akrčil na dva in samo en dan v tednu. Ta ko amo čakali do božiča, a po božiču ae je obrnilo ne boljše, ker amo {ečeli delati po štiri in pet dni na teden. To je trpelo do sedmega februarja, ko je Beel sopet zaprl rov s imenom Verner in vrgel ns eeeto 250 delaveev s nji hovimi družinami vred, in to 1 nsjhujši zimi. Ta rudnik je dobro poznan slovenskim rudarjem kajti v obratu je bil 24 let in jc evoječasno delalo v njem veliko število Slovenec v. Vidiš, toveriš delavec, tako dela z nami kspitaliat. Če nima sto-odstotnegs profits, ps posts vi ns eesto tiste, ki smo mu prej gro-madiii skupaj ogromno bogaatvo Tu nakane vprašanje, ali je kake moč na avetu, ki bi uatavila utsramno ln kruto poe to panje brezveetnih podjetnikov. Odgovor na to jc lahek. Dokler bodo imeli delavci kekor hlapce ponižne voditelje, tako dolgo ne moremo čakati boljših čaaov. Kdo ni -J zadnje čaae opazil, ksko na pri-prost nsčin hoče Lewis sboljšsti premoga rak o induatrijof Po njegovem mnenju ni druge possočl za stalno delo. kakor da sc vrže ns cesto 200,000 Izoecnih premo-garjev, kar pomeni, da iseubi kruh nsjmsnj 600,000 ljudi, sko pomislimo ns žene in otroke premog ar Je v ter na tiste, ki ee posredno živijo od premogarjevegs 1 zaslužke. Marsikateri " ' NOVICE IZ JpVUL ki bfl Lewie mož na svojem Vojt4ka ^ g. ^ , u, bi bU brezpogojao zahte- avjpw( biU ^ ^račke č,te dva v^ Toda *"JŠea» delavnik« jk«so- rtu Tatove ao dobili \ a. manjši profit za, kapitalmte. m M areUrmll vojake Urha ^ J J** Smrckarja. Uri. jc Ukojrli profits, ki bila njegova moč ta- - CgoVarjal ^ŽL V ^ rišem najprej o^kLtih^"^ Vsi predscd^ki ns^ Oom-; ^ pre4U ^ ««t v akia-i^ pere, Lewie, raaii želcnUki pred- Hpravila «t, oba soda v hlevui aedniki in drug^ so prišli do svoje naU) odpeijaU na ¡Kac, kjer 2 aamolastne »oči .^ p«iočjo emm- jih Ju' pisja, m smer kspitakstienega ča- —— — -- ■ 1 aopiaja. Ako bi iaseli delavci svoje čaeopisje, katero bi zagovarjalo njih interese, bi pa voditelji delavstva prišli iz njegotik vrst Ker pa delavei nimajo svojega časopisja in čitajo kapitalistično, je samoobsebi umevno, sake j so sada volja i z vsakim koriatolovcem, ki ga jim postavijo mogotci Ako bi se delavci .bolj zanimali za svoje časopise, Si ▼ posta vodajab ne sedeli sosao advokat je in doktar-ji, ampak savedni delavei, ki bi v resnici delali za interese svojih tovarišev. Delavei se ne zanimajo sa svoje časopisje, zato nazadujemo in v politiki, medtem ko bi morali dobiti pri vsakih volitvah t saj nekaj več glaeov, je ravno nasprotno. V tem mestu so pred leti domačini imeli socialistični klub, h kateremu sem spadal tudi jsz, dokler ni vsa etvar zaspala. Slovenci v tem meetu, ki eo domalega vai državljani, eo pred leti vai volili socialistični tiket, dasi niso bUi organizirani, danes \>* volijo republikanskega ln sa prohibicijo-niste. Le mslo število je še tistih, ci se zavedajo, da eo delavei. Prišli smo eelo tako daleč, da ee je pri zadnjih jesenskih volitvah za-bliskal učeni mož kot svesda na večernem nebu, ki je rasnašal sli ka republikanskih kandidatov in jik hvalil kot največje delaveke prijatelje. Tak mož naj bo potem saetopnik naprednega slovenske ga časopisa! Zato se ne bo nikdo Čudil, ako se spodmičejo tla naprednemu časopisju, na njegovo mesto pa stopa flika čikaškega kozla, ki jo nasivajo z "Edinostjo". Temu pa jas ne verjsmsm, ker dokler je imel kapnein avojo fliko v Chicagu, je bila pri nas edinost, odkar pa jo je začel pošiljati, imamo needinost, ds s gotovostjo lahko trdimo, da so ns mestu besede starega Kranjca: Žene naše več ne snsjo tihe, sramežljive bit'; vse z jezikom obravnajo zlodja znajo žnjim krotit*. Martin Strupck. Murrnjr, Utah. — Vidim, da člani poročajo o velikem napredku in o številu novih pridobljenih članov is vseh krajev, čemur so tudi doksz številke, ki jih vidimo v Proeveti o naši organizaciji Naše društvo se ne more kaj veliko pohvaliti o napredku s pridobljenimi novimi člani, čemur pa n vzrok, da smo prenemarni ali pre-počaani, ampek vzrok leil v tem ker ee rojeki selijo proč ii te na selbine, novih naseljencev pa ni. Za prirejanje veselic amo pa rea zaspani. Kaj nam če veeelica če pa nimamo pijače, se oglesijo člani, če bi \do kaj takega priporočil. Tako bres pijsče sc nc da nič napraviti Vsaj večina tako misli, in če sc domislimo veselice, je prsv tako kmalu tudi končana iz tega vzroka. Raditega krpamo našo blagajno naravnost iz žepov, ki pa je vedno prazna» O delu tukaj ni kaj prida poročati. Dela ae še, ali delo je nezdravo in sp\ok uko, kot povsod po nezdravih rudotopilnicah. Boljše bi bilo sa človeks, da bi nikoli v njih ne delal, Uko pa ei nakoplje svinčene bolezni, ki mu pusti po osdravitvi neljube in slsbc posledice. Doetikret u svinčeno boleznijo Ozdravelemu zvije ode ali ga kako drugače pohebi, da mu je teftko priti nazaj do dobrega zdravja. Najboljše jc, de človek pusti delo v rudotopilniei prej, dokler ni prekosilo. Delavcu s družino je kaj takega seveda užavno, ker ma je težko zapuščati kraj in se seliti v drugega, kjer ga čaka sama negotovost, in poleg tega še za 2000 Din. Urh jc uro« U j« Din. svojima tovarišema, ostanek pa si je obdrŽaL Se isti dan je b| na U način pijan in tudi aretu^ Obtoženi so bili obsojeni in licefl Urh na t mesecev, Čonč na 3 a», seee in Bmrekar na 1 mesec jtti. Ker so kazen že prestali, bodo pu! čeli samo še stroške in pa 20 Dia. takse, s čemer bo zadev« za tnkm opravljena. BUvbno gibanje r Ljubljani L 1923. Zgrajenih je bilo novih rti stanovanjskih hiš 10, tuodruiia. skih hiš (vil) 42, novih gospod» skih poslopij, oziroma pnzidb» k že obstoječim 24. Večjih adspt* eij v stanovanjske svrhe se je u, vršilo 15 in v trgovske ter gospe, darske namene 31. Na novo ^ klopljenih hišnih kanalizacij ae Izvršilo pri 12 hišah. Mestni vodo, vod sc je tekom leta 1923 vpelji v 93 hišah. Na novo so se polofik vodovodne cevi v jikupm dolžin 2924-55 metrov po Prsžokovi uliet Hradeckega vasi, na Mir ju, Zelcz poti, Pasjem brodu, Pod Koal kom, Na Prulah, Na Karolioik zemlji in Dunajaki cesti. Dnem uporaba vode je bila največja 11, 443 kubičnih metrov (22. marca in najmanjša 6727 kubičnih a» trov (29. junija). Ns poumetM osebo je odpedlo 229, oziroma 131 litrov. Umrl ja v Ljubljani poaetuuk in trgovec na Sv. Petra cesti it 31 Fran Adamič. Zdravstvena statistika v Ljik ljani L 1923. Prebivalstva šte> Ljubljana približno 55,000 prebivalcev. Porok je bilo 806. Otrok ee jo rodilo 1472; mrtvorojenih Si Umrlo je 1200 oeeb, med temi iX tujcev t raznih ljubljanski bol nišniesh. Umrljivost Ljubljani* nov znaša, če se odšteje umrle tuj ce 13.9 na tisoč prebivalcev. Ua» lo je v euem letu atarosti 177,1 starosti 5 let 246, v starosti od I do 15 let 42 otrok. V dobi 15 d< 30 let je umrlo 185, od 30 do H let 254, od 50 do 70 let 275 in n« 70 let sUrih 198 oaeb. Za nalnlji vimi boleznimi je umrlo: zs jetik 238, za trebušnim tifusom 30, u grižo 6 oeeb, za škrlstinko 11, fl difterijo 3, in za dusljiviai k» ljem 5 otrok. — Rešilna postaja ji posredovala v 1297 slučajih. Celjska novosti. Smrtna koia Nn kralja Petra cesti je umrl ki* bučar in hišni posestnik Antoi Chiba v 63. letu stsrosti. - Pod porno društvo u revne otroke k je ustanovilo v Gsbcgu. Pred** nlkom društva je bil Izvoljen | Pr. Špeglič. Razočaranje splitske polu** Nedavno so nezneni Atovi okn dli v župni cerkvi Lukliča p« Splitu dragoceno Tizisnovo ihta Policija se je trudils, da bi UW ve izaledila. Končno je »1 ouull da ee bavi slikar F. S. z zbiraj umetniških dragocenosti in 1 v«a ko vnemo se je lotila biine pr«s kave v njegovem bornem umcti Škem stanovanju. PreflcdsU naUrično vse okvirje, prrbriU po vseb kotih, dokler »e ni lo njeno etrokovnješko oko ns « ki večji upečeteni škstlji. Ak si je mielila, ga že imsmo ta vm jo je podprl še umetnikov bledi 1 braz. Ko ao pa odprli na poW največkrat delavce nima areh Pj ročU ob svoji poroki z n< ko d** žensko. Tako ao zagledal' prve ljubezni po dolge»1 ca»u •• dan. Otroiko truplo pod Isdsm V tmssdskim drsalcem se Ji te dni aledeoi prizor: Pod le0T skorje ie leželo truplo noveW čka. O tem je biU Ukoj eheij na policija, ki jc uvedla ?rtwm TZ VSAKDAK/ZOA tVnJ* MM. jega dela. samoobsebi umevno, da ao bodo čakali smrti Od glada: navalili ar bodo na iadastrijska me«u la poalediea tega navala bo vsakemu znana. Na trgu sc bo rudotopilniškiau delavci, dsnes pe jih je jako malo število. Nekateri eo pokupili farme, drugi ao si šli poiskat primernejše delo. Lahko da se jc članstva našega delavsko blago pomnožilo. In ka»!društva razpršilo na vse vetrove, dar ee kako blsgg pomnoži na tr-[— Pozdrav! — Frank ~~ imajo tolike « narja. da ga merijo ksr se "j aikc. Za štrajkar/e ae irp«J'J ks, ampak vpijejo: D.J. Obrnili so - tad. ns delavce, pa ee jim poUaa •la. Nauk« Ksdar m«^ poatsne uko velika, da ¿.ti do aebe. ^ spre di ovce, dasirsvno eo vajene strišenjs. SOBOTA, i. marca. 1824. PROSVETA Delavske «eviee. (Federated Prest.) jL uUrji P°r*w Al marca. ^nipolis, Ind. — Eksekutl-«radarske unije je uazueuUa v Ltrtck, da «lansko glasovanje ,-darjcv o novi pogodbi, ki je bils ¿¿jena iu podP'Mn» V Jtck* ^avdiu, Fla., se vrli 12. marca. Unija sahtevs zdrevnilko pro-iikavo kuharjev. Bt. LouU, Mo. — Tukajšnja fetjevna unija kuharjev in kuhs-e zahteva, da ae aprejme zakon, JÚ prunors kuharske delavce v nth restavracijah in hotelih, da podvržejo zdravniški preiakavl p^k.h 60 dni. Podvreči ae morsjo tvli krvni preiskavi. jtek Keed, upravitelj unije, je dtjal, da so zdravstvene razmere mnogih restavracijah tako tkan* iilome, da bi ljudje, ki drže kaj itojc zdravje ,nikdar no profili praga dotičnih jedilnih orov. Mnogi kuhsrji in peki njo nalezljive bolesni, kot ao rtika, sifilis itd., in tski ljudje in pečajo jedila za ob* tvo ! delavci sprejeli kom promia. ban Francisco, Csl. — Unije sdaližkili nameščencev v San kiaeiacu so sprejele kompromis, iterega so jim ponudili lastnik sdsliač in stavka, ki je pretila tkaj časa, je odvrnjena. Teaerji i dobili $5 tedenskega povilka, sdbeniki $3.50, drugi delsvei pa leratov. Dobili ao polovico manj st ao zahtevali. ikooodajni program newyorlko federacije. New York. — NewyorSka se itaa zbornica je aprejela sledeče ikone, katere priporočale New. trika delavske federacije t Direktne primarne volitve kan-Mitovza vse državne urade, pene senatorje in državne ter krohe sodnike; ustave drŽave t) m amendira, da ae bodo bodo* I amendment! lahko aprejemali s idakim glasovanjem; ekaekutiv-i budget letnih državnih atro-tov; vsak kandidat mora objs-iti račun svojih kampanjakih iz-itkov pred volitvami; bonua za vojake ($10 za vsak mesec ojalke službe). 35,000 delavcev isprtih v Hamburgu. *jlin, 29. febr. — 25,000 pri-«ničnih delavccv v Hamburgu »bilo včeraj izprtih. Izpor je sle-H. ko so delavci protestirali proti ■djšanju deUvniks. Krojaška stavka v Ohicagu. Chicago. - Stavka delavk, ki ženske obleke, se nsdalju-• TmiKoč delavk je na štrajkn. H» «sa so zastavkali iz aimpstij «avkami vsi krojsški delavci •WW po številu - v industriji , obI*«;>l v Chicagu. Ti so se Ja vrnili na delo, dsjejo pe Pakete delavkam. V ^ 24. urah stavke je bilo ere-JA pet delavk, katerim se je dvajset moških, ko jc JAJa gnala dekleta ne poetajo. hlliJ^oj izpuščeni proti J**. Nek« delodajalec je bil lrinn>ker sc > ***** surovo "» Mleta Ugo. napram attivkari-in žene upajo na ^AHttliU BIBLIJA.' York, y. _ 2upnik ta n na MP*dni «treni f »^t. . Charte. Freneia Pot- * predion, vaeaaserižko bibli- t; :r hr: žrtvovel P Î >T V ******* pri- I >. Kegaspsadaass a si* adberalkl, U delajo v sUvaeai «rodu, III. ^^jtssœœsv* SÎÏÏT&. ^ DENARNE FOIIUATVK IN STVARI, kl ao llêeje al. lavrlevalaega , , M«»»a aa aaslevei TejeMtve S. N. F. J., SSS7-SS Se. Uwe-Sel* Ave, tjklsaao- lit Pliab Val SSS7-SS Se. Uwadale Avsh Chisago. Ill, Vse Mttolbe alede ■esleveaje e vl. Uvrieveloem adkem se aaj palUjaje Zella«, predsedalka aadserao^ edbore, ligar aaaloe Je sforoj. WÂΜ ^ ^ —^ 1 Val «aolal la drssl saUL ssastslli. ooloal. airalslia ta ■mlak «m b> ^^ m * w * *w ^^ ^^ ^Ir^^^w oswvewvisa pot w^o^oa www sotpw V svesl a flaaUem iedoete. aaj ae pelllja aa eoalevi <4FroavetoM. ses7AS Lawpdale Ave, Ckloasa, IN. Povoototorogs rudarja. mora izpit napraviti le v anglelči ni: Alabama, Conneotieut, Delaware, District of Oelumbie, Ideho Iowa, Illinois, Indiana, Kontuckj Maine, Maryland, Massachusetts, Montana, Nebraska, Nevada, Now Hampshire, New Jersey, New Me xico, New York, Ohio, Oklahoma, Pennaylvania, Rhoda Island, So Carolina, Utah, Vermont, Virgi uia, Washington, Wyoming. Bnaj stero držav nima nikako določbo glede jezika, v katerem naj so vrt izpit, in le predpisujejo pismeni izpit brez nsdeljne navedbe, nem reč drževet Celifornle, Florida, Georgia, Kensee, Minnesote, Mississippi, North Csrolins, North Dekote, Oregon, West Virginie In Wieeonsin. DrŽave Arkenšes, South Deko-ts in Teies izrecno določsts, de se more izpit vršiti pismeno v angleščini eli v kekem drugem jeslku Tennessee določa, da sme izpit biti nspisen v kekem tujem jesiku. V driayi Misouri se sme izpit vrlitl s pomočjo tolmečs, ki js zsdovo-I ji v drlavni oblasti. PLXBALXA pavlova obto Siva. Neshville, Tenn. — Ane Pevlo* vs, znana ruake pleselke umetnih plesov, je te %dni izpustila M cm phis s svojegs progrsms, dssi jo pogodbe veže, de bi tudi Um ple sala. Dotlčno gledališče v Mem phisu je vsledtcga vložilo proti n jej tožbo ze odškodnino. Pstletniee trot je interneeionale. Moskve, 29. febr. Včeraj je preteklo pet let, odker je bile u ste novi jene tretja (kemuniatične) iuternecionala. Ob tej priliki je (Jregorij Zinovijev, predsednik is-vrževalnega odbora, naslovil ns delevstvo vseli dežel aienifest, v katerem pravi mad drugUa, da je duh internecionele po petih lotili postal meeo in kri. Ako trdijo ne-sprotnikl, de ja svetovne revolu- de je bile ruska revolucija, ki ss-vzeme lc«ttao «veta, del svetovni revolucije, v iAt -a «..t . .. _ , je teh makov, tem vefji je njih Kejt.ocbisl, ae ne bodo ^ ^ ^ f alo vaški župniki, ampak ogleaeti pe jo odkuri, je storil to zsvol|o|eij» izpodletele, Udej pozebijo, tegs, ker je bil sit in je v človeku sečntil življenje, redi česer sc je sbel Sej volkovi so v letnem česu bojszljivi, lele zlenko pomanjkanje jih napravi besne In drzne. Z audvedi pa je tudi približno tako. _ Ne znski smrti, znski življenjs Ik.f|<|| ^ _ V saksonski ne. o pred svorml. Ia ¿im več| y}tornM „ h|M ntm[. Bern tri v saški zborntci prepovedani. se bodo pričeli kmshi tudi sloven-1 ski fsjmoltri in bodo povedali svojo sodbo o frančiškanih, prj sebno pa o frančiškanskem Brc■«•-, I ju foi njegovemu pomo/niku, ki Oersks pri pašna sov jeta. Bud a pelts, V. Mir. *»- Ogrska »Isda jc »klenils priznati sovjetsko vlado de jure. rs. Komunisti so Iwmberdlrsli mi-nkitrakega predsHnike s lrni|nl* ki, knjigami in psliesmi Meja je b Is prHrgsne dve uri. Dve komu-n «t i Apa poalsnee ste bile izklju-i» na ml sebe ia s silo odvedene iz riiomiee. . (File Anton Beohar.) (Dslje.) Komaj me polotijo v posteljo, le jo prilol sosed pripovedovst, kako nesrečen je ts dsn t "Komaj so te odpsljsli ls rovs, je prižel tvoj predstojnik, kl jo hotel s teboj govoriti iu hitel is rovs, pa so ga tam vjoli vozovi in ga potuau-dreli, .de f« bil naenkrat mrtev." Prišel jc zdravnik, da mi pove* le nogo, in ko j nato, ko je odtel, jo prihitele neka žena, kakor bi hotela potrditi, da je tisti dan rea nearečen ln klloala; "Jezus iu Marija, poglejte, tam po ptogl nesejo ubitega predatojnike delavcev, ki so vposlenl na žslesnižki progi Ubil ga je mimovoseči vlak. " LeŽsl sem žest tednov na hrbtu, kakor mi je ukazal sdrsvnik, da sem ae dodobra sesnsnil a vsako pičico ne stropu, ksmor sem srl v počeši poteksjočih dneh bolezni. Ne bolniški listi sem pe bil pet mooeoev iu 27 dni. Dobro sem so sdrsvil. zraven pe sc obnešsl jfo predpisih društvs in po nsročilib zdravnika. Kot izkušen podzc meljski delavec, kl posnam, kako jo potrebno človeku biti asvero vsn, priporočam vaškemu, da se severu je in pristopi k društvu. Pa koliko več ugloda ima tsk dela vse, ki je vpissn pri podpornem društvu. Ko sdravnik pride k ponesrečencu. ge prvo vpraša, Če spads h kakemu društvu in pe h kolikim. C/t mu ponesrečenec reče, de js pri H. N. P. J., se zdravnik kar nič ne obotavlja, lepo ge neguje, predpiše mu najboljša zdravila in je skrben zsnj, ker ve, «la se mu nI trebe nič beti zaradi plačila. Tako ae ponesrečsneu ali bolniku godi tudi v bolnišnicah. Prvo vprašsnje, ko prestopi vrste bolnišnic, mu ssatsvijo, čs j» pri kaklncm društvu. Zs to so Še bolj zanimajo kakor pa za povpraševanj« »dkod je in kdo. Ce j« prosilec v stanu po volj no odgovoriti ne vprslenje redi droit ve, j« u-jadno sprejet. Zstorej je trebe, de oe človek že prej preskrbi zs teks deževne čase, dokler je le zdrav, ko je Man ali ponesrečen, je vse prepozno. Zdsj ps bi prosil Iftotelj*, ds bi mi sledili I« nekaj let nazsj, Ae jih je volje potrpoti, v čsse, kl sem jih le opisovsl, nsm reč ko smo s« naselili tu sem ln prlfetl kupovati zemljiščs od farmsrjev. (JradMi smo svoje bile, pa so prišli mimo doms'ini in s« nsm smejali, čel, teke hišice si dsste graditi, pe hočete biti ssKriški državljani ; e« merllki drlevljsn more imeti bilo s osmimi sobstni, ps ne samo s Iti rimi. V resnici pa eo oni stanovali p« kom linijskih blokih In redili stenica in tfurke. Oni so liHI dr žavljatsi. — Zopet so prišli mimo drugi in nam pomilovalno govori 11: "Ali »te bedasti ljudjsf V It pužčsvi si grsdite svoje domov je, kl ge boste pe morali nekoč pustiti. Ali tsm n# bo težko pu.tlli Ustnih domov?" Pe Hlovenei smo bili čisto drugih misli. f>prsv se zgodi, ds bo tAm sli drugi mo rsl drugjo iskati kruhe, eli ča Ima hižo, lahko puetl notri svojo dru* Žino iu si gro iskat kruha drugam in če ne dobi kaj boljžega, pa vaaj ve, kam nazaj. Slovenci sp tudi skusili, da jo dobro, če imajo priti kam nasaj. Delsli so tukaj nekaj čase in zaslužili par stotakov. i večno željo, ds bi nažli kaj bolj. lega, so šil drugam, staknili so ves zapad in asver, pa niso dobili nič boljšega in slednjič so so satekil pouiŠani nezej k nsm — praznih lopov. Komaj amo Imeli zgrajene svojo hiUee, že amo pričeli grebsti v vrtovih in ssjati solato in sočivje ne svoji, zemlji Tedaj jeftaatal veliki Itrajk lata 1894. In vsi tisti ljudje, kl ao atanovali po kompanijakih bajtsh, so bili nsjvečji slromekf. V gosti temi In slsbem deževnem vremenu ao bili vrženi ia stsnova* nja. Družine nesrečnih borcev ze boljle življenje rudarjev so prišle mimo nsših hiši« in prosile so za prenočilče. Vzel aem pod streho ksr dvs družini s malimi črvičkl In skromno delil vsski družini po eno sobo. Ostsla mi js kuhinja ln ena soba. Tako so storili moji slo* venski sosedje, vsi uljudni in po« strsžljlvi, da pomagajo trpinam. Teko se jo sgodilo, de jim je ke« maj čas leto dni bile dosti vslika ze eno družino ssmo sne sobs, do. čim so jim bile pred letom nrše hišice prem sle. (Dsljo prihodnjič.) POZOR! Hitite g neročill ze nsjboljle klobsse, ker ssmo mosees marca jih le lahko naročita, potem pa prenehamp s razpošiljanjem do oktobra t. L Ob jodnsm so zshve-Ijujave cenjenim odjemalcem za izkszsno zappsnj« ter so priporo* čsva rjk zopet na naročila prihodnjo jesen. BAJT D LIPOLD, s VATLOB, MO. Zakaj židovska vara prepoveduje jasli prsličjs maso. liiOra* MMM U. 4« j« ^w^s^síssa inil fß r D IM mas m RS botfFt* i amkf pm «mSI So »Im S«*«l| VM S«iwM*« N*SN M Ml« MHiMf* aokMM I. M«I«», h al «»•«•Miaih ai»«ll t» «Mal. SKI slavM »ort ao r«l». aft m Im Aratl t «arahi, m kaWM M prtawatel IMm M irlalik« .N Mtaoa lfak«l|i M vMhrM v arJsJfb«» sm| «a« kw PU Is pri t*m SI m Haoej* mfl» v ivlaSliai I * "»»•«" »I M »»«»«I p*t44» f lan* V U .kliSi iui.il —Uli »M M. 4*Ur S SloraSII «»US«, m 4» ß^rbmis p». mm ka>«n m rM*l|« r aa*« S!vt|#**a U> Ia <«» mU, ptUU ink*\fr, SI am« »«rta IM*i«a. 7» vmk *at«S S«, «•ra». M a« .««II v«4m» #»le|ai. aa**« 4*tw« ptvfc«iMtj p0*4m» a« e. a»»Mt«. V«lii# HMi. Sm «o *l'rt «en to a« a4r«> HI. m MMM »«Im«i mM t«a M .41» «en M»Ma t«ak«l|a. erar» ma»»|a «a érnémi V «4|«4Sia. r*4rtM a«.- ai«a|. Ml «aMtlM. «Ia» t*k, ae«». ««S«. HNB9BS kels, Italelins g 4sllk i«lHi, »rt.«., I« •««•», |»in» f «tata»« I« M*«««, M M »to«IS va4le«f» * «tto. S «MIS Mao »«H* «.MUMU ai.ll«*>«, Mjiillalii t. ta aMtisSilll.w t.i4n »>••« i. » >'m«.ai .MS»« Simi i« k,*»« 4mH j» »rte. o»mi«.i#m mM mii Ii tmm mm-vi *.IM I>.k«l>« #ÄÜ|I* m >. «k, XrT« IwSjltS #l»ta v SSPMIS i. «as.»«!» Mal»., w«u ». «M. »MMM« P**4àm w«M»rt. »«f^m. »i 4«*«b U*i«a a4*«»t|. *• sla,«a »H U«M SM« , M«« Mr hm i> aSm n*w «asTT uti l««M tM/b> asa. r»«.»«».», »«., S. •«SS* š» »ras«aa. g. lit »m, JAVNA GOVORNICA. Gluori ¿Ionov S. N. P« J. in citatoljev Prosveta. VETA SOBOTA, l. družite se jim. »ko koéete imeti krat drsžji od nalih slovenskih PakflüftlVA BI ltil(M prsvo organizacijo kakor je biU1 naprednih listov. Nekateri so ns- 9 . V . II ipt Mandtt za drža«« prisrijeau. Ie Iinfir — Avtokratilni vodja premogarjev, Lewie, je ne zadnji konvenciji zopet pokszel Svojo trdo pest. Well, deiegstskih kimovcev je bilo precej ne konvenciji: izvolili so jih lokalni ki. movci. Kimovei vedno in povsod .volijo tske ljudi, kateri delujejo njim v Ikodo. Pri nekaterih to č-keb in predlogih so meli kimovei stopili k delegatom us pred ne stru-je, po seji ps jih je prejele in ji» žugsla msiins na rszne načine, ds je lahko naslednjega dne zopet prinesla us razpravo zaključke prejšnjega dn« in so meli kimovei oe zahtevo maline požrli, ker so ustvsrili prejlnjege dne, ter stopili v vrste velikih Umov-cev, Ko je msiins pri neketerih predlogih uvidela, ds bi vseeno propsdls, si je s silo osvojil* svoje proti predloge, ne da bi ill ne gleeo vsuje. Teko so mi prsvili nepredni delegstje nalegs loksle ter izje-vill, de je vse ko nadeljno poli-Ijenje delegstov na konvencijo brez pomena, ker denar izdan za strolke delegatov je vrfen v nil, kot bi (a vrgli v pel. Malini dajejo pravila moč, da isbira ljudi, kateri potem volijo v prid maline, pleluje pa jih z denarjem prs-mogarjev, Z istim nsjsme tudi po-lieejc. da ji pomagajo pestiti ae-predne delegate. Kekor ee vidi, Ims torej msiins trdne sedele in jih e svojo železno pestjo lehko drli, (lokler ho*e, izvzemli, de ee kimovei prebude, stopijo s metle« mi v vrste napredne struje ter po-metejo toliko fusa, ds se umeze-na mslina za vselej popoluoms izmete. r< . Brstje trpini, to je trebs početi takoj. Ke «'skeli prihodnja konvencije. Kskor si i Hm, ao lllinoilki premogsrji že pričeli z skeijo, ds se akllfie izredna konvencije. Pre-mogerji drugih distriktov, pri- nekdsj. Htroški naj ves ne opla-sijo. Z dobro organisaeijo m dobrimi voditelji se stroiki vrnejo. Ali ne plačujemo danee ogromna vsote od 3 do 5 dolarjev ne me-ses ze prazen nié? Nsj U mirno glodamo, kako nas izkOrillejo kar od dveh štreni? - . ! Ker sem že pri pissvi, hočem nspisati in potrditi naprednost Slovencev v Ksnsssu, o iceterih je pisal v Prosveti neki dopisnik in dopisovsteljieg iz Ksnsssa. Vsepovsod in vsevprek napredujemo. Že precej Čsse smo evobb-domisleei in socislisti, sli k strsn-ki ne pripsdsmo nobeni, izvzemli verskih. In to tudi semo tekrst, keder jo nujno potrebujemo. To je v slučeju rojstva otroka alf mrliča v bili. ^ -JV* a ■ • r! ■ ' : l ' že precej čese smo tvobodomi-aleei in socislisti pri sestankih. Svobodomiselnega in soeielistič-nega časopisjs ps ne podpiramo. Zs Čass potovsnjs sodruginjo Tsvčsr po Ksnsssu pri agitiranju zs Proletarca smo v veliki meri naroČili istege, sli ponoviti za nI-prej ge ne mersmo več, kejti sanjske bnkviee In kstekieem ste veliko boljie od neprednege Čsso-pisjs. O Proletereu se neksterl isgoverjejo, ds ni v njem dosti novic, smpsk ssmo akcije in pro-psgsnds soeislističnih klubov, drugim ni dosti romsnov notri; neksterjm pile Proletsree previ. soke besede, da jih ne rszumeje, ps tudi premslo rsdikelen je temu ia onemu, ker ne pile dovolj o Rusiji in o Leninu. ¿Mila nam majka in nsia naprednost. Lokalne snglelke liste ps dobro podpiramo, čeprsv so protidelev-«ki in čeprsv mnogi med nemi znajo toliko čiteti anglelko kot krs.va pri bsndi tolčl na boben. Otroci, ki, so dovrlili 7. fn 8. rszred, tuintsm pogledajo po angleških protidelsvskih listih za ksko storijo sli če je kjé klk Toni pikčer'. Drugega čtive ie pogledajo ne, Hodijé nom ps tisti listi vseeno v bilo, desi so dva- ročeni celo ne obe lokslna lista— pO naročniki nobenega de-Isvakega lieta, da bi se lesa naučili. ke eelo svojega lsstnegs lista Prosvote nimajo, sebi nssprotno časopisjs pa dobro podpirajo, da-si mnogi, kdkor omenjeno, le od-eteTke ne znajo prebrati. Pravim verskim kimoveem ni toliko zamere kot pa hinavskim Janezom in Mieam. Ob vseld priliki in pri sestankih kikajo Čez farje in njih bumbug, brž ko ima jo spremembo v hiši, rojstvo o jtroks ali mrliča, se potuhnejo kot stavkokezi ob času stavke in haj di k fsrju moledovst ze rokus-pokuee. Nekateri svobodomiseln so le tako dsleč hinavski, de svoje otroke, ki ne merejo k birmi, ženejo s silo. Ko ge vprelel, kdsj se je tsko hitre vrnil k verskemu humbugu, se začne zvijeti, da on tieer prev nié v tisto ne ver-jsrue, empak otroke- žene proti njih preprjčsnju zato, ker bo bo ter ali botra kupila otrobom obleke in dobo le druga dsrila. Ne pomisli pa, da ims t* tudi boter gli botrs otroke, ksterim bo moral iti za botra on in vračati nazaj tisto, ker eo dobili njegovi. Ne more in noče zestopiti, da so cerkve in ferji največja eokls napredka, ki delajo roko v roki s kapitalisti, da revni delsvee živi v bedi la pomanjkanju. Na vse zadnje ferju le nese tiste zednjc dolerčke, mesto de bi kupil tvojim otrokom kruhe, obleke in o-buvsla. Kdaj se boste spemetoveli in ncheli podpirati humbugarsko golazen? Sej ste 2e del j čsss v tej defteli, v ksteri je v tem oziru veliko več svobode, kot ste jo imeli v steri domovini. Sej je bilo tu 2c per civilnih ln prev kresnih sprevodov, kekor po celi deželi, torej se ne morete več izgovarjati, «le bi vi neredi začeli. Ne imejte^ svobodomiselnosti samo na jezi-k u, smpsk poksžite jo dejstveno. Pozdrev vsem prsvim svobodo-roisleeem Î — L. Janko. Razno. marca, im ===== Wien fabjenöiö V PLAMENIH. I. jf■ .. t ■ '.{. "t . *- --Hlsdns noč je stisnila taborišče in gs prile-la ob črus tla. V /emljo zsrits bsrske so goltsle trume cunjsstih kostnjakov, ds jih varijo v tvojih lesonit trebuhih. Llice t* borilo s sa jih bilo, natlačene t dottff |n t \rni> ll«knjene ulice so trle z morrčtm molkom zverinske sile fezkege pole, ki so se mu upirsli v krhanju krve-' v^lh dol, plomtečlfc v «IksjoČem ognju rszgnets-nlh Šlvecr. , • t)d vseh štreni neznosna teuia in črna teta, kise je nevidna valjsla in premctsvsls po ogrom* noui pogoriiču življenja. Od bodečih iic je polže-ls oncmogls kri ttabodenih dni i Sredi teme je med vrstsini množice, ki je » uirsčus ln teano sklenjena razgreto dihala mučno » sladkost pričakovanja, tlel razdražen fcpet: Kaj hu^Ua mislijo s nami!" "Noj mislijo, ksr hočejo! Do bi le tako temno nc bilo...." Obrazov niso razločevali, le potni ogenj so čutili, kije !sr«l iz njib. ; ''Kaj »i rekel?" ;\i.*Ab» ul*! — Tema. tn prokleta tema! Niti sv uzde nikjer ..." .- VKsj bi f. njo, kaj bi s to zvezdo;" "Niči Niti kofteka neba ne vidim, uiti ttbo ae vidim ..." "Resnično, niti ena — ic dobro, d« nam also populili zob iz čeljusti!" ''Pssstt No kriči zverine!" * "Pojdi k vrsgu!" M« Ion in desno, spred iu «ud trma, skelela, nsbruw tiu temu. ki je ain>kn mzpiralu ujihovc razbolele oči in jim v ||\ ala s svojim železnim objemom in grozečim molkom neizvesten strah in grenko omotico v srca. da so *<■ krčevito »tiskalo Id pognujala nemirno kri v lica "Pobijejo aas t to je eiikrstinu'" "ha . . ." Vae «o j«* pogreinilo v Krizoč molk. Prisluškovali «o v gluho temo. «tiskali meti /obrni jekleno njeno moe in napetih mišic pričakovali mu krvavi krik. ki ga je dsvils neprodir- ns qoč v sebi, ds gs izbruhne vsak tr<-notek. — NJI. ~ It rud i ti so sei kolona so «e jim zibala iu oči a» šv jim rapirale. Z-hali iu otipa« ah krog sebe. klm bi legli "Kar bgel bil'* "I»a bi b* tsko temno u« bilo!'' ' x f^All le je strah?" r* "¿«kej strah f - »trsh, streh . A . umu ki stali tu eelo večnost, ds kar tis gore pod teboj, ln ue vei, zsksj?" "Te le %'edno noče vedeti, zskejl" "Pe ti vei zeto bolje! — Hej, vf spred, na-preji So vom zskoveli noge v tlsf" jc kriknil, ds so ss stresli vsi krog njega iu se je' zfranlfo, sstrepetalh teme.. ' t "Bol tiho!" zo pritajeno planili. "Bi vid mestno večerjelf" r • '•Sli- se to! Bo vsaj zsbeljena večerja . . . Naprej tsm spred I" je kriknil ic huje in se po-vspeUia prste. "Ali bes tiho!" je zelumell tolps stisnjenih peti in izžetlh 20b. "Če bi ie rad. I..... k.. nederl taa bsjonetl" "Bejonet, bajonet! — Sej se nc bojite zame, zese se tresete, strahopetci . . . Neprej, pravim!" jeodri Vsi tolpo, ki ge je zadrževala. "Kam naprej, bedak? Tam eo liee .. ." "Pa ker ne žlee ln čres lice! Je vseeno ..." je le ponehsvel njegov krik. "Ce nsl že mislijo pobiti; naj nas pok olje jo ker tu na mestu z muzi k o, če jim je vleč . , je zskolobaril a pestjo predse; "Osshss .... Ss j si bol neprsvil muziko, ds ti bodo brenčale gostil"- .! "Kosti, kosti!«— Ali bol eelo večnost tu stal in streiil temof Ce ti, jat ne I" "Pasevlee^!" "Oo! «sj se bom, ssj se tudi bom; prev za nslalč se bom, hsha . . , Tako . . . Sedaj pa nej trobentejo hudiči kakor se jim zljubil" Lege! je trebuhoma na semljo, nsslonil obraz v d lin i in kopal s komolci, kskor da se hočo za riti v tla. Tre pel s j« «e je zasmejal v prah: "Kako je to smetno, tsko strelno smeloo ,. ." Obrnil «e Je na hrbet in zabu«»irol: "Trobentojte, hudiči, lo trobeatajte!" Val so se tiho zasmojali njegovemu početfU iu ko jih* je zopet rerala temna tilina, si so ssže-Idi njegovega kriks. Ts tilina, ts demonska tišina jim je sajvzdila ramena in jih davile, ds jih je oblival mrzel znoj in so jim žarele lobanje. Pritiskali so dlsni na razgrete oči. zehali iz globin^ pra vročo sapo. m majeli in se vdali neznosnemu pritisku: posedli so trumomt In so zazibali v laheu drem. /, i. v* ■ M Barak«; lesena, nizka, deset korskov dolgs iu |>et tiroks; vonj po nesnsgi. smrekovi smoli In znoja potečih se telet. Kskor to jih bUl usbezsli vst^o, tako so ob-stsli prve frenotket Želeli so si bili skromnega varstva teh nevidnih sten. ki «o jih «prejele Iz bobnečega brezdns tkslnste noči v svoje mrko zatišje. Molčal! so. skoro dihsfl so pozsbill. V trenutku so dozusli vso klavrno o|M»ro teh rssksvih sten, ki so leJeuelo v debeli temi t ns glsvsh jim J« čepela brunests strehs in jim lnmils kolens. V sres jim jc polzelg vts grozna neznnns vsebina teh temnih, mrzlorsskevih sten. "No. sedaj srno doma .. "De, v atrtvslolei.., ^ "Kakor v vreči amo.'* *'D« . m. varno so nas spravili ..." "Kaj si ti tudi tokaj9" k < V "Ho. sesata sem? Ia ti si tudi tukaj?" "Seveda sem. fflej ge! To je dobro, ds «mo vsi ml tukaj . . "Kje P« Sit Ve vidim te ... l>ej ml roke^ ds te vidim!" ' - »Dalje prihodnjič.; (Jugoalov. oddelek F. L. I. S.) Po leatik meseeik vrvenja in prenspetegs dela aa Ellia lslandu, kjer so priselnilki uradniki do-stikrst delali dan ln noč, vlads tam sedaj rszmerna tilina in mir. To ne pomenja, da ni priseljencev na otoku. Kljub mrtvi sezoni znale število tam zadržanih ino-zemcev od 300 do 1000, kar pomenja, da priselnilks postaja shtli vsak dan leta sa stsnovsnje mnogim inozemcem. • ; o Mer oda j ni krogi se zsvedajo, da treba vporsbiti čas do otvoritve nove kvote 1. jnlijs za nujne poprave na otoku. Javno mnenje je bilo upravičeno ogorčeno radi razmer, ki so mnogo let obstejeie na otoku. Neslanjajoč se na to jsvno mnenje, je priselniski komisar Curran, ki je načelu te pri-selniške postaje, stopil pred pristojni odsek kongr(pred^lj|stvom Te | seje mto imele nikakegs svečsnegs |_ značaje, kakor je običajno If^iil?^8"1 £1 nejvJ&jlb" 'dfievnih korporaeijah. K Za Leninovim hrbtom stoji poleg «ariM pod kolo, navadno J zida Treeki in šepeče s svojimi so- J "J-sedi. Od Čess do časa prekine govornika s svojimi replikami. Na odprtem oknu, ki nudi pogled na pozlačene kupole kremeljske cerkve, slopi Čičerin in gleds zamišljeno, v daljavo. Lenin vodijmor*u. sor ^ kot običsjno sejo zelo hitro. Predli\ seboj na misi ima dnevni red in nikomur ne dopnšča, da bi te oddaljil od stvsri. Ne ssmo, da vodi sejo, nego tudi vrli brez vsakega ugovora svojo -oblast. !Ca dnevnem redu «je- neka ^pralan^e ureditve Wijonaliziratij*i rečne plovbe. Del komisarjev zastopa eno, drugi pa nasprotno stališče. Lenih verbo. posluša obe strani in že narekuje tajniku končnoveljavno obliko dekreta, ne oziraje se na to, kaj bodo rekli pjegovi tovariši. Ves program pozna šelo dobro in vidi se, da ge je natančno proučil. Vedno je dobro poučen o vseh podrobnostih in isvret&o pozna po-lolej v vseh komisarijatib. S člani sveta ne pošto pe bal s rokavi cemi. Nesmiselne predloge brez nedaljnegs zavrne in jih spremlja s satiričnimi opazkami in često vzklikne: t '^ovaril Feodorovič (ali kako drugo ime), ne govorite neumnosti."' Ako stavi kdo Izmed ekstremnih levičarjev prere dikslen predlog. Lenin navadno odgurori^"Vse, kar se dela, je tfeba prej dobro premisliti." I Praktična tkulaja pariškega govornika. Pred sodnim dvorom nekega francoskega pokrajinskega mesta se je zsgovarjal lofer Louia redi težke telesne poškodbe neke sterke, ki ji je slomil tri rebra. Zsgovornik se je trudil na vso mogoče načine, da bi bil njegov klijent oproščen. Povzdigoval je v nebesa njegove šoferske zmožnosti, spominjsl na njegovo preteklost, izbonna spričevala, policijske registse, hladnokrvnost in razne druge cvetke, ki lekko vplivajo ne mnenje eodnikov. Trud ni bil zaman; sodniki so ga oprostili. Vesel rmii tega je povsbil šofer zagovorniks v svoj avto ia. mu obljubil, da ga pelje zastonj v Pariz. C^dvejtgilč je seveda ponudbo sprejel in filo:je proti Perisn v divjem diru. Toda bog^igevedikako, naenkrat je grto isdel v debelo drevo iu zagovornik je obležal v cestnem jerku * razbito glavo in zrahljanimi kostmi. Ko je po dolgem čssu okreval, je trdno sklenil, da ne bo nikdar več poskusil svojih teorij udejstvoveti praktično. ^ vzroki K02NE neki nosti. NAUČITE SE ANGLEŠKO Ml «•• aaatlm* govoriti, «lun h, M«UMiI jomik paioM potu v k ritk. Da «M pr«prii»«mo «am imilj«n0 n« M njo «aa n»loSo. Znanj, sati«* i m, Z v kartet Na eSlataji« fmvt orUmtJ «Hala jta t -m ».i p,^,, Naalov : "Slov.n.k.-Aju 23 na Su cor Mllkíd Ckktn. m. - (Adv.) matH a aCaaJom. Ms", aasa w, NAMERAVATE LI DOVESÍ SVOJCE V AM&RIK0? . So4aJ j« trn. 4a m pripravit* H kvoto, kattM m bo prtCola s L 1SZ4. Canard Linijo oiasniurij« n vséim rojakom, da dob« Jtotni Uit, h vsa potrobno pojnsaiia sa potovtsi« , ¡ riko.' Ta J« dovoljeno nam pod j dovoljenjem ad Jugoilovamk* vlads patalkl s« poiljfjo aaravnoit s pod osebnim nadsorstvom iwtopnlka Sruibo In to broa poaabnih trotkav. Sna Cunard listek, aau al treba tUi proator. Tadonako pluj« »tékroi Cae parnik i» Evropa. Cunardorl lutki a M sa naj hI tr» j t» pomika avtu. Za padrabaaotl aa obrnit« a mk kata«sa saatopnlk«, ali aa nai Msi CUNARD LINE. 140 N. Baaib Cbleage* IU. Moderen sakon. — Je li ret, milosti ji va„ da va-šega gotpoda soproge že 14 dni pogrešajo ? * ' -— Molno, toda jes ne. ZA KUHANJE PIVA DOMA imsmo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vso druge potrobMine. Poskusite In so prepričajte, da Je doma pri naa, kuhani vedno la najbolj« in naJce-nejtt. Dobiti je tudi sbirko sodov, steklenic in raaalh loncev. Itd. Ml vam dostavimo naročilo po po «ti, točno v vso krajo. Grocerijem, sladčičarjam In v prodajaln« žcleznin« damo primeren po-nuat pri večjih naročilih. Pilite po mfonOacije na: FRANK OGLAR, 0401 Suporloe Atoasa, Cleve