Primorski dnevnik ČETRTEK, 31. MARCA 2016 št. 75 (21.615) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec— trst - Na 5. strani Cena vode stalno narašča Deželni svet izglasoval nov zakon gorica - Na 15. strani Občina bo začasno zaposlila 26 ljudi V okviru petih projektov javne koristi šport - Na 21. strani Trener in učitelj Matija Jogan Stalno na poti: Lonjer, Schio in Boršt prosek - Ena se je že vrnila domov Bo lastovka prinesla pomlad? ® /6 ŽENEVA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob odprtju konference za pomoč sirskim beguncem v Ženevi pozval bogate države, naj razbremenijo sosednje države Sirije in pokažejo več gostoljubnosti do Sircev. Predlagal je, naj jim ponudijo skoraj pol milijona mest za dolgoročno naselitev. Poudaril je, da se soočamo z največjo begunsko krizo našega časa, ki zahteva »eksponentno povečanje globalne solidarnosti«. Od skupno 4,8 milijona Sircev, ki so pred nasiljem pobegnili v Turčijo, Libanon, Jordanijo, Egipt, pa tudi Irak, bi morale bogatejše države po mnenju Bana sprejeti najmanj desetino beguncev, to je 480.000 ljudi. Po ocenah ZN so bogatejše države za dolgotrajno naselitev beguncev doslej ponudile 178.000 mest. Na 2. strani trst - Intervju »Alkohol? Ne, raje zdravje!« TRST - April je mesec poln pobud, ki opozarjajo na posledice prekomernega uživanja alkohola. Odgovorna za vodstvo Oddelka za legalne odvisnosti Rosanna Ciarfeo Purich je v intervjuju predstavila preventivne ukrepe na področju uživanja alkohola, opozorila na nevarnosti novih oblik popivanja, kot je »binge drinking«, in poudarila, da omejevanje pitja ne pomeni omejevanja svobode, temveč željo po zaščiti velikega bogastva, kot je zdravje. Na 7. strani zgodovina - Italijanski tajni dokumenti V »omari sramote« tudi dopisi o Rižarni kultura - Novo Slikanica o Tini in njeni medvedji moči PREBEŽNIKI - Združeni narodi bogate države pozivajo k sprejemu najmanj pol milijona Sircev »Bodite gostoljubni!« LJUBLJANA - Tina in medvedja moč je knjiga o talentu, navdušenju, trdem delu, velikih športnih in življenjskih uspehih. Tini Maze, največji slovenski smučarki vseh časov, je posvečena slikanica, ki je pravkar izšla pri založbi DZS. Njen avtor je Primož Suhodolčan, ilustriral pa jo je Go-razd Vahen. Tina Maze je na včerajšnji predstavitvi radovednim otrokom zaupala, da je njene tekmovalne kariere najverjetneje konec. Na 12. strani Trst: huda nesreča potnice na skuterju Na 6. strani S starodobniki bo konec tedna živahen Na 11. strani Umrl kantavtor Gianmaria Testa Na 12. strani V Štarancanu moški ubil ženo in še sebe Na 15. strani Jadralca Čupe še v igri Na 21. strani gorica - Po velikonočnem vandalskem razdejanju Solidarni s Pipistrelom Gradbena dela niso nikakor preklicana, vendar le za krajši čas prekinjena GORICA - Velikonočno vandalsko razdejanje bodoče Pipistrelove proizvodne hale v Gorici še vedno odmeva. Po županu Ettoreju Romoliju je včeraj podjetju Pipistrel izrazil solidarnost pokrajinski odbor. »Tudi v javnosti imamo zelo veliko podporo, prejeli smo precej elektronskih sporočil, komentarjev po raznih medijih, forumih ... javnost je zelo sočutna z nami,« je včeraj za Primorski dnevnik povedala Taja Boscarol, predstavnica za stike z javnostmi v Pipi-strelu, in pojasnila, da so gradbena dela za krajši čas prekinjena. »Vsaj dokler se ne konča preiskava, vsekakor pa niso nobena dela preklicana,« je zagotovila. Na 15. strani ŽLAHTNA DEDIŠČINA SLOVENIJE druženje z domačimi, udomačenimi in avtohtonimi sortami Turistična zveza TIC Nova Gorica v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šempas VABI na odprtje 10. Festivala vin Šempas - Žlahtna dediščina Slovenije, druženje z domačimi, udomačenimi in avtohtonimi sortami, ki bo v nedeljo, 3. aprila 2016, ob 15. uri v Kulturnem domu v Šempasu. Degustacija festivalskih vin in oljčnih olj, strokovne delavnice, razprava ter predstavitev jedi okusimo Goriško bodo potekale oba dni, med 15. in 21. uro. www.festival-vin.si Nova doživetja 9771124666007 2 Četrtek, 31. marca 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji ženeva - Sekretar ZN Ban Ki Moon o sirskih beguncih Bogatejše države naj bodo solidarne »Družbe, ki gostijo begunce v sosednjih državah, so izčrpane« ŽENEVA - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj ob odprtju konference za pomoč sirskim beguncem v Ženevi pozval bogate države, naj razbremenijo sosednje države Sirije in pokažejo več gostoljubnosti do Sircev. Predlagal je, naj jim ponudijo skoraj pol milijona mest za dolgoročno naselitev. Poudaril je, da se soočamo z največjo begunsko krizo našega časa, ki zahteva »eksponentno povečanje globalne solidarnosti«. Pozval je tudi k povečanju prostovoljnih prispevkov držav za sirske begunce. Od skupno 4,8 milijona Sircev, ki so pred nasiljem pobegnili v Turčijo, Libanon, Jordanijo, Egipt, pa tudi Irak, bi morale bogatejše države po mnenju Bana sprejeti najmanj desetino beguncev, to je 480.000 ljudi. Po ocenah ZN so bogatejše države za dolgotrajno naselitev beguncev doslej ponudile 178.000 mest. Kot je dejal generalni sekretar ZN, je 480.000 »relativno nizka številka« v primerjavi z bremeni, ki jih že leta nosijo sirske sosede. »Družbe, ki gostijo begunce v sosednjih državah, so izčrpane,« je posvaril. Vendar je konferenca obrodila bore malo, saj so bogatejše države obljubile samo 7000 novih mest, torej skupno 185 tisoč. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je optimistično dodal, da so vlade predstavile predloge za dodatne šolnine ter vizumske programe za združitev družin in humanitarne vizume za Sirce. Na dramatičnost položaja Sircev je opozoril tudi libanonski minister za socialne zadeve Rachid Derbas. »Libanon, ki je že sam krhek, je sprejel tež- ko breme. Če mu ne bo uspelo in se bo pod tem bremenom zlomil, bi lahko sam postal vzrok skrbi visokega komisarja za begunce,« je opozoril. Ban je na konferenci Visokega ko-misariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) danes še opozoril, da države ne bi smele demonizirati beguncev, ampak bi morale videti priložnosti, ki jih ti ljudje prinašajo v države gostiteljice. »Danes so begunci. Jutri so lahko študentje in profesorji, znanstveniki in raziskovalci, delavci in ne-govalci,« je dejal. Visoki komisar ZN za begunce Fi-lippo Grandi je poudaril, da je 480.000 mest za dolgoročno naselitev beguncev predvidenih za posebej ranljive skupine, kot so ženske, otroci in bolni, in da gre za zadevo, ločeno od običajnih azil-nih postopkov. Kot je dejal, odprtje varnih in zakonitih poti za sprejemanje beguncev ne more nadomestiti osnovne odgovornosti držav do tistih, ki na njihovem ozemlju prosijo za azil. Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Di-mitris Avramopulos pa je na konferenci med drugim poudaril, da globalna skupnost od Evropske unije pričakuje rezultate. »Evropa in UNHCR imata skupni cilj zaščite ljudi v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi. Migrantska in begunska kriza je globalen izziv, ki zahteva globalen odgovor,« je dejal, kot so sporočili v Bruslju. Po podatkih ZN je Sirijo zapustilo 4,8 milijona beguncev, več kot 13,4 milijona ljudi, ki so ostali v razdejani državi, pa potrebuje humanitarno pomoč. (sta) haag - Negotova usoda italijanskih marincev Nadaljuje se dvoboj med Italijo in Indijo Arbitražno sodišče v Haagu HAAG - Mednarodno arbitražno sodišče bo v naslednjih tednih razsodilo o usodi italijanskega marinca Salva-toreja Gironeja, ki ne sme zapustiti Indije. Girone in njegov kolega Massimi-liano Latorre sta obtožena, da sta leta 2012, ko sta čuvala italijanska tovorno ladjo Enrica Lexie, ubila indijska ribiča. Ker sta Italijana menila, da gre za piratski in ne za ribiški čoln, sta sprožila, kot trdita, opozorilne strele. Ribiča sta v incidentu umrla, v Indiji sta Italijana obtožena umora. Indijsko vrhovno sodišče je svoj čas odločilo, da se lahko bolni 47-letni Latorre vrne domov na zdravljenje. Italijanske oblasti se od vsega začetka zavzemajo za izvedbo sojenja v Italiji, saj se je incident, kot poudarjajo, zgodil v mednarodnih vodah, a In- ansa dija vztraja, da je šlo za njihove teritorialne vode. Predstavnika Italije in Indije sta to stališče zagovarjala tudi včeraj pred arbitražnim sodiščem, ki mu predseduje ruski sodnik Vladimir Go-litsyn. Italijanski veleposlanik Francesco Azzarello je vztrajal ne samo, da se je tragični incident zgodil izven indijskih ozemeljskih voda, ampak tudi, da Ga-rone in Latorre po mednarodnem pravu uživata imuniteto. Zastopnik Indije je bil drugačnega mnenja. Vztrajal je pri stališču, da sta bila ribiča ubita na krovu indijske ribiške ladje in da je torej za sojenje italijanskima vojakoma pristojno le indijsko sodstvo. Z afero, ki je za-dobila mednarodne politične razsežnosti, se ukvarja tudi Evropska unija, ki zagovarja zahteve italijanske vlade. Ban Ki Moon v Ženevi ansa istra - Hrvaški minister Kliman v Poreču »Žica več pove o tistem, ki jo postavlja, kot o nas« ZAGREB - Hrvaški minister za turizem Anton Kliman je včeraj v Po-reču dejal, da slovensko nadomeščanje žične ograje s panelno ob meji s Hrvaško predstavlja bistveni premik v primerjavi z žico z rezili. Vendar pa gre za žico, ki «več pove o tistem, ki jo postavlja, kot o nas», je dejal. Pripadniki Slovenske vojske so prejšnji teden začeli odstranjevati dva in pol kilometra ži-čnate ograje ob reki Dragonji in jo nadomeščati s panelno ograjo, kot so to že storili na nekaterih drugih odsekih meje s Hrvaško. Kliman je ocenil, da je panelna ograje ob nekdanjem mejnem prehodu Dragonja kljub vsemu še vedno žica, le v «bolj humani obliki». Kot je poudaril, je Slovenija znova vzpodbudil nek strah, da je postavila grajo, za katero nima opravičila. «To več pove o tistem, ki jo postavlja, kot o nas. To ne bo lepa slika za turi-ste,» je dejal Kliman po slovesni seji istrske županijske skupščine ob dnevu statuta istrske županije. Tudi predsednik istrske župani-je Valter Flego je spomnil, da je ves čas nasprotoval postavljanju žice ali drugih ovir, ker je mnenja, da «žica ne bo rešila problema». »Mislim, da smo korak bližje končni rešitvi, to je Istri brez žice med Slovenijo in Hrvaško. Verjamem, da gremo proti tem cilju, ker mora Evropa rešiti problem migrantov predvsem pri njihovem izvoru,« je še dejal Fle-go. Hrvaška je lani poslala osem diplomatskih not, v katerih je protestirala zaradi slovenske žice na sloven-sko-hrvaški meji. Iz urada slovenske vlade so prejšnji teden pojasnili, da bo Ljubljana spremljala razvoj dogodkov, potem ko so se razmere na balkanski migrantski poti spremenile. Ko bo dovolj zagotovil, da žična ograja ni več potrebna, jo bo Slovenija v večji meri odstranila, verjetno pa bo na nekaterih mestih obdržala določene dele za lažji nadzor mejnih prehodov. Slovenski policisti so sicer konec prejšnjega tedna ustavili skupino šestih prebežnikov, ki so šli čez zeleno mejo med Sečovljami in Dragonjo, kjer ni žične ograje. Vsi prebežniki so zaprosili za azil v Sloveniji. (sta) kairo - Preiskava o umoru Regeni: Egipt spet obljublja sodelovanje KAIRO - Egiptovsko sodstvo znova obljublja, da bo Italiji posredovalo dodatne dokumente in vi-deoposnetke v zvezi z umorom Giulia Regenija. Gre v prvi vrsti za videoposnetke, telefonske prisluhe in zapisnike pričevanj, ki jih je italijansko tožilstvo doslej zaman zahtevalo. Do ključnega zasuka naj bi prišlo petega aprila, ko bo rimski tožilec Giuseppe Pignatone gostil egiptovske kolege, ki preiskujejo še danes nejasne okoliščine smrti raziskovalca iz Fiumicella. Pignatone in kolegi si veliko obetajo zlasti od videoposnetkov zadnjih ur življenja ubitega raziskovalca, novosti pa pričakujejo tudi od telefonskih prisluhov. Egipt je doslej prikrival skoraj vse zapisnike pričevanj Regenijevih italijanskih in egiptovskih prijateljev, Kai- ro tudi še ni pojasnil čemu so tajne službe nekaj mesecev nadzorovale Italijana ter preiskovale njegove odnose z nekaterimi krajevnimi sindikalnimi organizacijami. Skratka veliko prikrivanj, zamolčanih dejstev in tudi potvorb ter ponarejenih dokazov. »Italija se bo ustavila le pred resnico,« je včeraj iz ZDA ponovil predsednik vlade Matteo Renzi. Dal je razumeti, da bo italijanska vlada, v primeru neuspeha napovedanega srečanja petega aprila, vzela v pretres možnost odpoklica veleposlanika v Kairu, na obzorju pa naj bi bili še dodatni ukrepi. Mednje sodi tudi proglasitev Egipta za Italijane nevarno državo. kar bi predstavljajo precej hud politično-diplomatski udarec za tamkajšnji vojaški režim. Nič kaj miroljuben sprejem za libijsko vlado TRIPOLIS - Premier libijske vlade narodne enotnosti, ki jo podpirajo tudi združeni narodi, Fayez Al Sar-raj, se je včeraj zvečer naposled izkrcal v Tripolisu, tam pa proglasil, da je njegova vlada, čeprav še okrnjena, pravnomočna. Njegov nastop je pozdravila mednarodna skupnost, na čelu z Italijo, vendar pa je hkrati sprožila v prestolnici val nemirov, ki so jih zanetili pripadniki nepriznane revolucionarne vlade. Ti so s streljanjem v zrak preprečili Al Sarraju in njegovim somišljenikom, da bi se zbrali na osrednjem trgu Mučenikov. Novi premier je v prestolnico prišel z morja, ker je bil zračni prostor zaprt, zabarikadiral pa se je v mornariškem oporišču, ker center mesta ni varen. Trump bi podprl samo samega sebe WASHINGTON - Vodilni kandidat republikancev za nominacijo za predsednika ZDA Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CNN zavrnil možnost, da bi kot kandidata republikancev za predsednika ZDA podprl kogarkoli drugega razen sebe. Izrazil je prepričanje, da bo v vsakem primeru dobil nominacijo in da ne potrebuje podpore svojega glavnega tekmeca, senatorja iz Teksasa Teda Cruza. Cruz se nedavno prav tako ni izrekel, ali bo podprl Trumpa, če njemu samemu ne bo uspelo dobiti strankarske nominacije. Odnosi med obema so v zadnjem času dosegli novi dno po tednu novih obrekovanj, vključno z izmenjavo fotografij Trumpove soproge Melanie, nekdanje manekenke iz Slovenije, in ne preveč laskave fotografije Cruzove soproge Heidi prek Twitterja. ZDA napovedale krepitev sil v vzhodni Evropi WASHINGTON - ZDA načrtujejo v odgovoru na agresivno Rusijo okrepiti svojo vojaško navzočnost v vzhodni Evropi z napotitvijo dodatne oklepne brigade v začetku leta 2017, je sporočil poveljnik ameriških in zavezniških sil v Evropi, general Philip Breedlove. Dodal je, da to kaže na »odločen in uravnotežen pristop pri pomirjanju strahov zaveznic iz Nata in partnerk ob agresivni Rusiji v vzhodni Evropi in drugod,« je zapisal v sporočilu za javnost. Oklepna brigada naj sicer ne bi bila stalno nameščena, ampak naj bi šlo za stalno rotacijo sil. Bodo pa imele ZDA s tem v Evropi tri polno popol-njene bojne brigade s po okoli 4200 vojakov. ZDA imajo sicer v Evropi stalno nameščenih okoli 62.000 svojih vojakov. Moskva je že reagirala z napovedjo »asimetričnih in učinkovitih proti ukrepih«. Francija se umika BANGUI - Francija bo letos končala svojo vojaško operacijo v Srednjeafri-ški republiki, ki jo je začela decembra 2013 zaradi izbruha etničnega nasilja med kristjani in muslimani v državi. Po treh letih vojaške operacije v Sred-njeafriški republiki so v Parizu ocenili, da so dosegli cilj - vzpostavitev varnosti v državi. Ob začetku posredovanja francoske vojske je bila Sred-njeafriška republika «v agoniji državljanske vojne, razdeljena zaradi verskih napetosti, pogreznjena v kaos in na robu genocida. V obdobju dveh let je silam v operaciji Sangaris uspelo vzpostaviti mir in preprečiti nespre-jemljivo,» je dejal francoski obrambni minister Jean-Yves le Drian. Francija je v okviru operacije Sangaris imela v Srednjeafriški republiki do največ 2500 vojakov, ki so pomagali okoli 10.000 pripadnikom modrih čelad. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 24. marca 2016 698 zgodovina - Dokumenti iz tako imenovane »omare sramote« O ubojih in nasilju v Rižarni je italijanska vlada vsaj uradno izvedela iz Beograda Generalštab vojske aprila leta 1970 še ni vedel ničesar o grozotah v taborišču pri Sv. Soboti RIM - Italijansko obrambno ministrstvo aprila leta 1970 uradno še ni vedelo, kaj se je po 8. septembru 1943 dogajalo v tržaški Rižarni. To izhaja iz dopisa, ki ga je zunanje ministrstvo poslalo italijanskemu veleposlaništvu v Beograd. Obrambno ministrstvo se za svojo »nevednost« sklicuje na korespondenco generalnega štaba vojske, »iz katere ni bilo mogoče ničesar odkriti v zvezi z domnevnimi pokoli v Rižarni.« Da se v Nemčiji in Italiji nekaj dogaja v zvezi z Rižarno je zunanje ministrstvo izvedelo iz Beograda. Tamkajšnja amba- »Omara sramote« dostopna na spletu RIM - »Omara sramote« (v it. L'armadio della vergogna), ki je dostopna na spletu italijanske poslanske zbornice, je dobila ime po knjigi, ki jo je leta 1994 napisal novinar Espressa Franco Giustolisi. Umrl je lani, ne da bi dočakal javne objave dokumentov o italijanskih in nemških zločinih nad civilnim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Giustolisi je o teh sramotah in prikrivanjih napisal vrsto reportaž. Zelo znano je tudi delo Italia-ni brava gente? (Italijani dobri ljudje?) novinarja in zgodovinarja Angela Del Boce. Marsikaj o teh zamolčanih pokolih so seveda razkrili tudi italijanski, slovenski in nemški zgodovinarji. Del Boca je napisal spremno besedo h knjigi Gas in Etiopia (Plin v Etiopiji), v kateri italijanski zgodovinar Simone Belladonna piše o italijanskih pokolih v Afriki, omenja pa tudi zločine na tleh nekdanje Jugoslavije. Povojna Italija je skrbno ščitila svoje vojne zločince, Jugoslavija pa jih ni dovolj učinkovito preganjala. Zlasti ne po resoluciji Informbiroja leta 1948, ko je Beograd tako ali drugače »prestopil Rubikon« in ni imel več interesa za procese proti nemškim in italijanskim vojnim zločincem. Na spletni strani poslanske zbornice je dostopnih 659 sklopov dokumentov (skupaj okoli 13 tisoč strani), ki so jih leta 1994 odkrili v rimski palači Cesi, kjer domuje glavno vojaško tožilstvo. Javni dostop teh dokumentov je prva uradno zahtevala parlamentarna komisija, ki je preiskovala nacistične in fašistične pokoje civilnega prebivalstva. Komisija je bila ustanovljena maja leta 2003, postopek za objavo dokumentov pa je trajal skoraj trinajst let ... (st) sada je povzela pisanje jugoslovanskega tiska (slednje je povzelo italijanske medije), ki je poročal, da naj bi nekateri visoki nemški častniki od januarja 1944 do konca aprila 1945 ukazali uboj in upe-pelitev 3000 antifašističnih internirancev (med katerimi 1200 Slovencev, Italijanov in Židov). Tisk navaja, da je tožilec v FJK že pričel kazenski postopek, Tržaški zgodovinski inštitut pa na osnovi dokumentov za pokole krivi nacističnega odvetnika Dietricha Alersa, nekdanjega poveljnika Rižarne. Navedeni dopis iz Beograda nosi datum 2.april 1970, ko je tržaški preiskovalni sodnik Sergio Serbo že dve leti preiskoval Rižarno. S pokolom v edinem koncentracijskem taborišču v Italiji se je že nekaj let ukvarjalo tožilstvo v Hamburgu. Maja 1964 je nemško sodišče, kot je poročal kolega Vojmir Tavčar, zaprosilo italijansko partizansko združenje ANPI za gradivo o nacističnih pokolih, ki ga je zbiral Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK s sedežem v Trstu (v dopisu italijanskega ministrstva je naveden kot Tržaški zgodovinski inštitut). To sta prva in najbrž tudi najbolj pomembna dokumenta o Rižarni iz t.i. omare sramote, ki ju je italijanska poslanska zbornica pred nekaj meseci objavila na spletu. V primerjavi s pokoli an-tifašistov in civilistov, ki so jih med drugo vojno v Italiji izvedli Nemci, namenja dolgo časa prikrita in zamolčana dokumentacija Rižarni zelo malo pozornosti. Dejansko le okoli dvajset dopisov in depeš. Podpisani ne zna oceniti, čemu tako majhna pozornost za tako pomembna in odmevna dogajanja. Iz skopih dokumentov se da razbrati, kar sta večkrat izpostavila novinarja Albin Bubnič in Voj-mir Tavčar, da je bila Italija, in ne Nemčija, tista, ki je dolgo let prikrivala resnico o pokolih pri Sv. Soboti v Trstu. V Rimu so gotovo prebirali in prevajali Primorski dnevnik, uradne informacije pa so »črpali« iz nemških občil Šele po aprilski depeši iz Beograda so se italijanski vladni uradi začeli tako ali drugače zanimati za sodno preiskavo o Rižarni. Le v enem dokumentu se zunanje ministrstvo sklicuje na članek v Corriere della Sera (18.8.1972), drugače pa so njegov vir nemški časopisi. Na ministrstvih in v perifernih vladnih organih so gotovo prebirali in prevajali Primorski Rižarna pri Sv. Soboti je od leta 1965 italijanski nacionalni spomenik fotodamj@n dnevnik, ki je o Rižarni poročal vse od konca vojne, a zanje očitno to pisanje ni bilo pomembno. Nemška občila torej kot vir informacij za italijansko vlado. Stvari so začele postajati bolj jasne, ko je tržaško sodstvo leta 1972 sestavilo prvo obtožnico proti nemškim krivcem za umore, mučenja in deportacije. Na procesu leta 1976 je bil, kot znano, v odsotnosti na dosmrtno ječo obsojen le Joseph Oberhauser. Sodstvo ni nikoli razkrilo odgovornosti italijanskih kolabo-racionistov v Rižarni. Preiskovalni sodnik Serbo je po obsodbi Oberhauserja Italijansko sodstvo ni nikoli razkrilo odgovornosti tržaških kolaboracionistov, če bi sodni pregon prevzeli vojaški sodniki bi šlo gotovo vse v pozabo hotel poglobiti vlogo kolaboracionizma, a je bil kmalu zatem premeščen iz Trsta, njegovi kolegi pa so čez nekaj časa preiskavo arhivirali. Dokumenti iz »omare sramote« (vsaj tisti del, ki je dostopen javnosti) zelo bežno omenjajo, da se je vojaško tožilstvo iz Padove imelo za edino pristojno za kazenski pregon odgovornih za Rižarno. Sodnik Serbo ni klonil pritiskom in se je v bran svoje preiskave obrnil na kasacijsko sodišče, ki mu je na srečo dalo prav. Če bi preiskavo takrat prevzelo vojaško sodišče, lahko z gotovostjo trdimo, da procesa o Rižarni nikoli ne bi bilo. Sandor Tence TELESPÉíES "!■ i . .-j i _ .-j ■■ !- u:mrr:-:m itll1 - '..i--- - * LfllBIZTO GXL4A CE^B* M* rí Prgn^Liut? r. mrli-i 41 J Ml c i» l L trdiidtii TMJ- UR L"J LDHL G L 1'Mtr—' I'M -i.'T-Li 1: p. In "blindo. h.T cuninicn LÚ u. Gila, t iorrcitf ^uutf nrtfudi •■■.I. ;-jcn\ r Í.T. TL:'.r-.r.:o : r. n: izuril -j W*1CL«PI Iti j h rdi L WlfltlVi. dfl U fWf! U HflCínMMntí ÉÉn. j ji Pl|414niilp 3lu3i. nv* jI runi :■ L L I uH1 Ltl:.LL LiMričhl imthn dlipMiú "iLui'DiiLúnt * l'lMifHTlamtB -1411 J L'LL t Lhfc í i iprLlt 1 H"r - SL JUTO LhUK^iLÍ HlUtaDS+tl . ■Tm cu i l^m PlOTml. Llft-L»n1 Lflcn=dp ch» U prvd'itlL-rt fiLL.11 nf)tM iJ-Lull-T^n+ii«.-n I ulit. b* i'ÍWtH r" 'ill ftttL "i-i ^nor.D^'.hAnTQ ■IflÉlUtlta KHIlt ÓJ íJ-Lúlll* ■ YjvtK ul'-jllJiMlt K[p parlo - iicfn íhFjti, n'líTT-n - ¿"A cha lfmnlp*.- »■:■ rM=S*w. i?. Jtlt» L-líticí. ÍIC CJO ^vpt 41 jrjk1 tDiKintaucn^a; L1 Ihitiirb Tlir rr. ■ TnirrnTr-rLr ■ Le iJln ^p^P-üitíl OaLl» ,■,;,+ r7 -L»v.i^ L» Tb t "-0Í □ L H ípi-tt w L liiik«.'t*rj ti» IBIIVEMS irir- tiHHXti r*L vMtL>í.Hi, ii* *1 ■■Ifi^pi'Jo. Jugoslovanski tisk je poročal o tri tisoč interniranih v Rižarni (21.4.1970) Generalštab italijanske vojske ni vedel ničesar o zločinih v Rižarni (16.6.1970) videm - »Napadal« je zlasti sisteme zdravstvenih ustanov Heker iz Furlanije 16-letni informatski »gusar« je menda pripadnik spletne skupine Anonymous VIDEM - Poštna policija iz Benetk, Trsta in Vidma je odkrila in identificirala 16-letnega hekerja, ki je v sklopu skupine Anonymous vdiral v informatske sisteme nekaterih pomembnih italijanskih zdravstvenih ustanov. Mladenič je doma iz okolice Vidma. Policija je sporočila, da je bil heker soudeležen v kampanji z naslovom #Opsafepharma, s katero skupina Anonymous protestira zoper zanjo spornim ukrepom italijanskega zdravstvenega ministrstva v zvezi s sindromom motnje pozornosti ali motnje koncentracije in hiperaktivnostjo (kratica ADHD). Gre za nevrološko razvojna motnjo, s katero se otrok rodi ali pa je posledica zgodnjih porodnih zapletov in ki je pove- zana z različnimi dejavniki, ki še niso v celoti raziskani. Strokovnjaki ocenjujejo, da motnja prizadene od enega do pet odstotkov otrok. Anonymous je v preteklosti (ne le v zvezi z zgoraj omenjeno nevrološko motnjo) večkrat vdrl in poškodoval italijansko zdravstveno ministrstvo, Višji zdravstveni svet in številne zdravstvene ustanove italijanskih dežel. Heker iz okolice Vidma je »deloval« s skrivnim imenom Artek. Policisti so na njegovem domu v preteklih dneh preiskali računalnik in zaplenili precejšnjo količino spletnega gradiva, ki ga sedaj podrobno proučujejo. Sledi najbrž kazenska ovadba na sodišču za mladoletne. 4 Četrtek, 31. marca 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji hrvaška - Ob 25-letnici izbruha nasilja med Srbi in Hrvati pri Plitvicah Krvava velika noč uvod v petletno vojno Vsakoletna spominska proslava na Plitvicah ZAGREB - Na Hrvaškem se bodo danes spomnili prve uradne hrvaške žrtve domovinske vojne, ki je izbruhnila 31. marca 1991. Policist Josip Jovic je umrl v spopadu z uporniškimi Srbi pri Plitvicah za veliko noč, ko so hrvaški policisti prevzeli nadzor nad območjem najbolj znanega hrvaškega narodnega par-ka.Potem ko je spomladi leta 1990 na prvih večstrankarskih volitvah na Hrvaškem po drugi svetovni vojni prepričljivo zmagala HDZ, so se začele stopnjevati mednacionalne napetosti, ki so jih spodbujali tudi iz Beograda. Poleti so srbski skrajneži začeli rušiti drevesa na lokalne ceste in preprečevati promet na območju Knina in v severni Dalmaciji, kar je postalo znano kot balvanska revolucija. Obenem so Srbi začeli množična zborovanja proti oblikovanju samostojne hrvaške države. Zahtevali so avto- kristina stedul fabac V Narodnem parku Plitvice so se hrvaški policisti spopadli s srbskimi uporniki na območju, polnem turistov. nomijo, ki so jo poskušali potrditi z referendumom znotraj srbske skupnosti na Hrvaškem. Zborovanj so se udeleževali tudi skrajneži iz Srbije, med njimi Vojislav Šešelj, ki mu bo prav v četrtek v Haagu Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izreklo sodbo zaradi grozodejstev na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini. Napetosti med hrvaškim in srbskim prebivalstvom so pripeljale do več incidentov na območjih z večinskim srbskim prebivalstvom in 31. marca 1991 je počilo na Plitvicah. Na velikonočno nedeljo zjutraj se je več sto pripadnikov posebnih enot hrvaške policije iz Zagreba napotilo proti Plitvicam, kjer so jih blizu hotelov iz gozda napadli pripadniki srbskih uporniških enot. Na avtobus z več kot 50 hrvaškimi policisti so v začetku spopada izstrelili tromblonsko mino, ki pa ni eksplodirala, tako da ni bilo še več žrtev. Sledil je večurni oborožen spopad v megli in snegu. Hrvaški policisti so uspeli vzpostaviti nadzor nad Narodnim parkom Plitvice, tamkajšnjo policijsko postajo in cesto, ki je povezovala sever in jug Hrvaške. To je bil tudi cilj akcije, potem ko so pripadniki srbske milice nekaj dni Josip Jovič, ubit pri 22 letih prej zasedli območje parka, kjer je bilo takrat več tisoč turistov. V spopadu sta bila ubita 22-letni policist Jovic na hrvaški in pripadnik srbske teritorialne obrambe Rajko Vu-kadinovic na srbski strani. Po hrvaških virih je bilo v spopadu skupaj ranjenih 21 udeležencev, od tega devet na hrvaški strani. V spopad na Plitvicah se je hitro vpletla tudi takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je z oklepniki zasedla ceste med Plitvicami in Korenico. Od hrvaških enot je JLA zahtevala takojšen umik. Po pogajanjih so v začetku aprila posebne enote hrvaške policije zapustile Plitvice, medtem ko je JLA ostala na položajih. Območje je bilo formalno v pristojnosti hrvaške policije iz Gospica. Na Hrvaškem so operacijo takrat ocenili kot izjemno uspešno. Imeli so jo Čeprav se Hrvaška kot prve žrtve domovinske vojne vsako leto spominja Josipa Jovica, je bil prvi hrvaški policist, kije umrl v spopadih na Hrvaškem, Goran Alavanja, kije bil sicer srbske narodnosti. Srbski skrajneži so ga novembra 1990 ubili iz zasede pri Obrovcu. za krono dotedanjih akcij - po tistih v Pakracu, Glini, Petrinji in nekaterih drugih krajih z večinskim srbskim prebivalstvom. Zaradi prve smrtne žrtve je operacija na Plitvicah na Hrvaškem postala znana tudi kot krvava velika noč. V Goran Alavanja omenjenem obdobju Hrvaška še ni imela svoje vojske, nekaj tednov po dogodkih na Plitvicah, 20. aprila, pa so ustanovili Zbor ljudske garde (ZNG). Hrvaški policisti so med spopadom na Plitvicah prijeli 29 upornikov, med njimi tudi kasnejšega haaškega obtoženca Gorana Hadžica, takrat člana glavnega odbora Srbske demokratske stranke (SDS). Hadžica, ki je veljal za zmernega nacionalista in je bil v srbskih pogajalskih delegacijah v Zagrebu, so kmalu izpustili in leta 1992 je postal premier samooklicane srbske države v Slavoniji. Hadžic zdaj čaka na nadaljevanje postopka na haaškem sodišču, ki ga bremeni zločinov proti človečnosti ter odgovornosti za smrt več sto ljudi, večinoma hrvaške narodnosti. Poveljnika policije v Kninu Milana Martica pa je haaško sodišče leta 2008 zaradi zločinov nad hrvaškimi civilisti obsodilo na 35 let zapora. Le dan po spopadu na Plitvicah so sicer Srbi v Kninu razglasili neodvisno Republiko Srbsko krajino na državnem ozemlju Hrvaške. Sam dan spopada na Plitvicah velja za začetek vojne med hrvaškimi oblastmi in uporniškimi Srbi, čeprav obstajajo različna mnenja o tem, kateri dogodek pomeni začetek vojne, ki je na Hrvaškem nikoli niso uradno razglasili. Oboroženi spopadi so se končali s hrvaško zmago avgusta 1995 po operaciji Nevihta, ki so jo hrvaške sile izvedle na širšem območju Knina. Čeprav se Hrvaška kot prve žrtve domovinske vojne vsako leto spominja Josipa Jovica, je bil prvi hrvaški policist, ki je umrl v spopadih na Hrvaškem, Goran Alavanja, ki je bil sicer srbske narodnosti. Srbski skrajneži so ga novembra 1990 ubili iz zasede pri Obrovcu. Goran Ivanovic/STA slovenija - Ob 25-letnici osamosvojitve Državni simboli preživeli vse vihre v mladi državi Polemike o grbu in zastavi pa se še niso polegle LJUBLJANA - Slovenija je zdajšnje državne simbole - grb, zastavo in himno - določila že v času nastajanja samostojne države, s po-osamosvojitveno zakonodajo pa jih je le še potrdila. Čeprav so bile v javnosti že nekajkrat polemike, ali bi jih veljalo spremeniti, pa resnega poskusa v tej smeri do zdaj ni bilo. Zdajšnjo slovensko zastavo in grb je slovenska skupščina razglasila 24. junija 1991 s sprejemom dopolnila k ustavi takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1974. V njej je določila, da ima državni grb obliko ščita. V njegovi sredini je na modri podlagi lik Triglava, pod katerim sta dve valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke. Nad ščitom pa so tri zlate šesterokrake zvezde. Za zastavo je dopolnilo določilo, da je bele, modre in rdeče barve, pri čemer vsaka zavzema tretjino zastave. V levem zgornjem delu je grb, ki z eno polovico sega v belo polje, z drugo pa v modro polje. Takšne določbe o grbu in zastavi je povzela tudi nova slovenska ustava, ki jo je slovenska skupščina sprejela 23. decembra 1991. Podrobneje je grb in zastavo ter njuno uporabo po osamosvojitvi opredelil zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je DZ sprejel oktobra 1994. »Grb naj ostane, zastavo pa se da poenostaviti« Barve slovenske zastave izhajajo iz grba dežele Kranjske. Leta 1848 je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo, uporabljala pa se je tudi pri zastavi nekdanje Socialistične republike Slovenije. Avtor slovenskega grba je oblikovalec Marko Pogačnik. Po 25 letih je danes še vedno prepričan, da ima Slovenija dober grb. "Grba po mojem Zdravljica za nikogar sporna, sporne le kitice Zdravljica je bila kot slovenska himna določena 27. septembra 1989, ko je takratna skupščina sprejela več deset dopolnil k ustavi iz leta 1974. Kot je že pred časom za STA povedal takratni predsednik skupščine Miran Potrč, so himno z ustavnim dopolnilom določili zato, ker je Slovenija takrat ni imela. O Zdravljici kot himni je po njegovih besedah obstajalo takojšnje in popolno soglasje. »Rekel bi, da je bilo navzoče celo navdušenje, ki je bilo izkazano tudi tako, da smo po sprejemu ustavnih amandmajev v skupščini Zdravljico tudi zapeli,« je dejal. Pol leta pozneje, 29. marca 1990, je takratna skupščina sprejela še zakon, ki je določil, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice. Za melodijo himne je zakon določil melodijo iz zborovske istoimenske skladbe Stanka Premrla, sicer znanega slovenskega skladatelja in duhovnika. Določil je še, da se himna izvaja z glasbili, petjem ali glasbili in petjem. Da je slovenska himna Zdravljica, je določila tudi nova slovenska ustava. Hkrati ustava določa, da podrobnejšo uporabo zastave, himne in grba določa poseben zakon. Tega je državni zbor sprejel leta 1994, v njem pa je določeno, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice, kot melodija pa zborovska istoimenska skladba Premrla. Dvomov o tem, da je Zdravljica najprimernejša za slovensko himno, do zdaj skorajda ni bilo, obstajajo pa različni pogledi na to, kateri njeni deli bi bili bolj primerni za himno. V SDS so v DZ že dvakrat vložili predlog sprememb zakona, po katerem bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki bi obsegala drugo in sedmo kitico pesmi. Po prepričanju SDS bi bila takšna določitev bolj skladna z ustavo, ne gre spreminjati. Pa ne zato, ker sem njegov avtor, ampak ker natančno izraža bistvo dežele. Pri oblikovanju sem se namreč trudil, da bi grb čim bolj natančno izražal našo identiteto, in če to zamenjamo, se lahko zgodi, da izgubimo stik s svojim izvorom," je dejal za STA. Bi pa veljalo po njegovem spremeniti zastavo, kar je še pred leti predlagal tudi takratnemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku. "Namesto grba bi bilo dovolj, če bi bile na zastavi tri zlate zvezde, ki so tudi v grbu. Grb in zastava morata biti namreč povezana tako, da je to, kar je na grbu, tudi na zastavi. Trenutno so v zastavi tri barve iz grba, ni pa zlate. Poleg tega grb leži, če je zastava obešena navpično. Z zvezdami bi to težavo rešili," pravi. Trenutnih barv zastave pa ne bi spreminjal: »Tovrstne zastave so nastale s francosko revolucijo in z idejo svobode.« ki za himno določa celotno Zdravljico, a predlog za zdaj ni dobil podpore. Slovenski pisatelj Boris Pahor je prepričan, da bi morali v himni kot narod najprej predstaviti sami sebe, o čemer po njegovih besedah govori druga kitica. Se pa strinja, da bi morala v himni ostati tudi sedma kitica. Proti spreminjanju pa je Potrč, ki pravi, da se simbolov ne spreminja vsak dan, posebej ne tistih, ki so nastali spontano in so dobili veliko podporo ljudi. Začetek zgodbe o Zdravljici sicer sega v leto 1843, ko je duhovnik Matija Vertovec 19. julija v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil sestavek z naslovom Vinske terte hvala, v katerem je Prešerna naprosil, naj spesni hvalospev vinski trti. Prešeren naj bi Zdravljico začel pisati okoli martinovega leta 1844 in jo večkrat popravil. Prvič je bila natisnjena v Kmetijskih in rokodelskih novicah 26. aprila 1848. Aleš Kocjan/STA Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 700 Četrtek, 31. marca 2016 APrimorski ~ dnevnik TRST - Opazovalnica za cene in tarife organizacije Cittadinanzattiva Na Tržaškem najdražja voda Cena vode stalno narašča. Če je treba na državni ravni letno odšteti v povprečju 376 evrov, je cena vode v deželi Furlaniji-julijski krajini nižja, saj je potrebno zanjo plačati povprečno vsako leto 304 evre (+7,3 odstotka glede na leto 2014). To pa ne velja za vse in so v deželi FJK velike razlike. Rekordno vsoto beležijo v Trstu, kjer stane voda letno 398 evrov, najmanjšo pa v Vidmu, kjer je treba odšteti vsako leto 225 evrov. Malo več je treba plačati v Por-denonu (276 evrov), še več pa v Gorici (315 evrov). Trst pa je zabeležil dodaten rekord, saj je na prvem mestu tudi glede izgube vode v vodovodnem omrežju, ki je bila leta 2014 še vedno skoraj polovična (45 odstotkov). To so glavni podatki Opazovalnice za cene in tarife neprofitne organizacije Cittadinanzattiva, ki je že enajsto leto zapored analizirala stroške državljanov za vodo. Raziskava je vzela v pretres stroške v letu 2015. Iz nje je izšlo, da plačujejo najvišje tarife v deželah srednje Italije, kjer so morali lani odšteti v povprečju 511 evrov (+9,2 odstotka glede na leto 2014, ko je bil povprečen strošek 468 evrov). Po srednji Italiji je bil največji porast cen v severni Italiji (+5,2 odstotka), najmanjši pa v južni Italiji (+3,2 odstotka). Na deželni ravni so bile najvišje tarife v Toskani, Markah, Umbriji, Emiliji-Romagni in Apuliji. Med »najdražjimi« mesti so bila Grosseto in Siena (663 evrov), Livorno (628 evrov), Pisa (621 evrov) in Carrara (609 evrov). Najugodnejše tarife so bile lani v Isernii (117 evrov) in v Milanu (140 evrov). Vsi podatki so na razpolago na spletni strani http://www.cittadinanzattiva.it. »Vodomet« izgubljene vode fotodamj@n V deželi Furlaniji-julijski krajini je bil Trst v zadnjih letih vselej najdražje mesto, sledijo Gorica, Pordenon in Videm. Podatek o vodi, ki se je izgubila v vodovodnem omrežju, je bil v Trstu leta 2014 za las boljši od leta 2007: leta 2014 je bilo izgubljenih 45 odstotkov vode, sedem let prej pa 48 odstotkov. V Gorici so s polovične izgube vode leta 2007 prešli na 37 odstotkov leta 2014, v Vidmu pa iz 37 odstotkov na 10 odstotkov. V Pordenonu je stanje v bistvu nespremenjeno in se je v 7 letih izboljšalo za odstotek (13 odstotkov izgube leta 2007, 12 odstotkov leta 2014). Občina Izguba vode 2014 Izguba vode 2007 Gorica 37,00% 50,00% Pordenon 12,00% 13,00% Videm 10,00% 37,00% Trst 45,00% 48,00% Povprečje 26,00% 37,00% Vir: Legambiente Mesto Stroški 2015 Stroški 2014 Stroški 2007 Razlika 2014/15 Razlika 2007/15 Trst € 398 € 368 € 236 8,20% 68,60% Gorica € 315 € 291 € 173 8,20% 82,10% Pordenon € 276 € 265 € 131 4,20% 110,70% Videm € 225 € 207 € 132 8,70% 70,50% Dežela FJK € 304 € 283 € 168 7,30% 80,70% Vir: Cittadinanzattiva - Opazovalnica za cene in tarife 2016 DEŽELNI SVET - Skupščina izglasovala zakon Reforma sistema za vodo in odpadke Demonstracija županskih kandidatov Levice za Trst in G5Z Demonstraciji Levice za Trst (zgoraj) in Gibanja 5 zvezd fotodamj@n TRST - Občinski svet sprejel dogovor o upravljanju muzeja in prostorov Konvencija z IRCI Muzej istrske, reške in dalmatinske kulture v Ul. Torino je postal del sistema mestnih muzejev TRST - Županski kandidat ZL Iztok Furlanič »Predlagal bom razpust medobčinske zveze« Muzej istrske, reške in dalmatinske kulture v Ul. Torino, ki ga je že pred več kot 15 leti formalno odprl takratni tržaški občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani, je postal dejansko del sistema mestnih muzejev. Tržaški občinski svet je na sinočnji seji sprejel konvencijo med Občino Trst in deželnim inštitutom za istrsko kulturo IRCI, ki urejuje odnose med javno upravo in inštitutom glede upravljanja muzeja. S tem se je tudi zaključila dolga pot in bo istrski muzej odslej deloval pod okriljem tržaške občine oz. mestnih muzejev. Konvencijo so sprejeli na srečanju, ki je bilo nadaljevanje zadnje seje občinskega sveta, ki je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti. Na zadnji seji sta namreč občinska svetnika Zveze levice Marino Andolina in Andrea Brandoli-sio malo pred 1. uro ponoči nepričakovano zapustila dvorano in onemogočila nadaljevanje razprave, kot je to takrat ožigosal občinski svetnik DS-SSk Igor Švab. Sinočnja seja se je tako začela z obravnavo nekaterih popravkov stranke Forza Italia in liste Un'altra Trieste, ki jih je skupščina nazadnje zavrnila. Občinska svetnica Alessia Rosolen (Un'altra Trieste) je med drugim zahtevala, da se uvede vlogo kuratorja muzeja, ki naj bi ga imenoval inštitut IRCI, a predlog ni bil sprejet. Rosolenova je vsekakor izrazila zadoščenje, ker je bila končno sprejeta ustanovitev mestnega muzeja in so bili kljub številnim problemom v preteklosti nazadnje ugotovljeni tudi vodstvo in nadzorni organi. Rosolenova je izrazila upanje, da bo novo vodstvo ohranilo namen muzeja in ga še ovrednotilo. Konvencijo je občinski svet sprejel z 21 glasovi večine, medtem ko se je 13 občinskih svetnikov opozicije vzdržalo. (ag) »Če bom izvoljen za župana, bom predlagal razpust tržaške teritorialne medobčinske zveze in sploh delal na tem, da Trst ne bo postal član morebitne medobčinske zveze.« To je poudaril včeraj v tiskovni noti županski kandidat Združene levice Iztok Furlanič, ki je ugotovil, da je dnevno govor o težavah, problemih, sporih in dvomih, vezanih na deželno reformo krajevnih uprav. Furlanič je zaradi tega napovedal, da bo v primeru izvolitve na prvi seji tržaške medobčinske zveze predlagal njeno ukinitev. Ko bi to zavrnili, pa bo Furlanič sporočil, da bo Ob- Iztok Furlanič čina Trst enostransko zapustila unijo, ker »ne soglaša z nedemokratično ustanovitvijo zveze, ki je ni nihče potreboval«. V deželnem svetu se je zaključila razprava o zakonskem osnutku za reformo sistema za dobavo vode in odpravljanje odpadkov, ki mora postati po mnenju deželne vlade enoten. Upravljanje vode in odpadkov bo na tej osnovi poenoteno v okviru t.i. optimalnega ozemeljskega območja (it. kratica ATO), pobudniki pa zagotavljajo, da je namen še utrditi vlogo javne uprave pri upravljanju z vodo. To naj bi bil tudi način za upoštevanje izida referenduma o upravljanju vodnih virov, kot je to poudaril poročevalec večine Giulio Lauri (SEL). Razprava o zakonskem predlogu se je začela 17. marca in se zaključila včeraj z obravnavo posameznih členov in glasovanjem morebitnih popravkov. Deželna odbornica za okolje Sara Vito je poudarila, da je namen zakona utrditi vlogo javne uprave, ki je v FJK »na kritični točki in zelo raznolika po občinah« glede vode in »neobstoječa« glede odpadkov. Med popravki, ki so jih predstavili v deželnem svetu, je bil tudi amandma deželnega svetnika stranke SSk Igorja Gabrovca, ki je zahteval in dosegel, da bodo občine Doberdob, Šte-verjan, Sovodnje, Devin-Nabrežina, Repen-tabor in Zgonik ohranile dvojezičen naziv. Zakon je bil nazadnje sinoči sprejet z glasovi le-vosredinske večine z izjemo Stefana Pustetta (SEL), ki se je vzdržal. Pred sedežem deželnega sveta je bila tudi demonstracija kandidatov za tržaškega župana Marina Sossija (Levica za Trst) in Paola Menisa (Gibanje 5 zvezd), ki nasprotujeta privatizacijam in sta zahtevala, naj ostane upravljanje vode v javnih rokah. G5Z: Župan mora zahtevati novo dovoljenje AIA Tržaški župan Roberto Cosolini mora zahtevati od deželne vlade novo okoljsko dovoljenje AIA za škedenj-sko železarno, do takrat pa mora izdati novo odredbo, ki bo predvidevala omejeno delo v koksarni in plavžu. Nujne so namreč strožje omejitve glede zračnega onesnaževanja še zlasti glede prašnih delcev PM10 ter glede hrupa. To je vsebina urgentne resolucije, ki sta jo vložila včeraj tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli in Paolo Menis, ki je sicer tudi županski kandidat. Svetnika v njej ugotavljata, da se položaj v tovarni pod Škednjem kljub novemu dovoljenju AIA ni sploh izboljšal. Nasprotno, v dovoljenju so razne pomanjklji- vosti, to vrzel pa je treba čim prej zapolniti, ugotavljata svetnika G5Z. Menis in Patuanelli sta se v dokumentu nanašala še posebej na merilno napravo v Ul. S. Lorenzo in Selva, ki se nahaja zunaj železarne. Toda to merilno napravo so vselej obravnavali, kot bi se nahajala na območju železarne, sta poudarila svetnika in razložila, da so bili zaradi tega bolj »prožni«, ko je izmerila prekomerno onesnaženost zraka. Ta naprava je od januarja do polovice marca že 13 krat izmerila prekomerno stopnjo onesnaženosti zraka, sta opozorila Menis in Patuanelli in poudarila, da se stanje po prihodu skupine Arvedi in ustanovitvi družbe Siderurgica Triestina ni sploh spremenilo. 701 Četrtek, 31. marca 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji TRST - Huda prometna nesreča v Ulici Coroneo Potnica skuterja se bori za življenje V Ulici Coroneo je včeraj nekaj pred 8. uro v višini sodne palače prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bila poškodovana ženska, ki se sedaj v katinar-ski bolnišnici bori za življenje. Avtomobil, pravzaprav taksi znamke Mercedes, je včeraj ustavil ob stranskem vhodu v sodno palačo: iz njega je izstopil potnik srednjih let. Sicer še vedno lahko samo ugibamo, kako je dejansko do nesreče prišlo, saj nam mestni redarji včeraj niso potrdili poteka dogodkov, ki ga šele preučujejo. A vendar kaže, da je potnik taksija odprl zadnja, desna vrata avtomobila, da bi izstopil kar sredi ceste. Vanje je takrat trčil črni skuter majestic 250, na katerem sta se peljala mož in žena. Sku-ter je zdrsel naprej, potnico na skuterju, 58-letno žensko S.C., pa je vrglo več metrov stran in utrpela je zelo hude udarce v glavo in prsni koš. Na kraj so prihiteli rešilec in avtomobil službe 118 z zdravnikom. Nezavestno žensko so več kot pol ure oživljali na kraju nesreče, nato so jo nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli z rdečo zdravstveno kodo, se pravi, da je bila v smrtni nevarnosti, saj so bile njene poškodbe takoj videti zaskrbljujoče. Včeraj dopoldne so se po spletnih medijih razširile novice, da je ponesrečenka podlegala poškodbam, a so se naposled izkazale za lažne. Na kraj nesreče so se pripeljali tudi mestni redarji, ki so ulico najprej zaprli za promet, nato pa poskrbeli za urejanje prometa, saj se je medtem ustvaril pravi prometni zamašek. V katinarsko bolnišnico so pripeljali tudi voznika skuterja, se pravi moža ponesrečenke, in ga sprejeli z rumeno zdravstveno kodo, saj je utrpel nekaj blažjih udarcev. Preiskavo o poteku dogodkov kot zapisano vodijo mestni redarji. Včeraj so se po spletu razširile tudi novice, da je samo nekaj sekund po nesreči pripeljal mi- mo še drug avtomobil, ki naj bi žensko na tleh še povozil, vendar mestni redarji te informacije niso potrdili. Vozniku taksija so zasegli avtomobil - na kraju nesreče je bil vidno prizadet in našemu fotografu je povedal, da svojim potnikom pred izstopom vsakič ponovi, naj bodo pozorni pri odpiranju vrat. Zapisati pa velja, da so vzroki nesreče še precej nejasni: zadnja vrata mercedesa namreč skorajda niso poškodovana, se pravi, da jih je potnik taksija morda res samo priprl in bil potemtakem previden pri izstopu. Vprašanje torej ostaja, ali je voznik skuterja skušal obiti nepričakovano oviro, a je naposled vseeno zadel ravno ob rob avtomobilskih vrat. Redarji, ki so opravili vse potrebne meritve, preučujejo tudi možnost, da je voznik skuterja vozil prehitro, saj je žensko tako silovito zbilo na tla. (sas) Zgoraj skorajda nepoškodovana desna vrata taksija, spodaj pa na tleh ležeči črni skuter fotodamj@n Mednarodni dan preprečevanja otorinolaringoloških bolezni Jutrišnji mednarodni dan preprečevanja otorinolaringoloških bolezni bodo v Trstu proslavili z novico, da so na oddelku katinarske bolnišnice pod vodstvom prof. Gian-carla Tirellija razvili zelo inovativno operativno tehniko, pri kateri gre za kombinacijo mini-invazivnega posega in video endoskopa NBI - Narrow Band Imaging, ki med operacijo neposredno vodi kirurga. Ta operativna tehnika, ki je prva te vrste v Italiji, je učinkovita predvsem pri resekciji tumorja v ustih in grlu. Glavni prednosti tovrstnega posega sta, da se odstrani samo bolno tkivo, zdravo pa se poskusi čim bolje ohraniti, in da se zmanjša tveganje za ponovitev tumorja. Svetilnik zmage odprt Pokrajina Trst obvešča, da bo svetilnik zmage na Greti od sobote, 2. apila, spet odprt za obiskovalce, in sicer od 15. do 19. ure. Podobno bo tudi v nedeljo, 3. aprila. Svetilnik bo odslej mogoče obiskati vsako soboto in nedeljo vse do jadralne regate Barcolane. Naj zabeležimo, da se lahko na svetilnik iz varnostnih razlogov povzpne največ 10 obiskovalcev naenkrat ob spremljavi vodiča. Obisk traja 15 minut in je brezplačen; zadnja skupina lahko vstopi ob 18.30. Movida - 88 kontrol V okviru rednega nadzora nad nočnim življenjem so mestni redarji tednu od 21. do 27. marca opravili 88 kontrol v Barkovljah, na Borznem trgu, na trgih Cavana in Hor-tis ter v ulicah Bramante, Oriani, del Pane, Pascoli, Ponziana, Raffineria, Saltuari, San Marco, Scussa, Torino, Torretta, venezian, na Pontero-šu in Drevoredu 20. septembra. Ugotovili so dve kršitvi pravilnika. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD BRIŠČIKI - V torek na cesti za Repnič Povozili košuto Žival naposled poginila - Jelenjad se od časa do časa pojavi tudi na tržaškem Krasu Nabrežinski karabinjerji so v torek ob 10.50 poklicali na zavod za zaščito živali Enpa, ker so na cesti med Briščiki in Repničem našli hudo poškodovano divjo žival. Žival je bila žrtev prometne nesreče, povozilo jo je neznano vozilo, voznik pa je odpeljal. Prostovoljci so na prizorišču presenečeno ugotovili, da gre za košuto. Obležala je na cesti približno kilometer po Bri- Prostovoljca z nesrečno košuto azt ščikih v smeri Repniča. Košuta je žal kljub pomoči veterinarja Marca Lapie podlegla poškodbam, poginila je med prevozom v center za divje živali v Ulici Marchesetti. »Jelenjad se na tem ozemlju redkokdaj pojavi, čeprav njena prisotnost ni nekaj izrednega. V zadnjem desetletju smo na tržaškem Krasu zagledali štiri primerke,« je pojasnil Gianfranco Urso, predsednik tržaškega združenja za zaščito živali AZT. PROSEK - Včeraj so priletele Lastovke! A v Gropadi jih je Marinka Čufar opazila že v soboto . Lastovka je priletela k staremu gnezdu na Proseku fotodamj@n Deset dni prej kot lansko leto. Na Proseku so včeraj opazili švigati po nebu lastovke. Glasno so cvrčale in pole-tavale okoli starih gnezd. Lani so priletele na Prosek 9. aprila, letos že konec marca. V Gropadi pa jih je Marinka Čufar opazila že preteklo soboto, 26. marca, kar je fotografsko najavila po svetovnem spletnem omrežju. Pravijo, da naj bi lastovke prinašale s sabo pomlad. V prihodnjih dneh bo mogoče spoznati, ali njihov letošnji zgodnji prihod bo to res pomenil. Papirnati sneg vztraja Kljub torkovi napovedi, da bo producentska hiša Vela Film takoj poskrbela za očiščenje gozda med Bazovico in Jezerom, kjer so pred tremi tedni posneli prizor nanizanke La verita di Anna in del območja prekrili s celuloznim umetnim snegom, se včeraj do popoldneva ni zgodilo nič. Sneg vztraja. / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 27. marca 2016 11 trst - Posvet o avtističnih otrocih Dobra praksa: metoda ESDM Pomen metode je v zgodnji obravnavi avtistov INTERVJU Psihologinja Maria Antonella Celea »Za avtistične otroke je pri nas dobro poskrbljeno« Med psihologinjami, ki je svoje delo z avtističnimi otrold oplemenitila še z dobrim poznavanjem metode ESDM (Early .Start Denver Model), je tudi Maria Antonella Celea, ki je zaposlena v Slovenski zdravstveni službi pri Sv. Jakobu. Z avtističnimi otrold se intenzivno ukvarja že nekaj let, po metodi, ki jo je iz ZDA v Italijo prinesla psihologinja in mednarodna strokovnjakinja na področju avtizma Co-stanza Colombi, pa sistemsko dela že nekaj mesecev. In terapija je tudi v njeni strokovni praksi že obrodila prve rezultate ... Kaj vam pomeni diploma, s katero boste lahko prakticirali »Denversko« metodo zgodnje obravnave otrok z avt-izmom? Zelo veliko mi pomeni, saj sem v njo vložila ogromno truda. Izobraževanje s Costanzo Colombi se je začelo leta 2012, celoten izobraževalni proces pa je bil naporen, saj je sistem dela po tej metodi drugačen od tistega, na katerega sem bila vajena. V čem se razlikuje pristop? Po metodi ESDM terapija obsega Maria Antonella Celea fotodamj@n dvajset ur obravnave na teden, seveda v povezavi s starši, ker bi bilo v ambulanti skoraj nemogoče opraviti toliko ur. Mi staršem povemo, kaj morajo z otrokom početi doma, šolnikom pa, kako ravnati s takim otrokom. Koliko otrok z motnjami avtisti-čnega spektra obravnavate v vaši službi? Jaz osebno za Slovensko službo obravnavam pet otrok, s katerimi se srečujem trikrat na teden, obiščem jih tudi na domu, v vrtcu ali šoli. Zadolžena sem tudi za »izobraževalni trening« za starše, ki je izrednega pomena, saj so oni del otrokovega vsakdana in mu lahko pomagajo premagati ovire. Še vedno drži, da se avtizem pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah? Ja, še vedno je tako. Za primer naj povem, da jaz obravnavam samo dečke. Koliko so avtistični otroci pri nas socialno vključeni? V tem trenutku lahko trdim, da je za vse zelo dobro poskrbljeno. Sodelovanje med različnimi ustanovami je zgledno in zagotavljam vam, da na posvetu nismo pripovedovali pravljic. Koliko zadoščenja vam pri vašem delu lahko nudi otrok z avtizmom? Izjemno veliko. Čeprav je delo včasih naporno, nam otroci s temi motnjami dajo veliko volje in moči. Z njihovim nasmehom in radovednostjo je naš trud poplačan. (sč) Posvet o avtizmu je potekal v dvorani občinskega sveta fotodamj@n Po nekaterih ocenah je v našem svetu ljudi z avtizmom za odstotek prebivalstva. Ti si prav tako kot vsi drugi želijo živeti človeka dostojno življenje, želijo si enakopravnih možnosti za sobivanje v družbi. Pri tem je pohvalno, da v naši pokrajini veliko delajo na tem, da bi družba osebe z avtizmom bolje razumela. O tem smo se prepričali na včerajšnjem posvetu v dvorani občinskega sveta, kjer je tržaško Zdravstveno podjetje 1 podelilo prve diplome petim strokovnjakinjam, ki lahko svoje delo z avtističnimi otroki poslej opravljajo tudi po metodi ESDM (Early Start Denver Model). Na posvetu so poleg predstavnikov Zdravstvenega podjetja 1 sodelovali tudi tržaški župan Roberto Cosolini, občinska od-bornica za šolstvo Antonella Grim in deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. Medicinski stroki so politiki obljubili, da bodo še naprej sodelovali z njo in sledili njenim smernicam pri vključevanju avtisti-čnih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem. O avtizmu je nato spregovoril Cesarino Zago, ki je pojasnil, da je v medicinskem smislu av-tizem kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Slišali smo, da se v osnovi pri osebah z avtizmom pojavljajo težave tudi pri verbalnem sporazumevanju; zato nekdo, ki ima avtizem, drugače razmišlja in občuti svet okoli sebe. Pomen zgodnje terapevtske obravnave otrok s to razvojno motnjo je predstavila Raffaella Devescovi, ki je z ekipo sodelavcev v bolnišnici Burlo Garofolo po metodi ESDM v daljšem časovnem obdobju obravnavala 25 otrok v zgodnjem otroštvu (do 36 mesecev starosti). Po intenzivni terapiji s to metodo, ki je obsegala dvajset ur obravnave na teden, v povezavi s specialnimi pedagogi, vrtcem in starši, je bilo pri vseh otrocih opazno izboljšanje na različnih področjih. Stroka je tako dokazala, da lahko pravilna zgodnejša obravnava otrok za 40-krat ublaži nadaljnje simptome. Govornica je postregla še z enim zanimivim podatkom; v Trstu skupno obravnavajo 39 avtističnih otrok, po zaslugi zgodnje obravnave pa so samo letos diagnosticirali že osem otrok. To sicer ne pomeni, da je avtizem v razmahu, ampak, da ima stroka na razpolago več instrumentov za zgodnejše diagnosticiranje. V nadaljevanju so spregovorili še drugi predavatelji, vsem pa je bilo skupno, da otrok z avtizmom potrebuje celovito terapijo in podporo - pomoč pediatra, logopeda, psihologa, specialnega pedagoga, delovno terapijo in stimulativno okolje. Zagotovili so, da pri nas ni strokovnih in sistemskih vrzeli in da vse teče tako, kot mora. Ob koncu je zbrane nagovorila še deželna od-bornica Maria Sandra Telesca in štirim psihologinjam in eni logopedinji vročila priznanja, s katerimi je njihovo dodatno izobraževanje za delo z avtističnimi otroki tudi uradno končano in priznano. Sanela Čoralič sv. ivan - Rosanna Ciarfeo Purich, vodja Oddelka za legalne odvisnosti »Alkohol? Ne, raje zdravje!« April, mesec preventivnih ukrepov na področju uživanja alkohola - Nove oblike uživanja alkohola, kot je binge drinking, so izredno nevarne April, prvi »pravi« mesec pomladi, je tudi mesec poln pobud, ki nas opozarjajo na vrsto pomembnih sporočil, kot je seznanjanje s posledicami prekomernega pitja alkohola. Že petnajsto leto zapored prireja Oddelek za legalne odvisnosti tržaškega zdravstvenega podjetja v okviru meseca preventivnih ukrepov na področju uživanja alkoholnih pijač niz dogodkov s ciljem, da prebivalcem ozemlja približa razsežnost problema. Pri izpeljavi pobud sodelujejo tudi Tržaška občina in številne druge lokalne inštitucije, društva in prostovoljna združenja. Na državni ravni pa svoje pokroviteljstvo dajeta državni observatorij za alkohol in raziskovalni center za težave, povezane s pitjem alkohola zdravstvene organizacije WHO. Samo bistvo vsega tega je Primorskemu dnevniku podala odgovorna za vodstvo Oddelka ta legalne odvisnosti (Struttura complessa dipen-denza da sostanze legali) Rosanna Ciarfeo Purich. Sfotografom sva jo obiskala na sedežu oddelka v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Zdravnica slovenskih korenin, katere omenja s prisrčno iskrenostjo in navezanostjo, je jasno ponazorila, da bi lahko veliko število hospitalizacij zaradi posledic alkohola preprečili, če bi ljudje vzpostavili drugačen odnos do uživanja alkoholnih pijač. Kako bi predstavili letošnjo 15. izvedbo meseca preventivnih ukrepov na področju uživanja alkohola? Rosanna Ciarfeo Purich fotodamj@n Pobuda predstavlja pomembno priložnost, da lahko stopimo v stik z občani. Tematiko skušamo približati iz čim širšega zornega kota. Pomembno je opozoriti tudi na težave z alkoholom, ki ne privedejo nujno do odvisnosti. Pomislimo naj na prometne nesreče, na nesreče na delovnem mestu ali na obolelost organov. V teh primerih posamezniki ne bodo postali alkoholiki, njihovo zdravje pa bo utrpelo veliko škodo. Na ulicah bodo tako s pomočjo posebnih očal na voljo simulacije vožnje v vinjenem stanju. V naselju Porto San Rocco bo potekalo tekmovanje v pripravi brezalkoholnih kok-tajlov. Priredili smo fotografski natečaj z naslovom L'ombra: odvisnost privede do izgube lastne identitete, nismo več zmožni sami uravnavati našega Člani zdravstvene ekipe Oddelka za legalne odvisnosti fotodamj@n vsakdana, postanemo senca samih sebe. Odprtje razstave bo v torek, 19. aprila v občinski dvorani Fittke (Piazza Piccola 2). Potekale bodo še številne okrogle mize, informativna srečanja, glasbeni dogodki... Preventivno ukrepanje ima torej velik pomen. Vseskozi tesno sodelujemo z občino in s šolami in skupaj snujemo ustrezno informativno-izobraževalno ponudbo. Državni zdravstveni inštitut opozarja, kako takojšnja ugotovitev problema privede do znatnega zmanjšanja bolezni in smrtnosti. To pomeni tudi ugotoviti, kdo bo z večjo lahkoto presegel število kozarcev, ki jih naše telo lahko prenaša: več kot dva kozarca dnevno za moške, več kot kozarec dnevno za ženske. Posebno pozornost moramo nameniti mladim, saj se njihovo telo do 20. - 23. leta komaj razvija. »Nove« oblike uživanja alkohola kot je t.i. »binge drinking« so izredno nevarne. Kako se binge drinking razlikuje od »običajne« oblike alkoholizma? Kot alkoholizem običajno pojmujemo dnevno redno pitje alkohola, kar postopoma privede do odvisnosti in težav pri zdravju, obnašanju in vzpostavljanju odnosov z drugimi. Binge drinking pa pomeni, da v določenih trenutkih svojega življenja posameznik zaužije 5 ali več kozarcev v nekaj urah. Po navadi se to dogaja ob koncih tedna in s praznim želodcem. Temu sledi hiter porast alkohola v krvi, kar lahko privede tudi do smrtne nevarnosti. Medtem ko smo uspeli zaustaviti povprečno splošno uživanje alkohola, je to žal pojav v porastu, kateremu nismo še kos. Odstotek narašča predvsem med mladimi ženskami. Kako ocenjujete situacijo v Trstu in FJk v primerjavi z ostalimi deželami? Smo na vrhu lestvice. V nasprotju z ostalimi deželami pa so tu prisotne dobre zdravstvene storitve, katerim se pridružuje solidna mreža društev na ozemlju. Potrebam smo v teku let znali ustrezno odgovoriti, smrtnost zaradi posledic pitja se je zmanjšala. Večino naših pacientov sestavljajo še vedno moški. Razlog za to je tudi v dejstvu, da ženski preti večje moralno obsojanje. Začeti zdravljenje zaradi alkoholizma je zelo težko za vsakogar, ker to pomeni postaviti pod vprašaj lasten način življenja, svoje dotedanje izbire. Občutki krivde in sram so pri ženskah po navadi še večji. Največ pacientov je starih med 30. in 60. letom, pod to starostno mejo k nam pridejo predvsem, ker jih je policija ustavila zaradi vožnje v vinjenem stanju in jih nato usmerijo k nam. Odvisnost hudo prizadene tudi ostale družinske člane... Alkoholik ima zelo subjektivno vizijo o dogodkih, stik z družino nam omogoča, da situacijo razumemo v vsem svojem obsegu. Ko se nekdo začne zdraviti pri nas, v bistvu vzamemo v roke celo družino. Za nas je ključnega pomena nuditi potrebno pomoč vsem tistim, ki skupaj z odvisnikom trpijo. Le tako jim lahko pomagamo priti do boljšega načina življenja. Uživanje alkoholnih pijač predstavlja tudi del tukajšnje kulture. Ali je zaradi tega posamezniku težje ugotoviti oz. priznati, da ima težave na tem področju? Nedvomno ta vidik otežkoča ugotovitev samega problema. V okolju, kjer se na splošno na alkohol gleda kot na nekaj pozitivnega, komaj nekdo ne zna ali pa ni zmožen se mu odzvati na pravilen način, napočijo težave. Naše začetno izhodišče mora biti, da ima uživanje alkohola celo vrsto posledic. Ni treba ga demonizirati, vendar dajmo se zavedati, da lahko prekomerno uživanje postane škodljivo. Katere so torej tiste točke, ki silijo v ukrepanje? Vsi skupaj moramo mladim posredovati konstruktivno sporočilo. Soočiti jih moramo z vsem tistim, kar pitje alkohola lahko povzroči, še zlasti ko se ga uživa skupaj z mamili. Danes je na tržišču cela vrsta novih mamil, katera se da dobiti za nizko ceno. Velikokrat ne uspemo niti razumeti, kaj so sploh zaužili. Ni pa res, da se vsi mladi uničujejo s pitjem alkohola. To je treba podčrtati. Nekateri mladi pijejo prekomerno, drugi ne pijejo ali pa pijejo v neki »zdravi meri«. Spoštovati pravila in ne presegati določenih meril ne pomeni omejevanja svobode, nasprotno: pomeni željo po zaščiti velikega bogastva, kot je zdravje. Vesna Pahor 703 Četrtek, 31. marca 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji TRST - Na kavi s knjigo gost zdravnik in planinec Rafko Dolhar Oda hribom O knjigi Bučanje hudournikov z Dušanom Jelinčičem Sredin dopoldan v Tržaškem knjižnem središču je tokrat minil v znamenju hribov in hribolazcev. Gost včerajšnje kave s knjigo je bil namreč tržaški zdravnik in planinec Rafko Dolhar, ki je v pogovoru z novinarjem in alpinistom Dušanom Jelinčičem predstavil svojo zadnjo knjigo Bučanje hudournikov. Delo, ki je v knjižni obliki izšlo leta 2014 pri založbi Mladika s podnaslovom Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika, opisuje alpinistično in strokovno-medicinsko odpravo na Himalajo leta 1992, ki jo je organiziral zdravnik Borut Spacal v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto v Tržiču. Dolhar (levo) in Jelinčič sta se med drugim poglobila v fizične in psihološke priprave pred vzponom fotodamj@n Odprave se je udeležil tudi Rafko Dolhar, ki je svoje vtise s potovanja in bivanja na himalajskem visokogorju beležil v dnevnik. Knjiga v besedi in fotografiji opisuje lepote ne-palskega Nacionalnega parka Sagarmata, obisk budističnega samostana Tiangboče in podobno, hkrati pa ponuja tudi razmišljanje o oddaljenem, kulturno dugačnem in raznolikem svetu. V pogovoru z Jelinčičem sta se z Dolharjem ob vsebini knjige seveda dotaknila še alpinizma oziroma vprašanja fizične in psihološke priprave na visokogorsko odpravo oz. na vzpon. Začel se je Shakespearjev mesec, s katerim bodo Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK, British School in Cappella Underground počastili štiristoletnico smrti gledališkega velikana Williama Sha-kespearja: s predavanji, filmi, branji, z glasbo in z njegovim glavnim izraznim sredstvom - gledališčem. V razvejan niz dogodkov TShakespeare spada tudi predstava Modrega abonmajskega programa Slovenskega stalnega gledališča, enkratno gostovanje ljubljanske Drame s predstavo Beneški trgovec v režiji Eduarda Milerja, ki bo na sporedu v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v dvorani Generali gledališča Rossetti (v slovenščini, z italijanskimi nadnapisi). Gostovanje spada namreč v sklop sodelovanj med tržaškima gledališčema, ki se kaže tudi v izmenjavi dvoran: abonenti SSG si bodo z abo-nenti Stalnega gledališča Fjk ogledali Beneškega trgovca v gledališču Rossetti, teden kasneje pa gostovanje Gledališča Metastasio iz Prata s Koltèsovo dramo Quai Ouest v veliki dvorani Kulturnega doma. V komediji Beneški trgovec se Shakespeare mojstrsko loteva številnih zapletenih odnosov med družbenimi razredi in verami. Trgovec Antonio si od premožnega Juda Shy-locka sposodi tri tisoč dukatov, da bi pomagal prijatelju Bassaniu pri ljubezenskem podvigu. A ker se kmalu znajde v finančnih škripcih, je po dogovoru dolžan posojevalcu funt lastnega mesa. Kljub prigovarjanju, da bodo dolg drugače povrnili, na sodišču Shy-lock ostane neomajen v svoji zahtevi. Nož je nabrušen in zdi se, da lahko Antonia reši le še čudež ... Presenetljiva naključja, napeto dogajanje, obenem pa močna družbenokritična nota, s katero Shakespeare učinkovito zastavlja še danes aktualna vprašanja o maščevanju, verski nestrpnosti, moči denarja, ženski emancipaciji. Predstava je prejela Borštnikovo nagrado za igro (Igor Samobor) in Borštnikovo nagrado za režijo (Eduard Miler). Abonenti SSG lahko dvignejo vstopnice pri blagajni gledališča Rossetti. Prizor iz Beneškega trgovca La Contrada: Umor na Nilu Prizor iz dela Agathe Christie Umor na Nilu Uspešnica Agathe Christie Umor na Nilu bo od jutri na ogled v gledališču Bobbio. Delo, ki sodi med najbolj znane kriminalke vseh časov in jo je znana angleška pisateljica priredila za oder leta 1946, to je deset let po romanu, je režiral Stefano Messina, nastopajo pa člani gledališke skupine Compagnia Attori e Tecnici. Začetek ob 20.30. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 31. marca 2016 BENJAMIN Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.46 - Luna vzide ob 2.02 in zatone ob 11.45. Jutri, PETEK, 1. aprila 2016 HUGO VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,4 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 12 km na uro jugozahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C. [I] Lekarne GLEDALIŠČE ROSSETTI - V soboto Shakespearov Beneški trgovec Ne le predstava, dogodek Večkrat nagrajena predstava ljubljanske Drame spada tudi v abonmajsko ponudbo SSG peter uhan Do nedelje, 3. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Ginnastica 6 - 040 772418, Trg Ve-nezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7 - 040 226165 , Bazovica - 040 226165 (lekarna) in 040 9221294 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Oširek Vardabasso 1 - 040 766643. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. iu Kino »(Ne)Profesionalec«; 18.00, 21.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 17.00, 20.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice 3D«; 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 16.20 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.10, 18.40, 20.40 »London je padel«; 16.00, 18.20, 20.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.10, 19.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 16.30 »Zootropolis«. NAZIONALE - 16.40 »Heidi«; 16.40, 18.30, 20.00 »Kung Fu Panda 3«; 18.20, 20.15, 22.10 »Ave, Cesare!«; 16.30, 18.45, 21.15 »Race - Il colore della vittoria«; 18.15, 20.10, 22.00 »Love and Mercy«; 18.15, 21.30 »13 Hours«; 16.40 »Billy - Il Koala«; 16.30, 20.00, 22.00 »Un bacio«; 21.20 »Perfetti sconosciuti«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.50, 17.00, 18.45, 20.35, 21.10, 21.40 »Batman v Superman«; 16.35, 18.35 »Kung Fu Panda 3«; 16.40, 18.40 »Billy - Il Koala«; 16.45 »Heidi«; 19.05, 21.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 16.20, 19.00, 21.40 »Race - Il colore della vittoria«; 17.00, 19.20, 21.40 »Un bacio«; 20.00, 22.05 »Un paese quasi perfetto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15, 21.00 »Batman v Superman«; Dvorana 2: 16.50, 20.20, 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.30 »Un bacio«; Dvorana 3: 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«; Dvorana 4: 17.15, 21.45 »Race - Il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »La comune«; 22.10 »Un momento di follia«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do danes, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo). M Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.30 »Batman v Superman«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La co-mune«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »In viag-gio verso l'affido«; 20.00, 21.45 »Wax - We are the X«. FELLINI - 18.30, 22.15 »Land of mine - Sotto la sabbia«; 16.40 »Zootropo-lis«; 20.15 »Truth - Il prezzo della ve-rità«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15 »Un paese quasi perfetto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Il condominio dei cuo-ri infranti«; 16.15, 19.50, 21.50 »Co-me saltano i pesci«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Ponte-vecchio. Info in prijave na tel. 3406709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga -ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Lisac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040413025 (Marinka). KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgo-niku pri Madaleni, tel. 040-229123. SiVince Tutto3(0 marca 2016 Super Enalotto Št. 202 29 35 51 68 79 86 Nagradni sklad 421.077,50 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 16.438,86€ 398 dobitnikov s 3 točkami 532,16 € 6.308 dobitnikov z 2 točkama 20,14 / Primorski TRŽAŠKA Četrtek, 31. marca 2016 9 H LEDARštke Danes moj bratec MARTIN prvi rojstni dan ima. Ker zelo rada ga imam, mu voščim vse najboljše in najlepše iz srca. Isabel, mama in tata. Vse najboljše MARTIN za tvoj prvi rojstni dan! Da bi tvoj nasmeh te spremljal skozi celo življenje ti iz srca voščimo nono Sergio, nona Cin-zia, stric Peter, teta Cristina, Asia pa ti pošilja koš poljubčkov. Dragi naš nono RENATO! Ko si z nami si naš sonček, ki nas greje in zabava, mi smo ob tebi srečni! Vse najboljše in najlepše za tvoj rojstni dan ti pošiljajo tvoji sončki Kimy, Rassel in Marco. Dragi RENATO!Zdravo, koraj-žno in radostno naprej ti kličemo vsi, ki te imamo radi, posebno tvoja družina! Draga PETRA, s poljubi obdan naj bo tvoj vsakdan, še posebej ta dan, ko ti želimo vse najboljše za tvoj 18. rojstni dan! Vsi domači iz Križa. Danes na Golem vrhu bo veliko slavje, saj MARIO 60 jih slavi. Še na mnoga leta in predvsem zdravja mu voščijo Silvia, Devan z Ilenyio, Jaro, Lidia, Drago in Nataša. 60 poljubčkov nonotu pa pošilja Soraya. Vedno eleganten (suh), končno enkrat v naši družbi »okrogel«, SILVANO! 70 jih je, v zdravju in ljubezni svojih dragih še naprej želi družba »fogoler«. Naš športnik IVAN je včeraj praznoval rojstni dan, 5 let na podlagi 5 let. Da bi bil priden v šoli in v športu mu želijo nono, nona, teta Martina z družino, Kristjan in Marko pa mu pošiljata poljubčke. Dobrodošla ZARJA! Veselimo se tvojega rojstva, tebi, mami Niki in očku Roku voščimo vse najboljše. Vida, Irena, Mitja, Iztok, Rado in Miran. PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. konom in pogledom na morje na Furlanski cesti (Barkovlje). Zunanje parkirišče pred stavbo. Tel. 340-8633712. PRODAM šivalni stroj za šivanje krzna in kože. Tel. 340-9329903. PRODAM mlin Krasmetal na kardanski pogon, cena 250,00 evrov. Tel.: 329-7260688. PRODAM tv omarico črne barve. Tel. 340-9329903. PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170. V NAJEM dajem stanovanje primerno za dve osebi na Zahodnem delu tržaškega Krasa. Tel.: 349-3320198. V REPNU prodajamo zazidljivo zemljišče. Lepa lega z možnostjo izgradnje dvostanovanjske hiše. Tel. št.: 348-1334085. Z3 Obvestila DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261. ERIK IN JADRAN imata odprto osmi-co, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231290. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. S Poslovni oglasi H Mali oglasi ODDAMO svetlo, delno opremljeno, trisobno stanovanje (70 kv.m.) z bal- SDGZ prireja 4. in 6. aprila, od 14. do 18. ure v Obrtni coni Zgonik, tečaj »Usposabljanje odgovornih pri upravljanju in izvajanju sistema HACCP v živilskem sektorju.« Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do danes, 31. marca, po mailu ali faksu. STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje danes, 31. marca, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1.maj v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel.št. 3663625523. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do danes, 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040-635626. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - pomladanski ekvinokcij«, ki bo v soboto, 2. aprila, od 15.00 do 19.00 v SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lo-renzi. Info in prijave na tel. št. 3347520208. VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija: v soboto, 2. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija vabljeni na razpravo »Vloga Italije v bližnjevzhodnih in sredozemskih vojnah«. Posegla bosta zdravnik Marino Andolina in sen. Sto-jan Spetič. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo v nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pesnik Roberto Dedenaro in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Opčin pod vodstvom Davida Zerjala. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00 nastop na reviji Primorska poje v Portorožu (odhod avtobusa s Padrič ob 14.15). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST sklicuje v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 prvi občni zbor, ki bo na društvenem sedežu na Padričah. DSI IN ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita na podelitev nagrade Vstajenje prof. Mariji Pirjevec. Nastopil bo duo Vanja in Max Zuliani -violina in klavir, učenca Glasbene matice. Nagrajenko bo predstavil pisatelj in časnikar Jože Horvat v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži- vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. SKD SLOVENEC vabi vse člane in vaš- čane na redni občni zbor, ki bo v Srenjski hiši v Borštu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. VZPI - ANPI sekcija Devin - Nabreži-na vabi v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v gostilno v Mavhinjah na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo« in na praznik včlanjevanja. FOTOVIDEO TRST 80 vabi člane, ki so poravnali članarino 2016 na večer »Fotografske/video vaje, barve in spot« v torek, 5. aprila, ob 20.00. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v Bazovskem domu v torek, 5. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in v sredo, 6. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vse vinarje z občine na srečanje za prireditev 60. razstave domačih vin, ki bo v torek, 5. aprila, ob 20.30 na sedežu Občine Dolina. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v sredo, 6. aprila, ob 20.30 na sedežu društva. Ob tej priliki lahko člani poravnajo članarino. MAŠA V DOMU ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu, z obiskom gostov, bo v sredo, 6. aprila, v obnovljeni kapeli v I. nad.: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. Maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar s p. Rafkom Ropretom, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj; po maši prijateljsko druženje. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca toplo vabita k udeležbi. SDGZ prireja 11. in 13. aprila (14.3017.30), 18. in 20. aprila (14.30-18.30) tečaj za nizko, srednje in visoko tveganje za »Izpopolnjevanje delodajalcev, ki opravljajo funkcijo odgovornih za varnost pri delu - RSPP«, ki se bo odvijal na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it in jih zbiramo do srede, 6. aprila, po mailu ali faksu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Pravica ne trpeti: aplikativna oskrba« v sredo, 6. aprila, ob 17.00 v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago Zadružna Kraška Banka, Ul. Ricratorio 2 - Opčine. Predavala bo Rita Marson - didaktična koordinatorka študij -skega centra za aplikativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. Na razpolago je parkirni prostor ZKB. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 7. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča predavanje Katje Kjuder, ki nam bo v sliki in besedi odprla svet v »Kurdistan in naokrog«. Vabljeni. OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101). OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča Zvezda v Saležu (Salež 66). SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo potekal v nedeljo, 10. aprila, iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10.00 pred avtobusno postajo v Praprotu. Po pribl. 4 urah hoje je, ob kosilu in nagrajevanju v Repnu, poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve OBČINA ZGONIK vabi danes, 31. marca, ob 12.00 na županstvo, na odprtje razstave Gianne Viezzoli »Mul-tiversi - mandale in simboli«. Predstavitev Loretta Berdini. Razstava bo odprta do 29. aprila, med uradnimi urami. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK vabi v knjižnične prostore v Narodnem domu danes, 31. marca, ob 16.30 na likovno delavnico za ustvarjalne starše in otroke pod mentorstvom Jasne Merku ob zaključku njene razstave Kraljestvo morja. DSMO KILJAN FERLUGA vabi na koncert »Mi se ne šalimo«, ki bo v petek, 1. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nastopajo godbeno društvo Viktor Parma, zbor Anakrousis, posebna gosta Aleksander Ipavec - harmonika in Martina Feri - glas. SPDT vabi v petek, 1. aprila, ob 20.30 v Razstavno dvorano ZKB, Ul. Ri-creatorio 2, na predavanje »Zgodovina alpinizma z zobčki in brez«. Gost večera bo vnet planinec in priznan filatelist prof. Peter Suhadolc. Vabljeni. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MePZ Rdeča zvezda - Salež v petek, 1. aprila, ob 20. uri v Zadružnem domu v Bertokih; MePZ Tončka Čok - Lonjer, ZeVOS Jezero - Doberdob in TPPZ Pinko Tomažič - Trst v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Avditoriju v Portorožu; MVOS Sraka -Štandrež v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu. RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od ponedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor -Prosvetni dom - Opčine. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v soboto, 2. aprila, ob 19.00 v Babno hišo na »Literarni večer« z 80-letnikom pesnikom Aleksijem Pregarcem. Pogovor s slavljencem bo vodila prof. Milena Padovan, srečanje bo popestrila citrarka Maruša Pišljar. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamper-le, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ZePZ Ivan Grbec, ZePZ Bar-kovlje in v sodelovanju z ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ZVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ZePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja -MePZ DU Postojna (dir. Mirjana Mo-žina Čepirlo), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI-NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka v sodelovanju z ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ZeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). Prispevki V spomin na dragega bratranca Sreč-kota Maganjo darujeta Drago in žena Danila 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Pierota Valassija darujejo prijateljice 90,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Giuliota Gulicha daruje Marjan Starc 30,00 evrov za ŠD Kon-tovel. 31.3.2014 31.3.2016 Mira Vittori por. Purich (Mirica) V naših srcih ti... »Cveteča roža« za vedno živiš! Nam manjkaš... Mi, ki te imamo radi Opčine, 31. marca 2016 Ob izgubi drage mame Marize Emili izrekamo Sandri in družini iskreno sožalje Ivan in Ivanka ter Boris in Irena z družinama 1 Q Četrtek, B1. marca 2Q16 TRŽAŠKA Primorski ki Ji TRST - 300 mladih in 50 starejših oseb se je spoznavalo v okviru projekta Esistenze Medgeneracijski dialog spodbudil filmarsko žilico Tristo mladih s 15 šol s Tržaškega in Goriškega in kakih 50 starejših oseb se je v okviru projekta Esistenze tako kot že šest let zapored tudi letos spoznavalo in skupaj ustvarjalo. Dogodek se vključuje v projekt Esistenze, ki ga že od leta 2011 vodi center za gledališče in animacijo CTA iz Gorice, da bi spodbudil medgeneracijski dialog med mladimi, ki obiskujejo šole, in občani, ki prebivajo v domovih za starejše. Pobudo je podprla Dežela FJK, nastala pa je v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI in Pokrajino oz. Občino Trst. Letos so pri pobudi sodelovali tudi dijaki 2. razreda dvojezične nižje srednje šole iz Špe-tra, ki so se spoznavali s člani Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu, ter skupina prostovoljcev iz Devina-Nabrežine oz. Križa. Rdeča nit tokratne izvedbe je bila potovanje po knjigi Fabia Gede Nel mare ci sono i coccodrilli storia di Enaiatollah Ak-bari, dalla sua nascita in Afghanistan fino al suo arrivo in Italia. Kako gledajo na potovanje otroci in kako starejši, kakšne izkušnje imajo eni in kakšne drugi - njihova razmišljanja so udeleženci zaupali kameri. Posvetili so se namreč filmu in tako posneli in uresničili 12 videoposnetkov posvečenih potovanju in 4 radijska nadaljevanja, ki jih podpisuje sedež Rai FJK. Vi-deoposnetke, v katerih nastopajo tako mladi kot manj mladi, so režirali Elisabetta Gu-stini, Erica Pacchioni in Francesco Termini. Širši javnosti jih bodo predstavili v četrtek, 7. aprila, ob 10. uri v dvorani Trip-covich. Dogodek bo vodil režiser Deželnega sedeža Rai FJK Mario Mirasola, ki je med drugim vodil radijska srečanja Esi-stenze - solo voce; na sporedu bodo vsako sredo ob 13.30 po radiu Rai (do 20. aprila). Poslušalci bodo tako izvedeli za življenjske zgodbe, izkušnje in ideje, ki so prišle na dan med srečanji. slovensko „i O* stalno ^V gledališče MODRI PROGRAM SNG Drama Ljubljana William Shakespeare BENEŠKI TRGOVEC Utrinek s predstavitvene konference (levo) in utrinek z enega izmed srečanj med mladimi in manj mladimi ... OPČINE - Predstavitev na šoli Kosovel ZGONIK - Razstava Mandale in simboli Gianne Viezzoli Na zgoniški občini se nadaljuje razstavna dejavnost, ki je bila uvedena z upravo županje Monice Hro-vatin. Danes ob 12. uri bodo na županstvu odprli novo razstavo. Tokrat je na vrsti Gianna Viezzoli s svojimi mandalami in drugimi simboli. Gianna Viezzoli živi in dela v Trstu ter se v prostem času posveča raznim ročnim delom in umetnosti. Na njeni poti se umetniški vidik dopolnjuje s terapevtskim učinkom, kar jo pripelje do mandal in simbolov, ki jih le-te vsebujejo. Za predstavitev bo poskrbela Loretta Berdini. Razstava bo odprta od danes do 29. aprila, in sicer od ponedeljka do petka od 9. ure do 13.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi popoldne od 15.30 do 17.30. SV. IVAN - Večer na zavodu Jožefa Stefana Priročnik prometne Oljkarstvo, ekstradeviško • «V« V I • I V • vzgoje za nizješolce oljčno olje in pokušnja Na Državni nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah (Bazoviška cesta 7) bodo danes ob 10. uri predstavili knjigo Naučimo se živeti s cesto, portfolio varne in trajnostne mobilnosti, ki je bila prevedena v slovenščino. Publikacija obsega 160 strani in priložen ji je dvd z didaktičnim materialom ter posnetki s primeri vrstniške-ga izobraževanja (t.i. peer education) 35 šol v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki so bile soudeležene v projektu Sicura-mente - Varno skupaj. Pri projektu so sodelovale razne ustanove, in sicer Dežela Furlanija-Julijska krajina, Deželni šolski urad, podjetje FVG Strade, tržaška in videmska univerza, Zdravstvene ustanove ter Prometna policija. Knjigo sta uredili profesorica Laura Tamburini in Loredana Czerwinsky Domenis, ki je poučevala eksperimentalno pedagogiko na tržaški univerzi. Ena od poglavitnih značilnosti priročnika je, da se v njem transverzalno prepletajo različna predmetna področja: okoljska in državljanska vzgoja, prometna psihologija, didaktika fizike, razne eksperimentalne dejavnosti ter delavnice, združene z učinkovitimi metodami vrstniškega izobraževanja in »tutoringa«. Knjiga je v italijanskem izvirniku izšla v3000 izvodih. Priročnik je bil pred kratkim preveden v slovenščino in natisnjen v več sto izvodih s sredstvi, ki jih je dalo na razpolago deželno odborni-ško za infrastrukture in prevoze. Prevod je nastal s sodelovanjem Deželnega šolskega urada, Urada za slovenske šole ter prevajalcev - Neve Zaghet in Marka Oblaka. Tako bodo tudi učenke in učenci slovenskih nižjih srednjih šol imeli na razpolago didaktični pripomoček, ki bo po eni strani služil namenu projekta, po drugi pa pripomogel k jezikovni rasti učenk in učencev. Eno od osnovnih načel, na katerih sloni šolski sistem naše dežele, je namreč ta, da mora pouk potekati v maternem jeziku tistih, katerim je namenjen. Glede na različna področja, ki se jih dotika priročnik, utegne v slovenščino prevedena publikacija omogočiti tudi izmenjavo dobrih praks s sosednjo Slovenijo v luči čedalje bolj poglobljenega medsebojnega poznavanja in sodelovanja. Profesorji znanstvenih predmetov kemijsko-biološkega oddelka DIZ J. Stefa-na so si v okviru projekta o spoznavanju stvarnosti našega ozemlja zamislili srečanje za profesorje, dijake in starše, ki je potekalo na temo oljkarstvo v naših krajih in pridobivanje ter pokušnjo ekstradeviškega oljčnega olja. Po uvodnih mislih ravnatelja Primoža Stranija, ki je podčrtal pomen teh pobud je večer zaživel s pričevanjem mladega, a že zelo priznanega oljkarja in vinarja iz Doline Rada Kocjančiča. Prisotnim je podjetnik obrazložil razloge, zaradi katerih se je odločil za ta poklic in težave pri proizvodnji kvalitetnega olja in vina. Svojo izbiro biološkega gojenja oljke je utemeljil in povedal, da se je v glavnem osredotočil na avtohtono sorto belico, značilno za Primorsko in Istro. Že vrsto let ima njegovo olje oznako DOP, ki jo lahko obdrži le, če ohranja vedno zelo visoko kakovost. Sledil je osrednji del večera s predavanjem prof. Natascie Riggi, ki poučuje na DTZ Ž. Zois, na šolah Ad Formandum in IAL ter enoloških tečajih, je pa tudi tehnik za deviška in ekstradeviška olja, agronomska svetovalka za konzorcij DOP Olio Tergeste in DOC vini Carso-Kras, tehnik za integrirano zatiranje škodljivcev in Rado Kocjančič fotodamj@n COL - Sredi marca v Stari šoli Obisk Mojce Pokrajculje Glasbeno pravljico je uprizorila skupina deklet Osnovne šole Livade iz Izole režija: Eduard Miler •H k v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v dvorani Generali gledališča Rossetti z italijanskimi nadnapisi IAbonenti SSG lahko dvignejo svoje vstopnice na blagajni Stalnega gledališča FJK - ll Rossetti Nastop učenk Osnovne šole Livade iz Izole na Colu J k u •i' i. l.iu V Stari šoli na Colu je sredi marca gostovala skupina šestih deklet Osnovne šole Livade iz Izole in je uprizorila glasbeno pravljico Mojca Pokrajculja. Skupino je vodila učiteljica glasbene vzgoje, dirigentka in režiserka Andreja Štacun. Predstava je dekletom služila kot generalka pred nastopom na gledališkem tekmovanju. Oblečene v raznovrstne živali, so mlade gledališke igralke skoraj neprekinjeno prepevale in razveselile mlado občinstvo, ki so ga sestavljali otroci domačega vrtca Fakin in in učenci osnovnih šol 1.maja 1945 in Alojza Gradnika. obrezovanje oljk, članica upravnega odbora državnega združenja Donne dell'Olio ter pokuševalka olja. V svojem poučnem in interaktivnem posegu se je Riggijeva v glavnem osredotočila na kemijske spojine, ki sestavljajo ek-stradeviška oljčna olja in razlike med oljčnim in semenskim oljem ter pravilnimi postopki, ki so potrebni, da bo končni proizvod kakovosten. V tretjem delu srečanja so se prisotni aktivno vključili v svet olja, in sicer s po-kušnjo treh različnih vrst ekstradeviškega olja pod vodstvom pokuševalca Edvina Žerjala. Izvedenec jim je obrazložil, kako je treba olje pravilno degustirati in na katere vonjave, arome in okuse je treba biti pozorni. Občinstvo je zelo dobro razumelo razlike med oljem iz belice, mešanico različnih italijanskih sort in manj kakovostnim oljem, ki so si ga nabavili v trgovini. Dijaki, starši in profesorji so se ob koncu še nekaj trenutkov zadržali na družabnem srečanju, obdarili goste in profesorici Riggi podarili lep šop cvetja. Večer na zavodu Stefan je predstavljal eno od številnih etap pri spoznavanju zanimivega sveta proizvodnje olja, ki ga na šoli dijaki iz različnih zornih kotov preučujejo že tretje leto. Obiskali so na primer tor-klje v Grčiji, na Siciliji in v Provansi, kjer so spoznali različne sisteme obiranja oljk in proizvodnje olja. V besedi in sliki so letos sledili predavanju mladega tunizijskega inženirja Kaisa Jribija, ki jim je prikazal olj-karstvo svoje rodne dežele. V zavodskem laboratoriju so opravili tudi različne kemijske in biološke analize na oljih, iz njih izdelali dišeča mila ter preučevali bolezni oljke. Spoznali so tudi tržišče z obiskom razstave Olio Capitale v Trstu. V letošnjem letu se bodo še posvetili tej zanimivi temi znotraj kurikularnih ur, v naslednjih pa bodo nadaljevali z vinarstvom, sirarstvom, keramiko in drugimi panogami, ki so značilne za naše kraje. (sač) / Primorshi TRŽAŠKA Četrtek, 31. marca 2016 TRST, OPČINE - Od jutri vse živo, openske ulice v soboto popoldne in zvečer zaprte za promet Nagrada CinziaVitali 11 Praznik starodobnikov s pravim plazom prireditev Ta konec tedna bodo med Opčina-mi in Trstom - pa tudi v Devinu, na Goriškem in v Furlaniji - ponovno na ogled starodobna vozila, saj se v te kraje vrača vsakoletna priljubljena prireditev Trieste Opicina Historic. Letos bodo organizatorji in udeleženci praznovali 105-letnico prve dirke med Trstom in Opči-nami ter 55 let obstoja tržaškega avto-mobilističnega kluba Venti all'ora. Letošnjo prireditev so predstavili v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic. Vpisalo se je rekordnih 135 udeležencev iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške, lani jih je bilo vsega skupaj 98. Tridnevno dogajanje se bo uradno začelo jutri ob 18.15 pri hidrodinamični centrali v starem pristanišču, kjer bodo na ogled vozila in bo na sporedu vpisovanje. Vozila iz obdobja pred drugo svetovno vojno se bodo nato v soboto ob 17. uri »šopirila« na Opčinah. Na ogled bo tudi nekaj starod-obnih motornih koles, saj je bila slovita dirka namenjena tudi njim. V soboto popoldne bo središče Op-čin v domeni pešcev, trgovine pa bodo odprte tudi zvečer. Spremnih dogodkov bo na pretek, vključno s fotografskim, video in likovnim natečajem (žiriji bo predsedoval slikar Fulvio Cazzador). Otroci nad 5. letom starosti se bodo jutri od 10. ure lahko udeležili gasilske pobude Pompieropoli (v organizaciji državnega združenja gasilcev) na Ška-venci, kjer bodo gasili požar (sodelovale bodo krajevne šole). Na openskih ulicah pa bo obiskovalce jutri in v soboto od 9. do 19. ure vabil sejem obrtnikov in stari-narjev. V soboto in nedeljo med 15. uro in 18.30 pa bo ob pomoči podjetja Trieste Trasporti mogoče stopiti na zgodovinski openski tramvaj, ki bo potnike peljal do Obeliska in nazaj (sodeloval bo pevski zbor Kraški šopek). Društvo Alexia Project prireja vodene oglede openskih bunkerjev, nujna je predhodna prijava. Trgovine in gostinski obrati, včlanjeni v konzorcij Centro in via - Skupaj na Op-činah, bodo ponujali tipične kraške spe-cialitete, v izložbah bodo na ogled nove pomladansko-poletne kolekcije. V soboto ob 10. uri bodo starod-obniki s postaje pri Sv. Andreju krenili na pot proti Devinu ter nato v Spesso na Goriškem, na programu pa je tudi obisk Ri-volta, kjer so doma akrobatska letala Frec-ce Tricolori. Tekmovalni del v razredu Classic Sport se bo pri Sv. Andreju začel v soboto ob 16.30 ter se preselil na Kras. Med piloti bo tudi Nona Bruna, 89-let-na Openka, ki bo upravljala vozilo organizatorjev od Sv. Andreja mimo bazov-skega sinhrotrona do Opčin, kjer bo vaško središče od 17. do 21. ure zaprto za promet. Ob 17. uri bodo na parkirišču v Proseški ulici 12 praznovali omenjeni obletnici, župnik Franc Pohajač bo prinesel svoj blagoslov, zaigrala bo treben-ska godba Viktor Parma. Nedeljska dirka se bo začela ob 9. uri pred postajo pri Sv. Andreju, na sporedu bodo spretnostne preizkušnje skozi sve-toivanski Bošket in na Krasu, sočasno bo na vrsti nova etapa turistične vožnje po Krasu z obiskom sinhrotrona. Ob 12.15 je predviden prihod na Veliki in Verdijev trg (z degustacijami), tekmovalni del se bo ob »Nov« Trg Panfili Danes ob 17.30 bodo predali namenu prenovljen trg Pan-fili. Ob tej priložnosti bo v tamkajšnji evangeličanski cerkvi koncert pevskega zbora Gruppo Incontro, ki ga vodi Rita Susov-sky. 13. uri selil v Sesljan, nagrajevanje pa bo ob 16.30 na tržaškem četrtem pomolu. Prireditev so pozdravili tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki je omenil, da je to tudi priložnost za oživitev predmestnih predelov (starodobniki bodo vozili skozi Sv. Jakob, Sv. Just in Rojan), z zadovoljstvom pa je poudaril, da se bodo turističnega dela udeležili obiskovalci iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Predsednik kluba Venti all'Ora Francesco Di Lauro je spomnil na letošnji obletnici ter na različne vzporedne pobude letošnje bogate izvedbe, njeno trgovsko in umetniško plat je orisala Nadia Bellina (Skupaj na Opčinah). Prvi »lepotci« so bili včeraj na ogled pred palačo Gopčevic ob tržaškem kanalu predsedniku Unicefa Predsednik Unicefa Giacomo Guerrera je letošnji dobitnik nagrade Cinzia Vitale 2016. Naslov zaslužne osebnosti, ki se je izkazala zlasti na socialnem področju, podeljuje istoimensko kulturno združenje na vsakoletni slovesnosti v oficirskem krožku na velikem pomladnem prazniku. Na prazniku, ki bo zaživel drevi, bodo med drugim odlikovali predsednico Africa-Italy Excellence Awards Fredo Cooper - kot simbol medetnične integracije -predsednika centra mednarodnih študij Andreo Margellettija, direktorja Persomil pri ministrstvu za obrambo Paola Gerometto, dijakom in dijakinjam Jadranskega zavoda združenega sveta pa bodo izročili študijsko štipendijo za mir Nelson Mandela. Lani je nagrado prejel pisatelj Boris Pahor. V Rossettiju o Hamletu Izvirnost Shakespearjevega Hamleta v Londonu v letih 1599-1600 bo v središču druge konference Petra Browna, namenjena Hamletu v londonskem Globe Theatru. To delo bo gostovalo aprila na deskah Rosset-tijevega gledališča in sodi med pobude, s katerimi tržaško gledališče želi proslaviti 400-letnico smrti velikega angleškega umetnika. Konferenca bo v dvorani Bartoli ob 17.30. Terraferma v Miljah Odbor svobodnih in enakopravnih občanov iz Milj v sodelovanju s filmskim krožkom Charlie Chaplin in krožkom istrsko-beneške kulture prireja 4 filmska srečanja posvečena priseljevanju in sprejemanju Porte aperte. Prvo srečanje bo jutri ob 17. uri v miljskem centru Millo (Trg Republike), kjer bodo predvajali film Terraferma. MILJE - Koncert v gledališču Verdi Godba Viktor Parma za 1. april se ne šali Godbeno društvo Viktor Parma se bo jutri predstavilo miljski publiki v zasedbi in s projektom, ki je zelo podoben novoletnemu koncertu, ki ga je predstavilo na Opčinah v začetku januarja in ki je doživel enkraten uspeh. Tokrat predstavlja koncert pozdrav pomladi in soncu ter spodbuja dobro počutje. Že iz samega naslova Mi se ne šalimo se razume, da ne gre za prvoaprilsko šalo, a da gre tudi tokrat zares. Program, ki so ga izbrali, je bogat in raznolik, primeren tako za glasbene sladokusce kot tudi za poslušalce, ki se želijo sprostiti ob koncu težavnega tedna. Orkester, ki ima za seboj več kot stoletno delovanje, se bo predstavil v drugačni preobleki, saj ga bo vodil spet drugi dirigent in poklicni klarinetist Daniel Grizonič. Večer pa bosta sooblikovala uveljavljena glasbenika, harmonikar Aleksander Ipavec in pevka Martina Fe- Godba Viktor Parma iz Trebč fotodamj@n ri. Ipavec se bo ponovno predstavil v dvojni vlogi izvajalca in skladatelja-aranžerja, saj je priredil nekaj njegovih in Piazzolovih skladb za trebenski orkester. Ferijeva pa bo pred mikrofon stopila z nekaterimi znanimi zimzelenimi skladbami. Večer bo popestril tudi poseben mlad zamejski zbor, ki je pred kratkim nastopal na oddaji S-prehodi na TV Koper-Capodistria. To je Mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropa-de, ki bo zapela nekaj posebnih priredb pod vodstvom Jarija Jarca. Večer bo na svojevrsten način vodila radijska voditeljica Barbara Cepirlo. Vsi izvajalci in nastopajoči predstavljajo predpogoj za enkraten pomladni večer. Zato Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, organizator večera, toplo vabi na prijeten večer v družbi glasbe prijeten jutri v gledališču Verdi v Miljah s pričetkom ob 20.30. (mv) TRST - Jutri v muzeju Revoltella Predvajali bodo film La frontiera (Meja) Posnetek s priprav na snemanje filma La frontiera V muzeju Revoltella bodo v okviru niza pobud Due fronti, una citta jutri ob 18. uri predvajali film Franca Giraldija La frontiera (Meja). Pobudo prirejata tržaška občinska uprava in združenje La Cappella Underground. Film je nastal na osnovi istoimenskega romana Franca Veglianija, v njem pa nastopajo igralci Raoul Bova, Giancarlo Giannini, Claudia Pandolfi in Omero Antonutti ter Miranda Caharija. Film, ki ga je v Komnu rojeni režiser posnel leta 1996, pripoveduje o dveh vojnih zgodbah. Prva je postavljena v leto 1916 in je njen protagonist dalmatinski vojak Emidio Orlich, ki se je najprej boril v vrstah avstroo-grske vojske in po hudi krizi prešel na italijansko stran, za kar so mu kasneje tudi sodili in je bil obsojen. Druga zgodba je nastavljena v leto 1941, ko se fašistični oficir Franco Velich, ki je bil ravno tako rojen na dalmatinskih tleh, za krajši čas okrevanja vrne na jadranski otok, kjer je preživel otroštvo in razmišlja o nasilju, ki ga je izvajal nad sosedi v imenu države, ki zanj ni več domovina. V kinu Ariston bodo drevi predvajali film La Comune V kinu Ariston bodo danes predvajali film Thomasa Vinterberga La Comune (Danska, 2016, 111'). Film je dobitnik Srebrnega leva na berlinskem festivalu (najboljša igralka Trine Dyrholm) in ga bodo v Trstu predvajali prvič. Film bodo od danes do nedelje predvajali ob 16.30, ob 18.45 in ob 21. uri. V ponedeljek in v torek ga bodo predvajali ob 16. in ob 18. uri, v sredo, 6. aprila, pa ob 16.30, ob 18.45 in ob 21. uri. 12 Četrtek, 31. marca 2016 KULTURA Primorski ki y glasbena vzgoja - Priznanji za mlada pianista Uspeh učencev Glasbene matice na 45. državnem tekmovanju TEMSIG NOVA GORICA - Marca se je na glasbenih šolah primorske regije odvijalo 45. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG). Tekmovanja, ki poteka sprva na regijski, nato pa na državni ravni, so se letos udeležili učenci klavirja, prečne in kljunaste flavte, oboe, saksofona, klarineta, fagota, petja, diato-nične harmonike, trobil in jazz glasbe. Državnega tekmovanja se lahko Max Zuliani gm udeležijo le tekmovalci, ki so na regijskem dosegli zlato priznanje, to pomeni najmanj 90 točk v nižjih kategorijah in najmanj 95 točk v višjih kategorijah. Udeležba učencev Glasbene matice na slovenskem državnem tekmovanju je vsako leto številčna, to je zlasti razvidno pri klavirskem oddelku. Dva mlada pianista Glasbene matice sta se po uspešnem regijskem kot edina zastopnika zamejskega glasbenega šolstva udeležila še državnega tekmovanja, ki je potekalo na glasbeni šoli v Novi Gorici. Daniel Liut, ki obiskuje razred prof. Erike Zavadlav na Glasbeni matici v Gorici, se je v I. a kategoriji kosal s štiriintridesetimi sovrstniki. Predstavil se je z Mihelčičevo Medigro, Mozartovo Sonatino, s Clementijevim Valčkom in Preludijem skladatelja Gliera. Za svoj nastop je dosegel 90,67 točk in tako prejel srebrno plaketo. Med nekoliko starejšimi pianisti je Glasbeno matico - šolo »Marij Kogoj« v Trstu zastopal Max Zuliani, pianist iz razreda prof. Tamare Ra-žem Locatelli. V kategoriji II. b je tekmovalo devet pianistov. Max Zulia-ni je zaigral Rachmaninovo Etudo, stavek iz Haydnove sonate, Bachov Daniel Liut gm Preludij infugo, Kogojevo Chopinia-no in Chopinov Scherzo. Komisija ga je nagradila z 91,67 točkami in mu s tem podelila srebrno plaketo. Tekmovanje vsako leto preseneti z nadpovprečno kvalitetnimi izvedbami in ostro konkurenco, kar priča o visokem nivoju na slovenskih glasbenih šolah. Zato sta srebrni plaketi obeh učencev pomemben dosežek tudi za Glasbeno matico. cankarjev dom - Vrhunska predstava v režiji Roberta Wilsona Zadnji človek med nosorogi Narodno gledališče Marino Sorescu iz Romunije prepričalo z Ionescovo predstavo Nosorogi LJUBLJANA - Vsem najbrž ni znano, da leži na jugu Romunije mesto Kra-jove, ki šteje 270.000 prebivalcev. Še manj znano pa je, da v tem mestu že 150 let deluje gledališče, ki nosi danes ime po velikem romunskem pisatelju Marinu Sores-cuju (1936-96). Igralski ansambel tega narodnega gledališča šteje več kot 60 članov. Romunsko gledališče povezujemo običajno z mojstrom absurda Eugenom Io-nescom, avtorjem nekaterih mejnikov svetovne dramatike, kot so Plešasta pevka, Učna ura in Nosorogi. Rezultat združitve Narodnega gledališča Marina So-rescuja, Eugena Ionesca in Nosorogov, če vsoti prištejemo še Roberta Wilsona, enega najpomembnejših svetovnih gledaliških in vizualnih umetnikov, je veličastna gledališka produkcija, ki je 20. in 21. marca napolnila parter in prvi balkon Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Režiser Wilson se je na oder Cankarjevega doma vrnil po skoraj dvajsetih letih. Zgodba drame temelji na uradniku Berangerju, ki opazuje, kako se vsi prebi- valci mesta spremenijo v nosoroge zaradi epidemije rinoceritis. Za te spremembe pa ni kriva samo bolezen, temveč tudi samovolja ljudi, da se spremenijo v nosoroge. Na koncu ostane Berengar edini človek med nosorogi. Predstava, ki temelji na absurdnosti človeške eksistence, gledalca požre z natančno dodelanimi zvočnimi, glasbenimi, vizualnimi in osvetljevalnimi učinki, izjemnimi projekcijami in igro, ki spreminja igralce v karikature dramskih oseb. Trideset igralcev se tako na odru popolnoma spoji z ekstremnimi barvami, ki jih sprožijo reflektorji, s pisanimi kostumi in kabaretno glasbeno kuliso: vzdušje med predstavo je na meji med grotesko in cirkusom ter med turobnostjo in nerealno zaznavo sveta. Metaforo ljudi, ki se kot podivjana množica uniformiranih nosorogov podreja družbenim sistemom, ki ne dopuščajo svobode posameznikom, vključno s sistemom, v katerem živimo, aktualizira Wilson v skladu z Ionescovo igrivostjo. V zadnjem dejanju pa se Ionescova misel in režiserjevo delo še najbolj uspešno spajata in dosegata zelo aktualne razsežnosti v vrvežu populizma, ki nas obdaja, ko nas lahko relativizacija vseh temeljev družbe pripelje do misli, da je »morala proti naravi«, ko se ekstremni liberalizem postavlja na stran »svobodne izbire«, da pod-ležemo »epidemiji« rinoceritisa, v svetu, kjer »tudi logiki lahko postanejo nosorogi« in širijo kvazi-strokovne teorije, ki trdijo »da je treba v korak s časom«. Neverjetno zanimivo je odkrivanje vzporednic z aktualnimi medijskimi mogotci, ki zahtevajo od ljudi, da postanejo nosorogi in »zasedejo radijske postaje«, ter pri tem prepričujejo podivjane črede, da gre za pravično početje. »Zakaj rešiti svet, če so ljudje zadovoljni?« Ionescova in Wilsonova mojstrovina ne postavlja gledalca pred teorijo absurdnosti eksistence posameznika, ampak ga do nje naravnost pripelje. Tako se sprašuje in ugotavlja Berengar: »Kateri jezik govorim? Komu sem podoben? Jaz sem zadnji človek in človek bom ostal!«. Martin Lissiach glasba - Star je bil 57 let Odšel je železničar in kantavtor Testa ALBA - Odšel je v tišini, za njim ostajajo njegove pesmi, njegove besede. Ostaja življenje pokončnega človeka, očeta, sina, moža, brata, prijatelja. Tako piše na uradni spletni strani italijanskega kan-tavtorja Gianmarie Teste, ki je včeraj umrl v 57. letu starosti. Podlegel je možganskemu raku, za katerega je izvedel januarja lani. Testa se je rodil v kmečki družini v pokrajini Cuneo. Vse do leta 2007 je delal kot železničar, medtem pa zaslovel tudi kot kantavtor: najprej v Franciji (večkrat je nastopil tudi na odru pariške dvorane Olympia), nato pa tudi v Italiji. Izdal je več plošč, zadnja je nosila naslov Men at work. S ploščo Da questa parte del mare je leta 2007 osvojil nagrado Tenco. In ravno zgodbam o sodobnih emigrantih, o katerih je pel na tej plošči, je posvečena istoimenska knjiga, ki bo izšla 19. aprila (predgovor je podpisal Erri De Luca). Od 5. maja pa bo po italijanskih teatrih na sporedu recital RossinTesta, v katerem bo Paolo Rossi pel pesmi, ki jih je zanj napisal sedaj že pokojni Gianmaria Testa. Tina Maze med pisateljem Suhodolčanom (desno) in ilustratorjem Vahnom, spodaj nekaj strani iz slikanice Tina in medvedja moč roša knjižna novost - Protagonistka slikanice Tina in m »Bistvo knjige je vztrajnosti in žel LJUBLJANA - »Za devetimi gorami, sedmimi vodami in pri drugem ovinku levo je kraj, ki mu pravijo Črna. Že od nekdaj je zanj veljalo, da naj bi bil na koncu sveta. Domačini pa so se z nasmehom pohvalili, da so samo na koncu doline in da se prav tam začenja nov svet,« so uvodne besede, s katerimi Črna na Koroškem, če je (že) kdaj bila, zagotovo ni več na koncu sveta, temveč je kot rojstni kraj najboljše slovenske smučarke vseh časov, zapisana tudi v pravljičnem svetu otroške slikanice, v kateri pa osrednja vloga pripada prav izjemni Tini Maze. V ljubljanskem Hotelu Union je včeraj potekala odmevna predstavitev slikanice z naslovom Tina in medvedja moč, ki je izšla pri založbi DZS. Avtor zgodbe, v kateri smo priča odraščanju Tine Maze in njenih prvih uspehih na smučarskih strminah, je koroški mladinski in otroški pisatelj Primož Suhodolčan. Suhodolčan je uvodoma predstavil prvo srečanje, ko mu je Tina izročila list papirja, na katerem so bili popisani nekateri ključni momenti njenega odraščanja. Dodal je, da se je s tistim dnem pričela odvijati zgodba, ki je na koncu svoj epilog dobila v obliki knjige. »Vsi dosedanji liki v mojih zgodbah so bili izmišljeni. Tiste pripovedi, v katerih se resnične osebe prepletajo s fiktivnimi, pa so precej zahtevne. Posebej to velja za tokratno zgodbo. Precej napisanega je resnično Tinina zgodba, nekaj pa je seveda tudi domišljijskega,« je zadovoljen in vidno ganjen dejal Suhodolčan. Poleg omenjenih avtobiografskih elementov pa ne gre spregledati še podatka, da je v slikanici objavljen tudi prisrčen Tinin nagovor mladim bralcem, na koncu pripovedi pa so predstavljeni in nanizani tudi njeni najvidnejši svetovni uspehi. Za domiselne ilustracije je poskrbel Gorazd Vahen, ki je poudaril, da je risal otroka, deklico in ne svetovno prvakinjo. Ob tem je izpostavil, da so nekatere ilustracije povsem plod njegove domišljije, pri drugih pa si je pomagal s fotografijami. Kot poseben tovrstni primer je navedel ilustracijo Tine na saneh. »V knjigi je res Tinina zgodba, pa vendar je in ni Tina. Sporočilo zgodbe je namreč univerzalno. Želja po zmagi ni dovolj. Delo, trdo delo je tisto kar šteje. Treba je, da premagaš druge in zmagaš,« je ob tem še dejal Vahen. Domala vsi udeleženci so se na predstavitvi strinjali, da je poleg pripovedi o izjemni smučarski poti Tine Maze, zgodba dejansko tudi povsem univerzalna, saj govori o premagovanju strahu, odrekanju, trdem delu, podpori, družini, sreči in veselju, kar v svojem življenju potrebuje prav vsak. »Na otrocih samih je, da se odločijo in izberejo, ali bo to le še ena pravljica, ki so jo prebrali, ali pa bodo v njej našli globlji pomen. Bistvo knjige je v prikazu vztrajnosti, truda in želje po uspehu,« je poudarila Tina Maze in dodala, da ji je v posebno veselje dejstvo, da je zgodba tudi precej domača in s tem razveselila številne Črnja-ne, ki so se udeležili ljubljanske predstavitve. »Sedaj je čas, da zrastete, da vi postanete šampioni in bomo mi navijali za vas,« pa je ob koncu predstavitve opogumila še številne najmlajše udeležence dogodka. Idejni vodja projekta Andreja Kopač iz založbe DZS je med drugim še zagotovila, da bo slikanica, ki je izšla v zavidljivi nakladi 3000 izvodov, že v mesecu dni izšla tudi v angleškem jeziku, potekali pa naj bi že tudi prvi dogovori o prevodih v še nekatere tuje jezike. V imenu založbe je Tini Maze podarila še izvod knjige, natisnjen z zlatimi črkami. V DZS še zagotavljajo, da naj bi bralce s tovrstnimi pravljicami razveseljevali tudi v prihodnje. Robi Šabec Je športne karie Kjer niso zmogli novi Tina in medvedja moč pisa ze, saj je knjiga posvečena šanj, ki ne bi bila povezan; Zato pa so lahko vpra zanimalo to, kar zanima n jali zanjo na tekmah sveto movalna kariera zaključen / Primorski KULTURA Četrtek, 31. marca 2016 13 ledvedja moč je smučarka Tina Maze v prikazu truda, je po uspehu« re konec? Skoraj gotovo ... inarji, so zmogli otroci ... Ob robu tiskovne konference, na kateri so predstavili slikanico Ltelja Primoža Suhodolčana in ilustratorja Gorazda Vahna, je kajpak sedela tudi Tina Ma-njeni »resnični pravljici«. Novinarji so bili naprošeni, da smučarki ne postavljajo vpra-i s knjigo, za individualne intervjuje je bila na voljo samo štirim medijskim hišam ... ašanja prosto postavljali otroci, ki so prisluhnili Tinini pravljici. In tudi otroke je seveda ovinarje in večino odraslih: se bo Tina vrnila na smučarske proge? Bomo lahko še navi-ivnega pokala? Tina jim je pojasnila, da bo ostala v športnem svetu, da pa je njena teka. No, skoraj gotovo ... (roša) metelkova - Do nedelje v Muzeju sodobne umetnosti Krize in novi začetki Na zgornji fotografiji deli Uroša Potočnika (levo) in Tomaža Furlana (desno), spodaj delo Lenke Borojevič in Mateja Stupice matija pavlovec LJUBLJANA - V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (Maistrova 3) je do nedelje na ogled zanimiva razstava Krize in novi začetki, ki prinaša vpogled v umetnost v Sloveniji med letoma 2005 in 2015. Namen razstave je izoblikovati selekcioniran pogled na dogajanja in poskusiti definirati glavne pojave in razvojne težnje sodobne umetnosti v Sloveniji v zadnjem desetletju. Poleg umetnosti v ožjem smislu predstavlja tudi nekatere prakse s sorodnih področij, kot so strip, fotografija, oblikovanje, arhitektura, film in performans. Pomembno vlogo ima na razstavi tudi kronološka dokumentacija, ki prikazuje nekatere najbolj izstopajoče kulturne dogodke tega obdobja. Razstavo Krize in novi začetki: umetnost v Sloveniji 2005-2015 spremlja izčrpen katalog. Kustosi razstave so Bojana Piškur, Igor Španjol in Vladimir Vidmar. filmski center Celovečerca bosta letos snemala tudi Cvitkovič in Pevec LJUBLJANA - Slovenski filmski center (SFC), prej Filmski sklad RS, je v minulem letu obeležil 20-letnico delovanja, letos pa bo z Dnevi slovenskega filma obeležili 25-letnico Republike Slovenije. Direktor Jožko Rutar meni, da je slovenska filmska produkcija, glede na dane slabe finančne razmere, plodna, skrbi pa ga gledanost slovenskih filmov. Rutar ves čas opozarja, da je denarja za slovensko filmsko produkcijo premalo. V letu 2011 so z odločbo namenjena programska sredstva, ki jih nato SFC prek razpisov nameni za podporo kinematografiji, znašala dobrih pet milijonov evrov. V letu 2015 so ta sredstva znašala le še slaba 3,2 milijona evrov, za letos jih je 3,08 milijona. Za začetek realizacije v letu 2016 so predvideni celovečerec Greva v partizane v režiji Metoda Pevca, umetniška drama v režiji Sonje Prosenc Zgodovina ljubezni, socialno-tranzicijska drama Dru-žinica v režiji Jana Cvitkoviča, omnibus v treh zgodbah režiserja Miroslava Mandica Igram, sem ter mladinski film Košarkar naj bo! po knjižni predlogi Primoža Su-hadolčana v režiji Borisa Petkoviča. SFC vsako leto omogoča tudi snemanje prvencev mladih avtorjev. Svoj prvi celovečerni film bosta začela ustvarjati Matjaž Iva-nišin, ki bo po literarni predlogi Zdravka Duše snemal film Zadušnica, ter Urša Menart, ki bo snemala film Ne bom več luzerka. Svoj prvi dokumentarni film Viktorija pa bo začela snemati Nina Blažin. Po Rutarjevih informacijah med drugim trenutno svoj prvenec Zgodbe iz kostanjevih gozdov snema Gregor Božič, maja bo začel nov film Slovenija, Avstrija in jutri ves svet snemati Marko Naberšnik, jeseni pa bo svoj film po romanu Izbrisana začel snemati Miha Mazzini. (sta) filmi@primorski.eu GREMO V KINO Danska 2016 Režija: Thomas Vinterberg Igrajo: Trine Dyrholm, Ulrich Thomsen, Helene Reingaard Ocena: ★★★★ Kopenhagen, leta 1975. Erik in Ana sta srečno poročen par. On je arhitekt in profesor, ona pa televizijska voditeljica. Po smrti staršev podedujeta čudovito hišo v eni najlepših mestnih četrti danske prestolnice, a stavba in vrt sta prevelika, da bi si ju par lahko privoščil. Tudi zato Ani uspe prepričati moža, da se vanjo vselita s hčerko Frejo in skupino prijateljev, s katerimi bodo delili vsakdan, a tudi stroške in trud pri upravljanju tako velike posesti. Anin predlog pade na plodna tla in njene sanje se uresničijo. Ana, Erik in prijatelji se podajo do notarja, ki črno na belem zapiše vsa pravila skupnega življenja. Kljub težavam, katerim mora skupina sostanovalcev velike komune kljubovati, načrt v glavnem uspe, vse dokler se njihovi skupini pridruži mlada Erikova študentka, ki nenapovedano seveda zmeša štrene. Thomas Vinterberg je danski režiser mlajše generacije, ki je nase že opozoril s filmoma Festen, ki pripoveduje o praznični večerji industrijskih mogotcev, in z delom Lov, ki si je pred par leti zagotovilo oskarja za najboljši tujejezični film in s katerim se je kopenhagenski režiser dotaknil bolečine, ki jo lahko povzroči laž, a tudi posledice krive obtožbe. VInterbergov zadnji celovečerec je hkrati njegovo daleč najbolj avtobiografsko delo, saj je otroštvo in najstniška leta, med sedmim in devetnajstim letom starosti, preživel prav v komuni in kot sam pravi, je ta film v resnici ljubezensko pismo njegovemu otroštvu. Delo, prežeto s črnim humorjem, je Vinterberg pred nedavnim predstavil tudi gledališkemu občinstvu, in predstava je na Danskem požela neverjeten uspeh. Protagonistka Trine Dyrholm je na letošnjem berlinskem festivalu prejela srebrnega medveda za najboljšo žensko vlogo. (Iga) Primorski VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Zamejski rockerji Nekaj utrinkov iz raznih koncertov in festivalov na Tržaškem in na Krasu: v fokusu objektiva tokrat naši rockerji. Posnetki so od leta 2012 do 2015, na njih člani bivših in aktivnih bendov Gonzales in Wondernoise, pa še Grinders, Coloured Sweat, Ma-nikomio Armato in Elbow Strike. Četrtek, 31. marca 2016 1 5 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Vandalizem na Pipistrelovi gradnji še vedno odmeva »Varnost zaposlenih bo na prvem mestu!« Velikonočno vandalsko razdejanje bodoče Pipistrelove proizvodne hale v Gorici še vedno odmeva. Kot je Primorski dnevnik že poročal, si je v torek škodo na objektu ogledal tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je dejanje ostro obsodil. »Tudi v javnosti imamo zelo veliko podporo, prejeli smo precej elektronskih sporočil, komentarjev po raznih medijih, forumih ... javnost je zelo sočutna z nami,« je včeraj za Primorski dnevnik povedala Taja Boscarol, predstavnica za stike z javnostmi v Pipistrelu. Glede trenutne situacije na gradbišču nam je včeraj Taja Boscarol pojasnila, da so dela za krajši čas prekinjena. »Vsaj dokler se ne konča preiskava, vsekakor pa niso nobena dela preklicana,« je zagotovila. Za koliko časa bodo prekinjena, pa včeraj ni mogla pojasniti, saj je to precej odvisno od poteka preiskave, ki jo vodijo goriški policisti. Da bi bilo razdejanje, ki je nastalo okoli velike noči že četrto van-dalsko dejanje na objektu v Gorici, Taja Boscarol zanika. Pravi, da se je za božič zgodil še en podoben vandali-zem, tudi tedaj so neznanci razbili okenska stekla, a v manjšem obsegu kot tokrat. »Enkrat prej se je zgodilo tudi poškodovanje električne napeljave na gradbišču, a za ta primer ne vemo, ali je šlo za vandalsko dejanje, tega ne moremo z gotovostjo trditi. Katero bi bilo pa četrto, mi ni jasno.« Je pred temi dogodki podjetje kdaj prejelo kakšno grožnjo ali karkoli v tej smeri? »Ne da bi jaz vedela,« odgovarja sogovornica, ki zatrjuje tudi, da o oceni škode zaenkrat še ni podatkov. Dodaja pa, da so ocene o 50.000 evrih, ki so se pojavile v javnosti, narejene precej čez palec. »Ker objekt še ni predan v roke naročnika, škoda nosi izvajalec, ki pa ima vse zavarovano,« dodaja Taja Boscarol. Direktor Pipistrela, Ivo Boscarol, ki je vandalizem med velikonočnimi prazniki tudi prvi odkril, se te dni mudi v tujini, a smo mu s pomočjo elektronske pošte in posredovanjem podjetja vseeno uspeli zastaviti vprašanje, če drži, da bi bil tudi pripravljen odstopiti od projekta, če bi se podobni dogodki nadaljevali. »Vsekakor bo varnost zaposlenih na prvem mestu. Poskrbeli bomo, da bo vsako delovno okolje Pipistrela najprej varno in šele potem tudi vse ostalo. Naši zaposleni so vedno imeli dobre delovne pogoje in tudi sedaj se bomo odgovorno obnašali do njih,« odgovarja prvi mož Pipistrela Ivo Boscarol. Katja Munih Ne gre za potegavščino Podjetju Pipistrel je včeraj izrazil solidarnost pokrajinski odbor, ki upa, da bo nova tovarna čim prej dograjena, saj je izrednega pomena za gospodarski razvoj goriškega prostora. Čeprav preiskovalci, s katerimi se je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta pogovoril včeraj, izključujejo vpletenost organiziranega kriminala oz. ekstremističnih političnih skupin, po predsednikovem mnenju dogodka ni mogoče obravnavati kot pobalinsko potegavščino, temveč kot maščevalno dejanje. Razbita stekla v Pipistrelovi tovarni bumbaca štarancan - Družinska tragedija Ubil ženo in nato še sebe Moški je bil star 85 let - Njegova žena je že dalj časa imela Alzheimerjevo bolezen V Štarancanu je včeraj popoldne prišlo do družinske tragedije. 85-letni Pietro Zuppi je zadavil svojo 83-letno ženo Luciano Torcello, medtem ko je ležala na divanu. Moški je zatem telefoniral svojemu sinu, ki živi v Milanu. Le-ta je nemudoma obvestil svojega brata - drugega sina priletnih zakoncev, ki je iz Tržiča takoj klical na pomoč. Reševalci so prihiteli v stanovanje, a bilo je prepozno; priletnega moškega so našli brez življenja v garaži, kjer se je obesil. Njegova žena je že več let imela Alzheimerjevo bolezen. Na prizorišče tragičnega dogodka so poleg reševalcev iz službe 118 prišli tudi karabinjerji. Prizorišče dogodka v Štarancanu bonaventura APrimorski ~ dnevnik gorica - Občina Začasno bodo zaposlili 26 ljudi Nekateri bodo zaposleni kot čuvaji v muzejih in v drugih javnih objektih, drugi bodo sodelovali pri izvajanju vzgojnih, socialnih, skrbstvenih, športnih in drugih dejavnosti, ki jih uprava načrtuje v prihodnjih mesecih. Goriška občina je pripravila pet novih projektov javne koristi, s pomočjo katerih bo začasno zaposlila 26 ljudi. Projekti so namenjeni brezposelnim ženskam, starejšim od 50 let, in brezposelnim moškim, ki so dopolnili 55. leto starosti. Koristniki morajo biti brez službe vsaj osem mesecev in ne smejo prejemati pokojnine, denarja iz dopolnilne blagajne ali drugih oblik socialnih blažilcev. Pogodba bo trajala šest mesecev, predvidenih je 32 ur tedenskega dela: delovnega razmerja kandidati ne bodo sklenili neposredno z občino Gorica, ampak z zadrugami in podjetji, ki jim bo občinska uprava zaupala izpeljavo načrtovanih dejavnosti. Projekti javne koristi so namenjeni brezposelnim ženskam in moškim z bivališčem v Furlaniji - Julijski krajini. Zainteresirani se morajo od danes do 15. aprila zglasiti na uradu za zaposlovanje v Gorici. Le-ta po novem deluje v pritličju palače Pokrajine Gorica na Korzu Italia št. 55. Goriška občina je letos kot prva v deželi vložila prošnjo za pridobitev sredstev, ki so namenjeni tem projektom, in si s tem zagotovila celoten delež denarja, ki je bil namenjen goriški pokrajini. Prispevek znaša okrog pol milijona evrov, del sredstev bo v projekte javne koristi vložila tudi sama občina. Skupno bo na voljo 523.000 evrov. Na zadnji seji občinskega odbora je uprava odobrila še en projekt zaposlovanja, tokrat na področju vzdrževanja občinskih stavb, cest ipd., s katerim se bo prijavila na deželni razpis za t.i. gradbišča dela (»cantieri lavoro«). »Če bo projekt sprejet, se bodo zainteresirani nanj lahko prijavili na uradu za zaposlovanje med 18. aprilom in 6. majem,« pravi župan Etto-re Romoli, po katerem je občina v zadnjih letih skušala na najboljši način izkoristiti vse možne prispevke, ki so bili namenjeni zmanjševanju brezposelnosti. »Od leta 2009 smo začasno zaposlitev ponudili 356 ljudem za skupnih 3.600.000 evrov,« poudarja Romoli, podžupan Roberto Sartori pa upa, da bo dežela FJK še naprej objavljala tovrstne razpise. (ale) gradišče - Karabinjerji ovadili 38-letnega moškega Goljufija ni uspela 80-letnega domačina je skušal prepričati, da mu je razbil vzvratno ogledalo - Starostniku na pomoč priskočil karabinjer Poskusil je s »starim trikom« vzvratnega ogledala, prevara pa mu ni uspela. Tako se je 38-letni B.N. znašel na poveljstvu karabinjerjev iz Gradišča, ki so ga ovadili zaradi poskusa goljufije. Moški po rodu s Sicilije je v torek skušal ogoljufati 80-letnika. V dopoldanskih urah je s svojim avtomobilom znamke Alfa Romeo 147 krožil po Gradišču, kjer je srečal starostnika. Približal se mu je in ga skušal prepričati, da mu je razbil vzvratno ogledalo. Od 80-letnika je zahteval takojšnje povračilo škode, ki naj bi znašala 200 evrov. Takrat je mimo pripeljal kara-binjer iz Gradišča. Čeprav v torek ni bil v službi, je parkiral svoj avtomobil in se približal dvojici. Obnašanje 38-letnega Sicilijanca se mu je zdelo sumljivo, zato je hotel preveriti, kaj se dogaja. Ko je vprašal, ali je vse v re- du, je B.N. pobegnil. Skočil je v avtomobil in se odpeljal neznano kam. Karabinjer je nemudoma poklical kolege. Nekaj ur kasneje so karabi-njerji Sicilijanca izsledili, in sicer v pokrajini Benetke. Zoper njega so vložili ovadbo zaradi poskusa goljufije. Karabinjerji goriškega pokrajinskega poveljstva nadaljujejo z informativnimi pobudami za občane in zlasti za starostnike, na katerih opozarjajo na nevarnost goljufij in tatvin ter jim svetujejo, kako se tem neljubim dogodkom lahko izognejo. Niz informativnih srečanj prirejajo v sodelovanju z goriško pokrajino. (ale) stroški za vodo - Cittadinanzattiva Fiksni del cene najvišji v Gorici Goričani v primerjavi s prebivalci drugih italijanskih mest ne plačujejo posebno visokih računov za vodo, po višini fiksnega dela cene vode pa je goriška pokrajina prva na lestvici. Nespremenljivi del cene goriške odjemalce letno bremeni za 108 evrov: v Milanu, kjer so ti stroški najnižji, plačujejo občani 3,70 evra. Podatki izhajajo iz zadnje raziskave o cenah vode, ki jo je objavila organizacija Cittadinanzattiva, po kateri so se stroški za vodo v Italiji lani povprečno dvignili za 5,9%, od leta 2007 pa za 61,4%. Porast je bil še višji na Goriškem, kjer so leta 2007 odjemalci v povprečju plačevali 173 evrov, lani pa 315 (+82,1%), kar je 8,2% več kot v letu 2014, ko je bil povprečni strošek za vodo 291 evrov. V FJK je cena vode najvišja v Trstu (398 evrov), najnižja pa v Vidmu (225 evrov). Gorica je s 315 evri na drugi stopnički, pred vsemi mesti v Italiji pa prednjači po fiksnem delu cene vode, kar sicer ni novost. Na to sta organizacija Cittadinanzattiva in združenje potrošnikov Feder-consumatori opozorila že v prejšnjih letih, na očitke pa je družba Irisacqua odgovorila, da gre za odločitev konzulte za vodovodne storitve goriške pokrajine. »To nam po eni strani omogoča investicije v vodovodno omrežje, po drugi pa zagotavljanje olajšav občanom v stiski,« so pojasnili predstavniki Irisacqua. Da so se investicije obrestovale, kaže podatek o izgubi vode: ta ostaja 37-odstotna, pred devetimi leti pa je bila kar 50-odstotna. (ale) 16 Četrtek, 31. marca 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica - V spomin na msgr. Humarja Priznanje Čotarju in otroškemu zboru F.B. Sedej Otroški zbor F.B. Sedej (zgoraj); Danijel Čotar (spodaj) V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo v petek, 8. aprila, ob 20. uri podelili 12. Priznanje Kazimir Humar. Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica podeljujejo priznanje na podlagi javnega razpisa. Priznanje se podeli društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Letošnje priznanje prejmeta Danijel Čotar za dolgoletno nesebično delo v korist slovenske narodne skupnosti in otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana ob 40-letnici delovanja. Na slovesnosti bodo nastopili otroški pevski zbor Emil Komel, ki ga vodi zborovodja Damijana Čevdek Jug, in gojenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Danijel Čotar se je rodil leta 1943 v Tabru pri Dornberku. Leta 1952 se je z družino preselil v Gorico, kjer je dokončal osnovno in nižjo srednjo šolo. Študij je nadaljeval v Trstu na klasični gimnaziji in liceju. Leta 1968 je na katoliški univerzi v Piacenzi z odliko doktoriral iz agronomije in se specializiral v mlekarstvu in sirarstvu. Leta 1971 se je zaposlil pri deželni upravi na kmetijskem nadzorništvu v Vidmu, kjer je delal na oddelku za mlekarstvo in sirarstvo. Postal je največji izvedenec na tem področju v Furlaniji - Julijski krajini in nudil strokovno pomoč zadružnim mlekarnam po celi deželi. Vodil je številne izobraževalne tečaje in napisal obširno monografijo o siru Montasio. Strokovne članke o kmetijstvu je prispeval tudi za razne slovenske časopise. Za slovensko radijsko oddajo RAI Trst A je pripravljal oddaje o živinoreji in mlekarstvu. Aktivno se je vključil v razne slovenske kulturne in druge organizacije na Goriškem. Od leta 1975 sodeluje v odboru KTD in do leta 2015 je zastonjsko skrbel kot upravitelj za kočo sv. Jožefa v Žab-nicah. Od leta 1978 sodeluje s skupino za slovenske oddaje pri radijski postaji Radio Spazio. Danijel Čotar je tudi odbornik kulturnega centra Lojze Bratuž. Leta 1993 je pristopil kot ustanovni član k zadrugi Goriška Mohorjeva in bil na občnih zborih izvoljen za predsednika nadzornega odbora. Pri Goriški Mohorjevi družbi je izdal dve knjigi - O si-rarstvu in Ptičje kvarte. Otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana deluje nepretrgoma od oktobra 1975. V tistih letih se je čutila potreba po obnovi otroškega zbora, ki je deloval že vrsto let. Njegove korenine segajo celo v leta po prvi svetovni vojni, razvoj sestava je povezan z nastankom števerjanskega mešanega pevskega zbora. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor vodil mladi Lojze Rožič. Kasneje je za otroški zbor skrbel mladi orga- bumbaca nist France Gravnar. Takoj po drugi svetovni vojni je v nelahkih razmerah učila otroke lepega petja učiteljica Ada Ga-brovec, ki je za zbor skrbela do sedemdesetih let. Jeseni leta 1975 je skrb za otroški oz. mladinski zbor prevzela učiteljica Anka Černic. Leta 1990 je zbo-rovodsko mesto zasedla Valentina Humar, sledila ji je leta 2003 Eliana Humar. Trenutno zbor vodi Martina Hlede. Zbor redno nastopa na revijah Mala Ce-cilijanka in Zlata grla, na praznikih in prireditvah v Števerjanu in v okoliških krajih. Otroški zbor je obeležil 40. obletnico nepretrganega delovanja s praznično glasbeno prireditvijo z naslovom Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni. sovodnje - Iz natečaja Poganjki projektov Pognalo prijateljstvo Na dvorišču in v največji dvorani goriškega Kinemaxa je bil v soboto, 19. marca, pravi otroški živžav. Otroci iz desetih osnovnih šol Furlanije Julijske krajine so se dopoldne zbrali na zaključnem srečanju natečaja Poganjki projektov (»Progetti in erba«), ki je letos dosegel svojo šesto izvedbo. Predstavili so deset projektov na različne teme. Med njimi so bili tudi četrtošolci osnovne šole Petra Butkoviča - Domna iz Sovodenj. Spremljali sta jih učiteljici Egle Frandolič in Nadja Tomsič. Prisotni so bili tudi starši in ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki ceni prednosti projektne kulture in jo navdušeno podpira. Natečaj Poganjki projektov organizira lokalna veja inštituta PMI NIC - Project Management Institute, Northern Italy Chapter. Namen natečaja je usposabljanje učiteljskega kadra v osnovnih šolah, tako da bodo v izobraževalni proces lahko vključevali tudi projektno vodenje. Učitelji, ki želijo vzgojno ponudbo obogatiti s projektnim delom, dobijo brezplačno izpopolnjevanje, tu-torstvo, praktično pomoč, potrošni material in nepogrešljiv učni pripomoček za projektno vodenje po metodi Poganjki projektov. Učni pripomoček Poganjki projektov so izdelali strokovnjaki projektne in pedagoške stroke v Milanu. Preveden je v več jezikov, med temi tudi v slovenščino, in uporabljen v številnih državah. Gre za priročnik, ki korak za korakom učiteljem pomaga pri vodenju projekta. Na sovodenjski šoli se že več let izvajajo tudi tovrstni projekti. Učiteljice se zanje odločajo predvsem zaradi ključne vloge otrok pri oblikovanju projekta na teme, ki se seveda ujemajo s šolskimi vsebinami in jih same prosto izbirajo. Otroci so za projektno delo večinoma motivirani, saj radi Preko spleta so spoznali vrstnike iz kraja Colloredo di Monte Albano; med obiskom Sovodenj so jih naučili dve slovenski pesmi sprejemajo vlogo absolutnih protagonistov. Metoda Poganjki projektov predvideva različne faze. Prva je možganska nevihta, v kateri otroci ponudijo svoje ideje za izpeljavo dane teme. Nato projektu določijo ime in vse dejavnosti, ki jih bodo izvedli. Sledijo popis dejavnosti, porazdelitev dela in izdelava časovnice. Otroci izdelajo tudi semafor, ki sproti kaže, kaj je bilo že opravlje- Med obiskom rubijskega gradu v družbi Nataše Černic (desno); sovodenjski otroci v Colloredu (spodaj) foto e.f. no in katero delo jih še čaka. Na koncu se otroci sprašujejo, s čim so bili zadovoljni, kaj so se novega naučili, kaj bi lahko boljše naredili, kaj bi radi delali v naslednjem projektu. Celoten potek dela prikažejo na pisanih plakatih, ki so prejšnjo soboto krasili dvorišče Kinemaxa. V primerjavi s tradicionalnim fron-talnim poukom metoda Poganjki projektov bolje spodbuja sodelovanje, komunikacijo, ustvarjalnost in kritično mišljenje. Vsaka zamisel je lahko dobra, tudi če jo je oblikoval najšibkejši učenec v razredu. V projektu ideje niso last posameznika, pač pa doprinos k skupinskemu delu. Sodelovalno vzdušje povečuje inkluzivnost in posameznikom pomaga razvijati pozitivno samopodobo in čut odgovornosti. Poleg znanj za življenje so Po- Na pobudo združenja športnih ribičev Vipava Ribiška čistilna akcija K udeležbi vabijo tudi člane društev iz cele občine, domačine, otroke in njihove starše Združenje športnih ribičev Vipava bo tudi letos priredilo čistilno akcijo. Člane vseh sovodenjskih društev, domačine in vse ostale, ki bi radi sodelovali pri čiščenju bregov Soče in Vipave ter drugih javnih površin, vabijo v nedeljo, 3. aprila, ob 8.30 na sedež ribiškega društva ob cesti, ki povezuje Sovodnje s Petovljami oz. Zagrajem. »Udeleženci naj s seboj prinesejo tudi rokavice in primerno obutev. Lepo bi bilo, če bi pri čistilni akciji sodelovali tudi otroci in njihovi starši; več nas bo, bolje bo,« pravi predstavnik združenja Vipava Rudi Petejan. Ekološki dan se bo zaključil z družabnim kosilom na društvenem sedežu. Pri organizaciji, izpostavlja Petejan, kot vsako leto sodeluje tudi sovo-denjska občina, ki bo poskrbela za odvoz odpadkov. Udeleženci se bodo odpravili na čiščenje bregov Soče in Vipave ter še nekaterih krajev po občini, kjer okoljsko neozaveščeni ljudje odmetavajo odpadke v naravo. xtáH'.I - . siv. ; ■ v . ■ i - v. ~ Divje odlagališče med avtocesto in letališčem ganjki projektov uspešen primer dobre prakse za razvijanje dandanes tako pomembnih mehkih veščin. Sovodenjski četrtošolci so letos že tretjič po vrsti izpeljali projekt. Poverjena jim je bila naloga po spletu spoznati petošolce šole Ippolita Nieva iz kraja Colloredo di Monte Albano pri Vidmu. Prvič je isti projekt hkrati potekal na dveh oddaljenih šolah. Oba razreda sta morala organizirati srečanje na svoji šoli. Do takrat je sporazumevanje potekalo v angleščini. V ta namen so učenci ustvarili nov naslov e-pošte, se naučili upravljati datoteke, pisati in pošiljati e-pisma s priponkami. Vsebino pisem so izbirali na podlagi svojega sicer še zelo omejenega znanja tujega jezika. Namesto fotografij so si pošiljali risbe in portrete, ki so jih sami izdelali. Otroci so za ta projekt izbrali naslov Let's meet! (Srečajmo se!). Učenci so v Sovodnjah izdelali plakate v slovenščini, v Colloredu pa v italijanščini. Pri evalvaciji projekta Let's meet! so bile na sobotni prireditvi poudarjene izvirnost projekta, pravilna izpeljava in dodana vrednost, ki jo predstavlja stik med različnimi kulturami in jeziki. Sovodenjski otroci so furlanskim vrstnikom pripravili pester obisk. S pomočjo fotografij so jim predstavili delovanje šole, jih naučili peti pesmi Marko skače in Mi se imamo radi, se skupaj z njimi igrali matematične igre, ki so jih izdelali v lanskem projektu. Skupaj so malicali in kosili ter si privoščili nekaj priboljška. Da bi si gostje bolje zapomnili obisk na Sovodenjskem, so jim predstavili Rubijski grad in figuro Primoža Trubarja. Otroci in njihove učiteljice so bili deležni enkratne priložnosti. Nataša Černic jim je z veseljem odklenila grajska vrata, jih vodila skozi grajske prostore, razlagala, kako poteka obnova gradu, in jim poklonila knjigo o gradu. Tudi sovodenjski otroci so doživeli nepozaben dan v Colloredu in okolici. Ogledali so si novejšo dobro opremljeno celodnevno šolo. Doživeli so vodeni obisk pomembnejših zgodovinskih objektov v Col-loredu, Premariaccu in Melsu, kjer jim je bilo na županovo pobudo ponujeno kosilo. Po-bliže so se srečali tudi s furlanščino, saj so prisluhnili jeziku in se naučili ljudsko pesem Un doi tre. Časa je seveda bilo dovolj tudi za sproščen pogovor in igro. / Primorski GORIŠKA Nedelja, 27. marca 2016 17 goriška - Predstavili vodnik in zemljevid ■ • v v • Dediščina prve svetovne vojne na enem mestu Leto dni po odprtju zgodovinske Poti miru-Via di Pace, ki poteka vzdolž soške fronte, sta goriška pokrajina in Fundacija Poti miru v Posočju predstavili še vodnik in zemljevid poti s tremi tematskimi sklopi: Brda, Kras in Tematski park v Tržiču. Predstavitev je včeraj potekala na Trgu Evrope-Transalpini, kjer je bila pred letom dni tudi slovesno odprta omenjena zgodovinska pot. »Skupaj s Fundacijo se zavzemamo, da bi pot miru postala poddestinacija odličnosti v Evropi. Najprej z zgodovinskega vidika, pa tudi z okoljskega vidika, saj je zelo bogata in raznolika in kot taka sama po sebi vrednota, ki sovpada v koncept European green belt - zelene mejne črte. Ta je Vzhodno Evropo ločevala od Zahodne in je še vedno tu- Kobariški muzej od leta 2014 dalje beleži rast obiskovalcev, lani jih je bilo kar 70.000; zelo obiskana tudi Kolovrat in Sabotin di fizično vidna. Naša pot postaja del te evropske poti,« poudarja Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine, ki obenem razkriva tudi bodoče načrte okrog omenjene poti: nadgradili jo bodo v turistično de-stinacijo. Želja po primerni predstavitvi dediščine soške fronte, ki se je ohranila v naravi, se je porodila leta 2000. Ledino je tedaj oral Kobariški muzej. »Živimo na avtentičnem območju, kjer je potekala soška fronta. Veliko ostalin je še prisotnih v naravi,« pravi Tadej Koren iz Fundacije Poti miru v Posočju. »Leta 2007 smo odprli poti miru v zgornjem Posočju, videli smo, da si ljudje želijo nadgradnje muzejske predstavitve z obiskom avtentičnih lokacij na terenu,« se začetkov spominja Koren. Ideja je počasi zorela in zrasla do te mere, da so se iz gornjega Posočja razširili na Goriško, na slovenski in italijanski Kras, do Jadranskega morja. Soška fronta je potekala od Alp do Jadrana. »Za osnovo smo vzeli potek frontne črte 12. soške bitke, preden se je preselila na reko Piave. Ideja je bila, da ostajamo čim bliže avtentični zgodovinski črti,« poudarja Koren. Prav ta popis dediščine prinaša novi vodnik, ki je v nakladi 3.500 izvodov izšel v treh jezikih, trenutno se že prevaja v madžarščino, načrtujejo pa še različico v nemščini. »Vrednost te knjižice je po mojem mnenju v tem, da na enem mestu in v treh jezikih prinaša vso to dediščino, ki se je ohranila v naravi, tako na slovenski kot na italijanski strani. Vsa ta leta smo pogrešali takšno enotno predstavitev,« pravi Koren. Obeleževanje dogodkov ob stoletnici prve svetovne vojne še vedno poteka in zanimanje za te dogodke iz leta v leto raste, tako na območju Slovenije in Italije, pa tudi v državah vzhodne Evrope, kot so Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska, Romunija ... Kobariški muzej od leta 2014 dalje beleži rast obiskovalcev, lani jih je bilo kar 70.000. Velik porast je s strani italijansko govorečih obiskovalcev. Informacijski center Fundacije v Kobaridu je lani prvič presegel številko 25.000 obiskovalcev. »Naš najbolj obiskan muzej na prostem v zgornjem Posočju je Kolovrat, okoli 20.000 obiskovalcev smo našteli lani, na Goriškem je med najbolj obiskanimi Sabotin, lani gaje obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev,« pravi Koren in dodaja, da se v Fundaciji zavedajo tako potenciala teh krajev kot tudi odgovornosti do vzdrževanja trase in informacijskih tabel. Tudi na italijanski strani beležijo velik obisk. Na Debeli Griži so lani, na primer, zabeležili 41.000 obiskovalcev. »V bodoče nameravamo prijaviti nadgradnjo Poti miru. V tem okviru bi radi razvili turistično destinacijo in različne produkte za različne ciljne skupine: za družine, kolesarje, pohodnike . Zato se nameravamo prijaviti na nov razpis Italija-Slovenija,« napoveduje Mara Černic. Katja Munih goriška brda - Tekmovanje Svirel Svoje znanje bo prikazalo sedemsto glasbenikov Vzporedno poteka festival - Nocoj profesorski koncert z Markom Ferijem V Goriških Brdih se je včeraj začelo osmo mednarodno tekmovanje in festival za soliste in komorne skupine Svirel. Svoje znanje in tehniko bo na njem prikazalo 700 glasbenikov iz Slovenije in 21 tujih držav Evrope, ZDA in Azije: kar dvajset odstotkov oziroma okoli 140 prijavljenih prihaja iz tujine. Tekmovanje bo pospremil festival s številnimi koncerti po Brdih in Goriški. Tekmo vanje, namenjeno večini glasbil razen klavirja in petja, bo do 10. aprila potekalo v Vili Vipolže in na Gradu Dobrovo. V vili bodo tekmovali solisti in komorne skupine godal, trobil in tolkal, na gradu pa solisti in komorne skupine brenkal in pihal. Letošnja novost je tekmovalna disciplina, v kateri so harmonike, orgle in čembalo. Ta bo potekala med 14. in 17. aprilom v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Tekmovalce - učence nižjih glasbenih šol, dijake konservatorijev in študente z akademij vseh stopenj - bo ocenjevala 17-članska mednarodna žirija, iz Slovenije Primož Novšak in Uroš Pavlovič. Mednarodno glasbeno tekmovanje spremlja prav tako 8. mednarodni festival za soliste in komorne skupine Svirel. Festival vključuje 20 glasbenih dogodkov na desetih prizoriščih: v Kojskem, Vipolžah, Šmart-nem, Šlovrencu in na Dobrovem, v Novi Gorici, Kromberku, Šempetru pri Gorici in v Gorici. Koncerte na briških prizoriščih bo obogatila eno-gastronomska ponudba s posameznih prizorišč. Na festivalu bodo gostovale tudi komorne zasedbe slovenskih in italijanskih glasbenih šol; med njimi bo Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Nocoj ob 20.30 bo v Vili Vipolže profesorski koncert: nastopili bodo tržaški kitarist Marko Feri, Georg Glasl (citre) in Natalia Gorbunova (harfa). Organizatorji obljubljajo tudi »pokoncertna doživetja« z briškimi vini. Jutrišnje prizorišče večernega koncerta z de-gustacijo bo hotel San Martin v Šmartnem: koncerni večer z naslovom Svirel pri San Martinu se bo začel ob 20.30. Svirel organizira Kulturno društvo UPOL, finančno ga je podprlo pet primorskih občin. Najvišja nagrada je solistični nastop z Orkestrom Filharmonije Podlaska na Poljskem. Festival bo imel tudi pozitivne učinke na tukajšnji turizem, gostje bodo v Goriških Brdih ustvarili kar 400 nočitev. Enrico Gherghetta, Mara Černic in Tadej Koren gorica - V Kulturnem domu Trojna razstava vzbudila zanimanje Vojaška bolnišnica v Ulici Don Bosco (levo); avstro-ogrska uniforma (spodaj) foto vip V razstavnih prostorih Kulturnega doma v Gorici bo do 4. aprila na ogled trojna razstava, ki se z različnih zornih kotov dotika tragičnih dogodkov izpred stoletja. V spodnji galeriji so razstavljene fotografije večjega formata in predmeti, ki zadevajo vojaško saniteto v 1. svetovni vojni, v zgornji razstavni veži pa si gledalec lahko napase oči pri ogledu dveh umetniških zvrsti: fotografijo in likovno ustvarjalnost. Oba prikaza sta naravnana na tematiko krvavega spopada v Posočju. Razstavo o saniteti je pripravilo Društvo soška fronta 1915-1917 s sedežem v Šempetru. Na predstavitvenem panoju preberemo, da sta v 1. svetovni vojni sa-niteta in vojna medicina postali zelo pomembni zaradi potrebe po hitri oskrbi, prevozu in reševanju ranjencev. Avstro-ogrsko vojaško zdravstvo, pa tudi italijansko, sta bili dobro organizirana in sta razpredla gosto mrežo večjih in manjših bolnišnic in sanitetnih postaj. Na samem bojišču so delovale sanitetne enote, ki so ranjene vojake skušale čim prej umakniti s frontne črte in jih prenesti v zaledne postojanke, kjer so bili deležni bolj temeljite pomoči. Razstava nam ponuja nekaj fotografskega gradiva, ki je bilo posneto v zalednih bolnišnicah fronte in predstavlja zgovoren dokaz, da so ranjencu namenili vso potrebno skrb. Prikaz sanitetne službe vsebuje tudi veliko predmetov, ki so razstavljeni v posebnih vitrinah in so predstavljali vsakdanje pripomočke vojakov in sanitetnih enot ter nekaj sanitetnega materiala. Gre za povoje za prvo oskrbo ran, stekleničke in ampule z zdravili, razkužili, protibolečinskimi sredstvi... Večina razstavljenih predmetov je bila najdenih na območji frontne linije na soškem bojišču med zemeljskimi deli in arheološkimi izkopavanji. Opozoriti gre tudi na dve posebnosti, ki jih nudi razstava. V prvem primeru gre za lutko, ki je oblečena v avstro-ogrsko uniformo. Lutka v naravni velikosti predstavlja pripadnika sanitetnih enot, ki je bil opremljen z vsem potrebnim za nudenje prve pomoči ranjencu na bojišču. Šele kasneje so ranjenca na nosilih prenesli v obvezovališča ali bolnice v zaledju. V drugem primeru pa gre za fotografijo hiše v goriški ulici Don Bosco, kjer je med leti 1916-17 delovala bolnica britanskega Rdečega križa. Ta hiša stoji še danes in je omenjena v znanem romanu Er-nesta Hemingwaya Zbogom orožje. Nahaja se na hišni št. 24, le nekaj sto metrov od Kulturnega doma. Fotografija prihaja iz britanskih vojnih arhivov. V prvem nadstropju sta, kot rečeno, na ogled umetniški razstavi. V prvi sta se z umetniško fotografijo spoprijela oče in sin, Joško in Jan Prinčič, ki sta opravila šti-riročno delo. Skupen napor je proizvedel podobe polne tematik in simbologije: v njih se poti zgodovinskega spomina in razni spleti, ki govorijo o nasilju, o izgubi in uničenju človeških in verskih vrednot, prepletajo s sanjami, miti in legendami. Likovni del trilogije utrinkov iz 1. svetovne vojne zaključuje uveljavljeni slikar Claudio Pesci iz Bologne, ki s serijo akvarelov večjega formata ponudi gledalcu celovit in premišljen prikaz ran, ki jih je spopad pred sto leti pustil na goriškem Krasu. Razstava je vključena v projekt Bunker 1915-1918, ki ga s pomočjo sredstev dežele FJK uresničuje Kulturni dom iz Gorice. (vip) gorica - Danes Zaščitni zakon in druga plat njegove zgodbe Kulturni center Lojze Bratuž in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič v sodelovanju s politično šolo SSk prirejata danes ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v okviru Srečanj pod lipami okroglo mizo z naslovom 15-letnica zaščitnega zakona 38/2001. Druga plat zgodbe. Spregovorili bodo nekdanji slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, odvetnika Damijan Terpin in Andrej Berdon ter občinski svetnik v občini Dreka Michele Coren; srečanje bo vodil časnikar Julijan Čavdek. Jutri se začenja sejem vrtnarskih mojstrov Na goriškem sejemskem razstavišču se jutri začenja tridnevni sejem vrtnarskih mojstrov »Pollice verde«. Na njem bo sodelovalo sto razstavljavcev iz Furla-nije - Julijske krajine in iz drugih italijanskih dežel, iz Slovenije in tudi iz Poljske. Ob bogatem izboru rož, zelenih rastlin, zelišč, dreves, opreme za dvorišče, gnojil, vaz, košar, semen, pripomočkov za gojenje cvetic in knjig bo tridnevna prireditev ponudila tudi številne spremne pobude - predavanja, delavnice in tečaje. Sejmišče bo od 1. do 3. aprila moč obiskati vsak dan med 10. in 20. uro, vstop je prost. Pet začasnih zaposlitev Tržiška občina bo v okviru projekta za družbeno delo »Cantiere lavoro« zaposlila pet uslužbencev, ki bodo skrbeli za vzdrževanje mestnih zelenice in parkov. Projekt finančno podpira dežela Furlanija Julijska krajina, ki bo tržiški občina dala na razpolago 40.000 evrov. Prošnjo za zaposlitev bodo lahko brezposelne osebe, ki so brez dela več kot osem mesecev in ki niso deležnih drugih socialnih blažilcev - dopolnilne blagajne ali mobilnosti. Pet delavcev bo na tržiški občini opravilo 130 delovnih dni; delali bodo 6 ur in 30 minut na dan. Skrbeli bodo za košnjo trave, obrezovanje grmičevja, čiščenje zelenic, parkov in tudi plaže. Za zagon projekta mora tržiška občina počakati na dokončno zeleno luč deželne uprave. Vlom v župnišče V torek so neznanci skozi okno vlomili v župnišče v Vrhpolju (Občina Ajdovščina). Po sedanjih ugotovitvah policije so iz notranjosti vzeli gotovino. Glede na zbrana obvestila in druga ugotovljena dejstva bodo policisti PP Ajdovščina v zvezi z obravnavanim primerom podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo v Novi Gorici. Vlomi v župnišča se kljub nedavnemu prijetju peterice iz območja Bele Krajine, ki je vlamljala v žup-nišča v Batujah in Braniku, nadaljujejo. V zadnjem času so vlome med drugim zabeležili še v župniščih v Kojskem, Budanjah, Solkanu, Šempetru pri Gorici in Kromberku; pred nedavnim so poskus vloma obravnavali tudi v cerkvah v Štandrežu in Podtur-nu. (km) 18 Četrtek, 31. marca 2016 GORIŠKA Primorski DOBERDOB - V nedeljo bosta dva pohoda Mladost po sledeh prve svetovne vojne Pri športnem združenju Mladost iz Doberdoba prirejajo že tretjič zapored dogodek Po sledeh prve svetovne vojne, s katerim se želijo spomniti vojnega dogajanja, ki je zaznamovalo naše kraje. Tokratni tradicionalni pohod bo v nedeljo, 3. aprila. Organizatorji so se letos odločili za približno tri ure in pol dolgo jutranjo turo, udeleženci se lahko nato odločijo še za popoldanski pohod. Zbirališče je predvideno med 8.45 in 9.15 na nogometnem igrišču v Doberdobu, kjer bodo organizatorji sprejemali prijave. Na- to se bodo pohodniki z lastnim vozilom odpravili do Martinščine, kjer se bo začel pohod. Povratek na nogometno igrišče je predviden okrog 13.30, ko bo udeležence izleta pričakalo kosilo, medtem ko se bo ob 14.30 začel popoldanski pohod. Udeležence bosta spremljala Paolo Pizzamus in Mitja Juren. Vpisnina znaša 5 evrov za jutranji in 5 evrov za popoldanski pohod, s 15 evri pa je vključeno tudi kosilo. Organizatorji svetujejo, naj se pohodniki opremijo s primernimi oblačili in z obutvijo za hojo po kraški gmajni. ki Ji V torek so na velikem odru SNG Nova Gorica obeležili 50. ponovitev komedije »Pašjon«. Njen avtor Iztok Mlakar je nedavno na festivalu Dnevi komedije v Celju že tretjič postal žlahtni komedijant. Po 50. ponovitvi so se posladkali s torto. Vanjo so zarezali Igor Štamulak, Matija Rupel, Gorazd Žilavec, Iztok Mlakar, Žiga Udir, Hermina Kokaš, Radoš Bolčina, Rok Matek in Tjasa Hrovat foto david verlič [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 31. marca, ob 21. uri izven abonmaja »Da Vienna a Broadway« (tenor Andrea Binetti, sopran Stefania Seculi ob spremljavi Zaube-rOrchestra); informacije po tel. 0481969753, www.artistiassociatigorizia.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Un bacio«. Dvorana 2: 17.30 »Il mio grosso gras-so matrimonio greco 2«; 20.30 »Nos-feratu« (»Viaggio nella Memoria 2016«). Dvorana 3: 17.00 - 18.45 »Il condominio dei cuori infranti«; 20.30 - 22.10 »Land of mine - Sotto la sabbia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 16.50 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.30 »Un bacio«. Dvorana 3: 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«. Dvorana 4: 17.15 - 21.45 »Race - il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »La comu-ne«; 22.10 »Un momento di follia«. Razstave V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled slikarska razstava Edina Valcovicha »Di-segni di«; še danes, 31. marca, od ponedeljka do petka 10.30-18.30, vstop prost. V GORICI: v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku je na ogled fotografska razstava » Velike Zablje« udeležencev fotografskega tečaja, ki ga je pripravil fotoklub Skupina75; še danes, 31. marca, po urniku odprtja knjigarne. V GORICI: v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava črno-belih fotografij člana fotokluba Skupina75 Marka Vogriča »1915-2015«; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) še danes, 31. marca. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled fotografska razstava Katie Bonaventura »Nas-condigli #02«; še danes, 31. marca, 7.30-22.00, zaprto ob ponedeljkih. V GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Korzu Verdi 73, v soboto, 2. aprila, ob 18. uri srečanje in predstavitev razstave »Danzando con la vita« umetnika Cesareja Devetaga; na ogled bo do sobote, 9. aprila, od ponedeljka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; vstop prost. V ŠMARTNEM V BRDIH v Hiši kulture: v soboto, 2. aprila, ob 19. uri odprtje razstave slikarja Aleksandra Pece »Preobrazbe - Nenehno prehajanje oblik«, sledila bo predstavitev oblačil in modnih dodatkov znamke Alternative. Razstava bo na ogled do 2. maja ob petkih 11.00-17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-18.00; www.smartnobrda.si. Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 1. aprila, ob 20.45 nastop harfistke Laure Pandolfo »Il giro del mondo in 47 corde«; informacije in rezervacije na lipizer@lipi-zer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it. 9 Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da bodo od ponedeljka, 4. aprila, do konca akademskega leta v petek, 13. maja, potekali dnevi odprtih vrat; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. M Izleti 22. »VIVICITTA' - POŽIVIMO MESTI«: netekmovalna pohodniška prireditev na treh progah (10, 5 in 3 km) bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 s startom s Trga Evrope - Transalpine. Prirejajo goriški UISP, Športni zavod Nova Gorica, ZSŠDI, ŠD Mark in GS Marathon Gorica. 23. POHOD PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA bo v soboto, 2. aprila, z odhodom od 6. do 9. ure s parkirišča pri mostu v Solkanu za glavni pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje-Korada-Kanal, 8 ur hoje) in krajši pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje, 4 ure hoje) ter z Vrhovelj od 8. do 10. ure za severni pohod (Vrhovlje-Korada-Kanal, 4 ure hoje); informacije www.pd-kanal.nvopla-nota.si. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organi- zira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Velden in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo do 5. aprila po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. PO ZGODOVINSKIH POTEH GORICE: brezplačni sprehod v odkrivanju grajskega naselja bo v nedeljo, 3. aprila, med 16. in 18. uro z zbirališčem na dvorišču Lanzi v grajskem naselju; obvezna najava po tel. 320-6392571, informacije in-fo@visitegorizia.it, www.visitegorizia.it. TURISTIČNO DRUŠTVO CERJE organizira v nedeljo, 3. aprila, 12. pohod po Poteh miru na Krasu, zbirno mesto pri Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju pri Opatjem se-lu ob 10. uri. Na voljo sta dve trasi, 12 km in 7 km, udeleženci si bodo ogledali naravne in kulturne znamenitosti, ostanke dediščine prve svetovne vojne in Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju; informacije www.tdcerje.si, info@tdcerje.si. UPOKOJENCI DOBERDOB prirejajo v soboto, 18. junija, enodnevni avtobusni izlet v Opatijo, sledilo bo kosilo z ribjimi jedmi na ladji, ki bo plula do Bakarskega zaliva; ogledali si bodo Ba-kar, Kraljevico, Krški most in Crikve-nico; rok vpisovanja do 20. aprila oz. do zasedbe mest; informacije in vpisovanje po tel. 380-4203829 (Miloš), tel. 0481-78000 (gostilna Peric) in tel. 0481-78398 (trgovina Mila). KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: naslednji izleti bodo 10. aprila, 8. maja (pohod »Družne sabo-tinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (3476220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). Čestitke Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je z dobrim uspehom diplomiral domov košarkar DANIELE COLLENZINI. Iskreno mu čestitajo odborniki in košarkarji ŠZ Dom in Kulturni dom v Gorici. □ Obvestila 7. ŠELAMIJADA V RENČAH bo v soboto, 2. aprila, v Kulturni dvorani v Renčah: od 10. do 13. ure oddaja še-lamov (tudi divjačinskih), ob 18. uri družabno srečanje, ob 20. uri razglasitev rezultatov. GORIŠKA POKRAJINA v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice razpisuje dvojezični literarni natečaj »Glas ženske«. Tema »Socialna omrežja povezujejo ali ločujejo ljudi?« je namenjena dijakinjam višjih srednjih šol goriške pokrajine, Severne Primorske (sekcija A) ter ženskam, starejših od 30 let (sekcija B). Udeležba je brezplačna. Prispevke v prozi morajo udeleženke do 2. maja poslati na novogoriški Oddelek za družbene dejavnosti ali na urad za protokol pokrajine Gorica; informacije na spletni strani goriške pokrajine. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 2., in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 2. aprila, na društvenem sedežu v Petovljah tekmo za najboljšo salamo. Zbiranje domačih salam bo potekalo na sedežu društva ribičev isti dan do 16. ure, sledil bo srečelov z bogatimi nagradami. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira tečaj telovadbe na prostem pod vodstvom prof. Alda Rupla od aprila do vključno maja, ob sredah od 18.30 do 19.30. Med vadbo se bodo udeleženci premikali peš, priporočena je uporaba (pohodniških) palic. Zbirališče in trasa se bosta spreminjali glede na smer poti, ki jo bo vsakič določil vaditelj. Ob prosti hoji še vaje za razgibavanje, za spretnost in telesno moč; informacije in vpisovanje po tel. 328-9181685 (Ana Saksi-da Zorzut). V KRAJU CASTELNUOVO pri Zagra-ju bo v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri odprtje parka Spomina; www.amici-dicastelnuovo.it. IS Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE IGEA (Ul. Favetti 2) v Gorici prireja danes, 31. marca, ob 18. uri srečanje z Glorio Fabbroni na temo plantarne reflek-solgije; vstop prost. OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira »Ekološki dan« v soboto, 2. aprila. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo. PRAVLJIČNE URICE v občinski knjiž- nici Sandro Pertini v Ronkah med 17.30 in 18.30: danes, 31. marca, za otroke med 4. in 7. letom starosti v slovenščini z naslovom »Za vse ša-ljivce in nagajivce« (Andreja Grom). V ponedeljek, 4. aprila, za otroke do 3. leta starosti (Donatella Mania in dekleta civilne službe); http://biblio-go.ccm.it/library/Ronchi-dei-Legionari/ V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: danes, 31. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Boža Repeta »Milan Kučan, prvi predsednik«; www.ng.sik.si. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 31. marca, ob 20. uri »Moški so z Marsa, ženske so z Venere« (igra Denis Avdic); informacije po tel. 00386-53354013, www.kul-turnidom-ng.si. V OBČINSKEM AVDITORIJU v Ron-kah bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 31. marca, ob 20.30 »Lettera-ture in guerra« (Giulio Morgan, Giorgio Pacorig, glasbena spremljava Andrea Gulli); v petek, 1. aprila, ob 18.30 predstavitev knjige »Fortunato« (Pie-ro Vigutto). KULTURNO DRUŠTVO SKALA v sodelovanju s krožkom Krut prireja niz predavanj o dobrem počutju: v petek, 1. aprila, ob 20. uri na sedežu gabr-skega društva bo naturopatinja Erika Brajnik predavala o »Naturopatiji in krepitvi telesa«, predstavila bo svojo knjigo »Naturopatski priročnik za samopomoč«. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici bo v petek, 1. aprila, ob 18. uri predavanje pisatelja Claudia Magrisa z naslovom »Le tre scritture. Come nasce un libro«. Uvodno misel bo imela profesorica Annamaria Brondani Menghini, organizira združenje Dante Alighieri; vstop prost. V DVORANI KINEMAXA na Travniku v Gorici bo v torek, 5. aprila, ob 20.30 predavanje »La nostra cittadinanza: immaginario e sogni dei non veden-ti«, sledi predvajanje dokumentarca »La spada invisibile« (Massimiliano Cocozza). Prirejata Hiša Filma in združenje Poesia e Solidarieta iz Trsta; vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Olga Lupin por. Franco (iz Renč) v cerkvi pri Ma-donini; 10.00, Bruno Abrami, blagoslov v splošni bolnišnici, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: 11.30, Angela Lauretta por. Spessot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi. DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Or-nella Bonifacio (iz tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Lucio Mare-ga (iz bolnišnice v Pordenonu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BEGLIANU: 12.30, Gino To-don v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 31. marca 2016 19 GLOSA Masaker (ni) zapisan v naše gene JoZe Pirjevec Pri deskanju po televizijskih kanalih se mi je med opernim plesom v Dresdnu, skrivnostmi kristalne lobanje, ki jo hrani British Museum, in veličastnimi mongolskimi pokrajinami na ekranu pojavil Radovan Karadžic. Nanj sem skoraj pozabil, saj je bila zadnja novica, ki je o njem prišla do mene, tista o njegovem nenavadnem arestu. Leta 2008 so ga po naključju odkrili v Beogradu, kjer je živel v preobleki nekakšnega hi-pijevskega vrača, s košato grivo, speto v dolg konjski rep. Če bi ne vedel, koliko gorja je v devetdesetih letih povzročil v Bosni in Hercegovini, bi se mi zdela farsa njegovega dolgega in uspešnega skrivanja zabavna in posrečena, vredna človeka, ki je bil vseskozi velik histrion. Po poklicu je bil Karadžic bolj ali manj uspešen psihiater, po svoji notranji naravnanosti pa pesnik. Njegov vzor je bil črnogorski vla-dika Petar Petrovic Njegoš, ki je v prvi polovici 19. stoletja skušal dvigniti svojo malo domovino iz tri-balne zaostalosti in jo nekoliko modernizirati. Ker se je počutil Srba, je Njegoš močno gojil ljudsko pesem, kakršno je v dobi romantike zbral in objavil nek drug Karadžic, Vuk Stefanovic, prijatelj našega Jerneja Kopitarja. Navezujoč se na mogočno srednjeveško epsko poezijo, ki je skozi generacije živela v ustnem izročilu srbskega naroda, je Njegoš - vla-dika, knez, a tudi nadarjen pesnik - napisal svoje najpomembnejše delo in ga leta 1848 objavil na Dunaju pod naslovom: »Gorski vje-nac«. Radovan Karadžic je »Gorski vijenac« bral vsak dan, kakor bi duhovnik bral brevir. Bil je njegova duševna hrana. O čem govori ta ep, ki še danes spada med klasična dela srbske in črnogorske književnosti? O dogodku, ki nima sicer dokumentarne zgodovinske podlage, a se je ohranil v spominu črnogorskega naroda kot resnična zgodba. Gre za masaker, ki naj bi ga proti koncu 17. stoletja organizirala črnogorska plemena v boju proti po- turčenim rojakom. Da zaščitijo svojo identiteto in svobodo, slo-nečo na pravoslavju, so »kristjani« pod vodstvom metropolita Danila pobili vse »muslimane« v svoji sredi. Tega svetega in grozovitega dne »na vsej cetinjski planoti ni ostal nihče, ki bi lahko povedal, kaj se je zgodilo. Vse tiste, ki se niso poklonili Detetu in se niso zaznamovali s Kristusovim križem, je pokončal naš meč. Samo te smo prepoznali za brate. Do temeljev smo požgali hiše Turkov, da bi ne ostalo sledu po nevarnih sorodnikih in sovražnikih«. V zadnji stopetdesetih in več letih so se mladi Srbi in Črnogorci učili »Gorski vijenac« na pamet, kot manifest rodoljubja in časti. Milovan Djilas, ki je v času svojega zapora v Titovi Jugoslavi presedel devet let v ječi, je posvetil Petru Petroviču Njegošu obširno biografijo, v kateri postavlja »Gorski vijenac« na oltar in slavi ma-saker kot izraz kozmičnega spopada med dobrim in zlim. »Dogodki in okoliščine so črnogorski,« piše Djilas, »temelji in ideje so srbski, nad vsemi pa vladajo večni zakoni.« Mogoče ima Djilas prav, ko trdi, da je masaker zapisan v naše gene. Toda po izkušnjah prejšnjega stoletja in tudi po izkušnjah sodobnih tragedij, je treba vendarle reči, da se s takšno filozofijo ni mogoče sprijazniti in jo pasivno sprejeti. Jasno je, da govorici sovraštva ne moremo na stežaj odpreti vrata, zavedajoč se, v kolikšni meri prispeva k oblikovanju odnosov med ljudmi. To govorico, katere posledica je bilo krvavo nasilje, je Radovan Karadžič plodno gojil v letih, ko je vodil bosanske Srbe in je bil obsojen zato prejšnji teden v Haagu na štirideset let ječe. A zgodba ni samo črnogorska ali bosanska, je tudi slovenska. Ni mogoče namreč prezreti dejstva, da se je v zadnjih letih pri nas razpasla govorica sovraštva, ki je družba in njena sodišča ne znajo ali nočejo zavreti, kar bo pahnilo naš narod, če ne pride do zdrave reakcije, v pogubo. VREME OB KONCU TEDNA Postopno več sonca in višje temperature Darko Bradassi i - ; mM Ozračje se je včeraj po pričakovanjih že nekoliko otoplilo, najbolj v višjih slojih, manj pa zaradi vztrajne oblačnosti v prizemlju. Radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu je včeraj opolnoči na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila +4,6 stopinje Celzija, najvišjo temperaturo v zadnjih desetih dneh, ki za nekaj več kot 3 stopinje Celzija presega dolgoletno povprečje. Ničla je bila ob isti uri na višini 2124 metrov. V prihodnjih dneh se bo še dodatno otoplilo, temperatura bo ponekod že v tem tednu občasno presegala 20 stopinj Celzija. Toda vremenska slika bo še pod pogostim vplivom občasnih vlažnih jugozahodnih tokov, zato dolgotrajnejše in popolne jasnine ne gre ravno pričakovati, kaže prej na spremenljivost z vsaj občasno oblačnostjo. Ciklonsko območje, ki je v preteklih dneh zaobjemalo severozahodne in deloma osrednje evropske predele ter Atlantski ocean, se počasi poglablja nad zahodnim Sredozemljem. Zaenkrat nam z jugozahodnimi tokovi še pošilja občasno bolj vlažen zrak. Največ vlage je bilo včeraj ravno na našem širšem območju in ponekod na italijanskem severu, medtem ko je vzdolž italijanske države v glavnem sijalo sonce in so beležili pomladne temperature. S poglobitvijo ciklona, ki bo iznad zahodnega ter osrednjega Sredozemlja izpodrival topel zrak, se bo od jugovzhoda posredno krepil subtropski anticiklon. V prihodnjih dneh se bo postopno približeval našim krajem, in nas bo vsaj deloma oplazil toplejši subtropski zrak, medtem pa bo vsaj občasno še pritekal razmeroma vlažen sredozemski. Posledično bo iz dneva v dan topleje, toda v glavnem še v okviru precejšnje spremenljivosti, četudi v tem koncu tedna vendarle postopno kaže na več sončnega vremena kot v minulih dneh. Danes bo, kot kaže, še največ oblačnosti. Prevladovalo bo v glavnem oblačno vreme s spremenljivostjo in možnostjo delnih razjasnitev. Pihal bo jugovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 17 ali 18 stopinj Celzija, nekoliko topleje bo v krajih bolj oddaljenih od morja. Od jutrišnjega dne bo iz dneva v dan postopno več sončnega vremena, toda še vedno z vsaj občasno spremenljivostjo ali oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature se bodo zlasti na Goriškem lahko ob sončnem vremenu povzpele do okrog 20 sto- pinj Celzija. V soboto bo zapihal šibak severovzhodni veter. Tudi v nedeljo zaenkrat kaže na podobno vreme s prevladujočim soncem ali vsaj delno jasnim vremenom in morebitno spremenljivostjo, toda evolucija je še nekoliko negotova. Omembe vrednih padavin do vključno nedelje, razen morebitne trenutno nekoliko manj verjetne nedeljske spremembe, ne pričakujemo. Po tem kalupu naj bi se vremenska slika nadaljevala tudi v prvih dneh prihodnjega tedna, ob spremenljivosti, toda tudi daljših sončnih utrinkih in pomladnih temperaturah, vendar še ne ob popolni stanovitnosti, pred verjetnim postopnim nadaljnjim poslabšanjem. O tem pa več v ponedeljek na spletu. Na sliki: nad Sredozemljem se krepi anticiklon umetnost - Vila Manin Mirojeva razstava na ogled do nedelje PASSARIANO - V Vili Manin se izteka razstava slovitega Juana Miroja, ki je doživela velik uspeh. Posebno za velikonočne praznike se je v razstavnih prostorih kar trlo ljudi, tako da so morali organizatorji celo podaljšati urnik ogleda. V soboto, 2. ter v nedeljo, 3. aprila (zadnji dan) bo razstava na ogled do 21. ure. V soboto in v nedeljo bosta na sporedu tudi zadnji spremni prireditvi, ob zaključku pobude (v nedeljo ob 18.30) bo tudi sklepna zdravica. Jutri ob 17.30 bo v Vili Manin tekla beseda o vrtovih vil v Venetu. O tem bodo govorili Piero Colussi, vodja upravnega sveta Vile Manin, Davide Goldoni, ki je odgovoren za dejavnosti banke Crédit Agricole-FriulAdria ter Giuseppe Barbieri iz beneške Univerze Cà Foscari. Mirojeva slika, ki je na ogledu v Vili Manin PISMO UREDNIŠTVU Kdo zastruplja odnose Pri nas je vse v redu znotraj naše skupnosti Naša zaslužna profesorica in zgodovinarka Marta Ivašič se je v nedavnem pismu uredništvu zaskrbljeno vprašala: "Do kdaj še? Do kdaj nam bodo iz drugih slovenskih okolij še prinašali v Trst svoje zastrupljene besede?". Koga je imela v mislih, je znano. Jaz bi njeno vprašanje obrnil: do kdaj bodo točno opredeljeni krogi take ljudi še vabili v Trst in Gorico? Če je res, da ti ljudje s sovražnimi izjavami le še utrjujejo razdeljenost slovenske narodne skupnosti v Italiji na naše in vaše ob splošnem molku tistih, ki so se še nedolgo od tega glasno hudo-vali nad to delitvijo, in če je res, da se obsodbe vredni pojav razrašča ravno v času, ko sta začeli vodstvi osrednjih dveh organizacij civilne družbe složneje nastopati v obrambo naših pravic, potem se poraja kopica novih vprašanj, ki zahtevajo bržkone vznemirljive odgovore. Drago Gašperlin Na vprašanje Stefana Ukmarja v sobotnem pismu uredništvu bi rada odgovorila prav v vlogi navadnega človeka. Na polemike in zdrahe, na ja-mranje in pritoževanje, na zamere in zavisti, ki jih je v zamejstvu več kot preveč, gledam namreč kot navaden človek, saj nimam nobene članske izkaznice, še zloglasnih ''kartic zvestobe'', ki jih zdaj ponujajo celo kramarji, nimam. Na zamejsko organiziranost (jezikovno in na splošno neopredeljiv pojem) gledam kot na osje gnezdo, v katerega ne kaže drezati, ne v dobrem, ne v slabem. Nanjo gledam kot na prepirljivo, kaotično rajo s skupnim imenovalcem: neobvladljivo užaljenostjo. V našem utesnjenem zamejskem prostoru je ta afekt nalezljiv kot oslovski kašelj, celo še bolj! A prav zato, ker nisem in bojda nikoli ne bom nikogaršnja članica, ne bom rinila v zakulisja, v katerih se kuhajo vsa negativna čustva. Nekaj grenkih grižljajev te kuharije sem okusila tudi sama in me je to zelo po- trlo, užaljena pa nisem bila nikoli, ali pač. Gotovo se bo našel kdo, ki bo pomodroval, da naše zamejstvo neizprosno leze v maloro tudi zaradi takih ljudi, kot sem jaz, ki ne reagirajo in se z njegovo usodo preprosto pobrišejo pod nosom. Niti za trenutek pa ne bo pomislil, da nas v tako zadržanje silijo tisti, ki bi morali v ''navadnežih'' zbujati ponos, ne pa zgražanja. Vsaka priložnost, celo najbolj neznatna, je dobra za netenje polemik. Nikoli ni nihče kriv, vedno so krivi ''drugi''. Če se o nekom govori slabo, pa naj gre še za tako neizpodbitno resnico, bo užaljen. Če se o nekom pove kaj dobrega, bo prav tako užaljen, ker niso bile izpostavljene vse njegove vrline in sposobnosti. Vsi hočejo imeti prav tudi takrat, ko je ta ''prav'' očitno na nasprotni strani. Kot da bi se učili iz najbolj zanikrnih televizijskih ''talk show-ov''. Primorski dnevnik bi moral dopise, članke, pisma in replike na to temo strniti pod skupni naslov ''Pri nas je vse v redu'' s podnaslovom ''Nakopičene frustracije, travme, dileme in vpraša- m nja brez odgovora.'' (Prosto povzeto po istoimenski drami mlade poljske avtorice Dorote Maslowske). Pa še to: na goriški strani PD je v članku o turistični ponudbi Goriških brd turistična delavka menila, da je Kraška ohcet preveč tradicionalna (starokopitna?), da bi lahko še bila privlačna za morebitne mladoporočence. Si sploh predstavljate, da je oskrunila eno najbolj prepoznavnih tržaško-zamejskih prireditev? Zdaj samo čakam na nov val polemik, ko bo spet vsevprek razsajal oslovski kašelj. (No, pa sem dregnila v osir!) Če ne drugega, bo pa vsaj vsebina nekoliko drugačna. Mima Kapelj 16. pesniski turnir Marij Čuk se bo jutri potegoval za mesto v finalu SEŽANA - V soboto, 23. aprila, na svetovni dan knjige, bo v Kazinski dvorani SNG Maribor veliki finale 16. pesniškega turnirja. Za laskavi naziv vitez/vitezi-nja poezije se bo pomerilo dvanajst pesnikov in pesnic, ki jih bosta žirija in občinstvo izbrala na polfinalnih nastopih. Prvi bo na sporedu jutri, 1. aprila, ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici Sežana. Na prvem polfinalnem turnirju se bo za šest mest v finalu pomerilo dvanajst izbranih pesnikov. Strokovna žirija (v sestavi Irena Novak Popov, Borut Gombač in Urška P. Černe) bo razglasila 4 finaliste, dva pa bo z glasovanjem izbralo občinstvo. Nastopili bodo Marij Čuk, Dejan Koban, Olga Kolenc, Nina Kremžar, Jernej Ku-sterle, Dušan Šabic, Vesna Šare, Sara Špe-lec, Tjaša Škorjanc, Katarina Tominec, Rade Vučkovac in Milan Žniderič. Glasbeni gost bo kantavtor Bojan Sedmak. Drugi polfinale bo soboto, 9. aprila, v Splošni knjižnici Slovenske Konjice. 20 Četrtek, 31. marca 2016 APrimorski r dnevnik Nachbar košarkar meseca MADRID - Nekdanji slovenski košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar je prejel zelo prestižno priznanje, saj je bil proglašen za košarkarja meseca v španski ligi ACB. V marcu je njegova Sevilla odigrala štiri tekme, osvojila pa dve zmagi. »Boki« je v tem obdobju nanizal po 19,5 točke na dvoboj, s statističnim indeksom 21. Najboljšo tekmo je odigral proti Joventutu, ko je dosegel 32 točk. V letošnji sezoni je Nachbar zbral 25 nastopov, v 22 minutah beleži po 12,7 točke in 2,6 skoka, Sevilla pa zaseda 13. mesto. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Messi razjezil Egipčane BARCELONA - Zvezdnik Barcelone Leo Messi je med gostovanjem v oddaji »Da, slaven sem« na egiptovski televiziji ob koncu intervjuja voditeljici podaril svoje nogometne čevlje in predlagal, naj jih prodajo na dražbi, izkupiček pa naj namenijo v dobrodelne namene. Omenjena gesta je sprožila val ostrih kritik na račun Messija, saj naj bi v arabskem svetu podplati čevljev veljali za nekaj nečistega. »Egipčani v 7000 letih naše civilizacije še nikoli nismo bili tako ponižani,« je dejal član egiptovskega parlamenta Said Hasasin. VATERPOLO - Od nedelje olimpijske kvalifikacije v bazenu Bruno Bianchi Iz Trsta v Rio de Janeiro TRST - Vaterpolisti Avstralije, Brazilije, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Japonske, Srbije in ZDA so si že pred meseci priborili nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru (od 5. do 21. avgusta), na voljo pa so še štiri mesta. Zanje se bo od nedelje, 3. do 10. aprila v bazenu Bruno Bianchi v Trstu potegovalo 12 reprezentanc iz Evrope, Amerik, Azije in Afrike. Na prvi pogled se morda zdi jasno, da imajo največ možnosti za uspeh Italija, Španija, Madžarska in Rusija, vendar so napovedi za turnir z 42 tekmami precej tvegane. Sistem tekmovanja bo enak kot na ženskem kvalifikacijskem turnirju v Goudi na Nizozemskem, s katerega so se na olimpijske igre uvrstile ZDA, Italija, Rusija in Španija. V tržaški skupini A bodo igrale Rusija, Slovaška, Francija, Madžarska, Romunija in Kanada, v skupini B pa Italija, Južna Afrika, Španija, Nizozemska, Nemčija in Kazah-stan. V prvih petih krogih se bodo reprezentance pomerile vsaka z vsako v skupini. Prve štiri ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstile v četrtfinale, peta in šesta pa že izpadeta iz boja za Rio. Odločilni dan na turnirju bo petek, 8. april. V četrtfinalnih dvobojih se bodo po štiri najboljše ekipe iz vsake skupine pomerile navzkriž, torej prvouvrščena ekipa skupine A s četrtouvrščeno ekipo skupine B, A2 - B3, A3 - B2 in A4 - B1. Zmagovalne ekipe si bodo že zagotovile vozovnico na olimpijske igre, turnir pa bodo vseeno odigrali do končne odločitve in razporeditve od 1. do 12. mesta. Tržačani so navdušeni nad vaterpolom, kar dokazuje tudi velika obi-skanost italijanske lige A1, v kateri v tej sezoni igra tržaška ekipa Pallanuoto Trieste. Zato si tudi italijanska reprezentanca, ki bo prvih pet tekem zagotovo igrala ob 20.30, v primeru najboljšega razpleta tudi šesto in sedmo, finale pa ob 17. uri, obeta bučno spodbudo s tribun. Evropske ekipe, ki si nastopa na olimpijskih igrah niso zagotovile na januarskem evropskem prvenstvu v Beogradu, so se zelo kmalu začele pripravljati na tržaški turnir. Tako je bilo tudi z Madžari, najuspešnejšimi na olimpijskih vaterpolskih turnirjih, ki v prejšnjih letih niso morali čakati do zadnjega kvalifikacijskega turnirja. Boj za olimpijske kolajne so si znali priboriti že veliko prej. Toda tudi Madžari so morali pomladiti reprezentanco, davek temu pa so slabši rezultati od tistih, na katere so se navadili. Glavni trener Tibor Benedek, kot igralec trikratni olimpijski zmagovalec, z železno roko vodi svoje igralce, eksperimentira s postavo in svoje fante skuša pripraviti do tega, da na tekmah pokažejo svoj maksimum. Med uspešnimi tridnevnimi pripravami v nemškem Wurzburgu so sredi marca premagali nemško reprezentanco s 13:8. Tretjeuvrščeni na evropskem prvenstvu v Beogradu so prejšnji teden odigrali kar tri trening tekme s špansko reprezentanco, na zadnji petkovi so pokazali najboljšo igro. »Vse kaže na to, da bomo na olimpijskih kvalifikacijah zelo dobri. Pripravljali smo se z zelo močno V ozadju italijanski vratar in kapetan Stefano Tempesti. Intervju z vratarjem Pro Recca smo v našem dnevniku objavili 8. decembra, ko je ligurijska ekipa gostovala v Trstu v prvenstvenem krogu A1 -lige ansa špansko ekipo. Vsi smo zadovoljni,« je dejal Benedek. »Za nami je težak teden, ker smo zelo intenzivno delali v telovadnici, si ogledovali videoposnetke in trenirali v vodi. Tekme s Španci so prinesle pričakovano. Na prvi tekmi smo bili še nekoliko prestrašeni, na preostalih dveh pa je bilo bolje. Forma se vzpenja,« je strnil misli kapetan madžarske reprezentance Daniel Varga. Igralci so v soboto in nedeljo počivali, kar se jim je po drastičnem zadnjem tednu in zelo napornih treningih zdelo skoraj neverjetno. V Trst bodo odpotovali v petek, do takrat pa bodo delali na hitrosti in ohranjali svežino v svoji stalni bazi, bazenu Komjadi v Budimpešti. Benedek je včeraj izločil tri igralce, tako da bodo v Trstu za Madžarsko nastopali: vratarja David Bisz-tritsanyi in Viktor Nagy ter igralci Adam Decker, Balazs Erdelyi, Balazs Harai, Norbert Hosnyanszky, Gabor Kis, Krisztian Manhercz, Marton Szi-vos, Daniel Varga, Denes Varga, Mar-ton Vamos in Gerg Zalanki. V skupini A strokovnjaki drugo vozovnico za Rio pripisujejo Rusiji, čeprav je reprezentanca Kanade precejšnja neznanka in bi lahko presenetila. Italija bo imela v skupini B težko delo s Španijo, ti dve ekipi pa sta naj-resnejši kandidatki za uvrstitev na olimpijske igre. Dejstvo je, da bi bilo vse drugo zelo veliko presenečenje. Na zadnji uradni tekmi teh dveh reprezentanc so Španci premagali Italijo v boju za peto mesto na evropskem prvenstvu v Beogradu z 8:7. Vendar sta ekipi zelo izenačeni in v njunih dvobojih velikokrat odločilno vlogo odigra dnevna forma. Italijani so od ponedeljka do četrtka na pripravah prav v Španiji, kjer trenirajo s špansko reprezentanco. Italijanski trener Sandro Campagna, ki je kot igralec osvojil vse največje lovorike, je v Madrid odpeljal 16 igralcev, med katerimi presenetljivo ni Valentina Galla in Andree Fondellija. Na seznamu so Marco Del Lungo, Christian in Nicholas Presciut-ti, edini levičar Alessandro Nora (vsi Brescia), Fabio Baraldi in Alessandro Ve- lotto (oba Canottieri Napoli), Stefano Luongo (Carpisa Yamamay Acquac-hiara) ter kar deveterica igralcev Pro Recca: Matteo Aicardi, Michael Bodegas, Francesco Di Fulvio, Niccolo Figa-ri, Pietro Figlioli, Massimo Giacoppo, Alex Giorgetti, Niccolo Gitto in kapetan Stefano Tempesti. Na tržaškem turnirju bo lahko igralo le 13 reprezentantov. Italijani so na olimpijskih igrah v Londonu 2012 osvojili srebrno kolajno, na evropskem prvenstvu v Budimpešti 2014 so bili tretji, na svetovnem prvenstvu v Kazanu 2015 pa četrti. Po kakovosti vsekakor spadajo na olimpijske igre, kamor bi se morali zagotovo uvrstiti v Trstu, če le ne bodo imeli kakšnega zelo slabega dne. Sredi februarja so na tekmi svetovne lige v Torinu premagali Rusijo, osmouvrščeno na evropskem prvenstvu, s 16:11, kar je lep dosežek. Tudi druge reprezentance so se zavzeto pripravljale na kvalifikacije in ne nameravajo vreči puške v koruzo povsem brez boja. Dejstvo pa je, da je razlika med najboljšimi in najslabšimi vendarle prevelika, da bi se na primer Ka-zahstan ali Južna Afrika lahko nadejala uvrstitve na olimpijske igre. Jasna Milinkovic NOGOMET - Južnoameriške kvalifikacije za SP Urugvaj še vodi, Messi blizu rekorda CORDOBA - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi je Argentini pomagal do zmage v šestem krogu južnoameriških kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2018. V Cordobi so Argentinci premagali Bolivijo z 2:0, Messi pa je z uspešno izvedeno enajstmetrovko v 30. minuti postavil končni izid in dosegel 50. zadetek v dresu Argentine. Osemind-vajsetletni član Barcelone je šele drugi Argentinec z vsaj 50 zadetki v dresu gav-čev. Doslej je bil edini Gabriel Batistuta, ki je med letoma 1991 in 2002 zbral 56 zadetkov. Messiju prav tako manjka le še en zadetek do skupno 500. gola (za klub in reprezentanco), tega bi lahko dosegel že na sobotnem obračunu španskih velikanov Barcelone in Reala Madrida. »Zmagi proti Boliviji in Čilu sta to, kar smo si želeli. Bili smo nizko na lestvici, zdaj pa smo pod vrhom. Je pa še dolga pot do konca kvalifikacij,« je dejal Mes-si, ki je s svojo Argentino trenutno na tretjem mestu južnoameriške lestvice. Vodi pa Urugvaj, ki je na šestih tekmah zbral 13 točk, dve več od Argentine. Zadnje tri je ponoči zbral v Monte- videu proti Peruju za zmago z 1:0. Edini zadetek je dosegel Edinson Cavani, napadalec PSG. Toliko točk kot Urugvaj ima doslej vodilni Ekvador, ki pa je tokrat izgubil v Kolumbiji z 1:3. Kolumbijci so pokazali eno boljših predstav v zadnjem obdobju, Milanov Carlos Bacca je bil junak z dvema zadetkoma. Kolumbijci so zdaj peti na lestvici. Mesto za njimi so Brazilci, ki so v Paragvaju igrali 2:2. ODBOJKA Spremembe v prihodnji ligi prvakov LJUBLJANA - Odbojkarska liga prvakov bo v prihodnji sezoni potekala drugače kot doslej. Udeležence od oktobra do decembra najprej čakajo trije kvalifikacijski krogi, v katerih bodo igrali po sistemu ena tekma doma, ena v gosteh z istim tekmecem. Zmagovalci tretjega kroga kvalifikacij se bodo nato pridružili 12 najboljšim z ja-kostne lestvice držav. V tem četrtem krogu, ki bo med decembrom in februarjem, bo v ligi prvakov nastopilo 12 predstavnikov najboljših držav z lestvice in osem zmagovalcev tretjega predkroga. V tem delu bodo igrali li-gaški sistem v skupinah s po štirimi ekipami. V moškem tekmovanju bosta sledili končnici z 12 in nato šestimi moštvi, pri dekletih pa le s šestimi. Zmagovalci se bodo pridružili ekipam organizatorjev zaključnih turnirjev četverice. Omenjena nacionalna lestvica bo določila 12 nosilcev, države, uvrščene od 1. do 4. mesta, bodo imele po dva predstavnika, od 5. do 8. pa po enega predstavnika. Slovenija je na moški lestvici 15., prav tako pa tudi na ženski, kar pomeni, da bosta slovenska prvaka začela tekmovanje v kvalifikacijah. Na prvih štirih mestih jakostne lestvice so trenutno Rusija, Italija, Bolgarija in Poljska. POKAL CHALLENGE - Finale (prva tekma): Calzedonia Verona - Novi Urengoj 3:2. Stave mu povzročajo težave LONDON - Angleška nogometna zveza je argentinskega branilca Martina De-michelisa, ki igra za Manchester City, obtožila stavniških prekrškov. Petintride-setletnemu branilcu očitajo 12 kršitev, ki jih je zagrešil med 22. in 28. januarjem letos. Demichelis ima čas do 5. aprila, da se odzove na te obtožbe. Sicer ni nikakršnih namigov, da je Demichelis stavil na katero od 25 ligaških in pokalnih tekem, na katerih je igral. Nova pravila, ki so stopila v veljavo na začetku sezone 2014/15, pa nogometašem in trenerjem prepovedujejo stave na katerokoli nogometno dejavnost. Zveza lahko v primeru dokazane kršitve igralca finančno kaznuje ali suspendira. Vse bližji rekordu OAKLAND - Košarkarji Golden State Warriors so v severnoameriški ligi NBA premagali Washington Wizards s 102:94 in ostali na poti proti rekordnemu izkupičku zmag in porazov v rednem delu. Rekord zaenkrat držijo Chicago Bulls z 72 zmagami in 10 porazi iz sezone 1995/96, bojevniki pa so trenutno pri razmerju 67:7. EUROCUP - Polfinale (prva tekma): Galatasaray - Gran Canaria 89:75 (Omič je bil najboljši strelec Špancev s 15 točkami). V Sloveniji: Olympija - Helios Suns 105:54. Na OI tudi Kolumbija Gary Neville odhaja Kolumbijska reprezentanca do 23 let si je kot zadnja priigrala pravico nastopa na letošnjih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Mladi Kolumbijci so v dveh tekmah dodatnih kvalifikacij premagali ZDA s skupnim izidom 3:2, na povratni tekmi je Kolumbija slavila z 2:1. Ob Kolumbiji bodo na olimpijskem turnirju igrali še Brazilija, Argentina, Nemčija, Portugalska, Švedska, Danska, Mehika, Honduras, Fidži, Irak, Japonska, Južna Koreja, Nigerija, Alžirija in Južnoafriška republika. VALENCIA - Španski nogometni prvo-ligaš Valencia se je po zgolj štirih mesecih razšel s trenerjem Garyjem Ne-villom. Nekdanji as Manchester Unite-da in angleške reprezentance je imel s španskim prvoligašem iz Valencie pogodbo sklenjeno do konca junija, a njegov delodajalec ni bil zadovoljen z opravljenim delom ter je zahteval predčasno razdrtje pogodbe. TURNIR VIAREGGIO - Finale: Juventus - Palermo 3:2. »Stara dama« je de-vetič osvojila prestižni mladinski turnir. / Primorshi ŠPORT Nedelja, 27. marca 2016 21 naš intervju - Matija Jogan o svojih poklicih, ženski košarkarki, šoli in še o marsičem Žoga, učbenik in romantika Matijo Jogana na Tržaškem in Goriškem ne pozna samo športna javnost. Košarkarski trener - Bar-kovljan po rodu, stanuje pa v Lonjerju - je hkrati odličen pedagog. Po koncu lanske sezone, ko je zaključil večletno poglavje pri miljskem Interclubu, je sprejel izziv: podpisal je profesionalno trenersko pogodbo s prvoligaškim klubom Famila Schio iz Veneta, kjer trenira mladinske ekipe in člansko ekipo v B-ligi. Vse lepo, če ne bi ga letos kot učitelja na osnovni šoli Frana Venturinija v Borštu čakalo poskusno leto. Tržaški košarkarski trener, oče dveh otrok, je neke vrste »globetrotter«. Pravzaprav popotnik zanj ni pravi izraz. Bolj mu je pisan na kožo izraz ... športni »nomad«. »Treniram ekipo under 18 (letnice 1997-98) in nastopamo v prvenstvu under 18 pod imenom Famila Schio, ki je društvo, pri katerem sem zaposlen. Z isto ekipo nastopamo tudi v B-ligi, ki je meddeželnega značaja. Igramo tudi proti tržaškim klubom. V B-ligi nastopamo pod imenom Sarcedo, ki je ime društva vasi oddaljene približno 15 kilometrov od Schia,« je najprej obrazložil Matija. Kako je prišlo do stika s klubom iz Veneta? Pred leti sem se odločil, da trenerstvo ne bo moj prvi poklic. Najprej sem učitelj, šele nato trener. Junija 2015 mi je zapadla pogodba z miljskim klubom Interclub Muggia. Pred tem se nisem pogajal z nobenim drugim društvom. Dva dni sem bil brezposeln in nato so me poklicali iz Schia. V stikih sem bil tudi s klubom iz Tržiča in Borom, pri katerem bi mi ponudili vodenje mladinskih ekip. V Schio so me najprej poklicali na razgovor. Ponudba je bila solidna. Dobro sem premislil, kako bi usklajeval službo v šoli in treninge. Sestavil sem načrt in moram priznati, da mi doslej uspeva, čeprav je zelo naporno. Potrebna je grozna disciplina in organizacija. Povrh tega sem kot učitelj letos še bolj pod pritiskom, saj je zame poskusno leto, ki zahteva številna preverjanja in poročila. Po desetih letih in s pomočjo novega zakona so me končno sprejeli v službo za nedoločen čas. V osnovni šoli v Bor-štu pa sem se letos odločil za skrajšani delovni urnik, drugače ne bi zmogel. Kako zgleda vaš teden? V Schiu imam prosti dan samo ob sredah. Od četrtka do nedelje smo skupaj z družino v Venetu, kjer so nam poskrbeli za udobno stanovanje. V ponedeljek zjutraj, v sredo ves dan in v četrtek zjutraj sem v Trstu. Enkrat tedensko potujem z vlakom. Drugič pa z avtomobilom. Če mi dovolite, bi se javno zahvalil kolegicam na šoli, ki so mi v veliko pomoč in so zelo potrpežljive. Ob tem me stoodstotno podpira moja žena (tudi nekdanja košarkarica), s katero sem se pred podpisom pogodbe posvetoval. Imava namreč tudi otroka stara deset mesecev in skoraj pet let. Ker sva se dobro organizirala, teče vse kot po olju. Vsekakor naporno in stresno ... Velja. Ampak, če ne bi tega preizkusil zdaj pri 38 letih, ne bi nikoli več. Seveda moram paziti, da se dovolj odpočijem. Da ne zbolim. In tako naprej. Še najlepše so bile besede oziroma pismo kolege (šolnika), ki ga ne bom imenoval. Napisal mi je, da vidi v tej izbiri veliko romantiko. Ali ste se kdaj kesali izbire? V nekaterih trenutkih sem se že spraševal, ali se vse to splača. Do kdaj vas veže pogodba s Schiom? Podpisal sem dveletno pogodbo. To se pravi do junija 2017, z možnostjo enoletnega podaljšanja. Kako bi primerjali trenerski poklic v amaterskem oziroma v profesionalnem klubu? Famila Schio iz Vicenze je najboljši in najbolje organiziran klub v ženski košarki v Italiji. Klub je v celoti profesionalen. Vsak skrbi za svoje: imamo odgovornega za plače, za kombi, za apartmaje, za stike z me- diji. Okrog kluba kroži ogromno ljudi. Nič ni prepuščeno samemu sebi. V amaterskem klubu pa normalno vsak naredi več stvari. V svojem trenerskem štabu stalno sodelujem s kondicijsko trenerko. Vsak dan treniramo po dve uri. Poleg tega košarkarice vadijo še dvakrat tedensko z utežmi. Ali so vam kot trenerju dali proste roke? Očitno se je moja ideja košarke ujemala z njihovo, tako da so mi res dali prosti roke. Zaradi tega so me bržkone poklicali v Schio. Trenirate ekipo under 18, ki predstavlja neke vrste vrata med članice. Članska ekipa je v Italiji najboljša in nastopa tudi v evropski ligi prvakinj. Predsednik Marcello Cestaro vlaga veliko denarja v ta projekt. Mladinke si sicer z veliko težavo izborijo mesto v članski ekipi. Famila Schio Če ne bi tega preizkusil pri 38 letih, ne bi nikoli več. Paziti moram, da se dovolj odpočijem. Da ne zbolim. In tako naprej. namreč izbere res najboljše v celi Italiji. Večino mladink prodajo ali dajo na posodo drugim ekipam. Ali imate talentirane mladinke? Izjemno talentiranih nimamo. Nekatere pa so solidne. Najboljše mladinke ponavadi kupi Reyer iz Benetk, ki je drugi italijanski velikan v ženski košarki. Politika našega kluba je, da vzgaja mlade košarkarice in jih nato proda drugim. Košarkarice v glavnem prihajajo iz bližnje okolice. Imamo pa sedem košarkaric iz različnih koncev Italije. Iz naše dežele vsekakor ni nobene. Kako bi ocenili italijansko žensko košarko? Podobno kot pri moški košarki je tudi v ženski srednji nivo precej padel. To zaradi raznoraznih razlogov, o katerih ne bi razglabljal. Podobno je vsekakor tudi v nogometu. Glavni krivec je morda moderen način življenja, v katerem ima posameznik zelo široko izbiro in se lahko dandanes odloča za tisoče dru- gih alternativnih športov oziroma konjičkov. Povrh tega je vse manj otrok pripravljenih žrtvovati čas in trud nekemu cilju. Tudi številčno je žensko košarkarsko gibanje šibko v primerjavi z odbojkarskim, ki ima morda desetkrat večjo populacijo. Trenerji pa se močno trudimo in se stalno izobražujemo. Vseskozi skušamo držati visoko kakovost, kar pa ni lahko. V evropski ligi prvakinj je vsekakor vaše društvo (Famila Schio) naredilo zelo dober vtis. Izpadli smo šele v četrtfinalu. Izgubili smo proti praški ekipi USH. Bili smo na pragu zaključnega čet-veroboja. Navsezadnje tudi italijanska ženska reprezentanca igra uspešno. Če primerjamo italijansko in slovensko žensko košarko ... Je v Italiji stanje veliko boljše. V Sloveniji se z žensko košarko bolj ali manj resno ukvarjala le pet klubov. Kaj pa pri nas? Slovenci v Italiji nismo nikoli imeli tradicije v ženski košarki. Prvi ženski šport je tudi pri nas odbojka. Prvi je je to športno disciplino med dekleti pri open-skem Poletu želel razširiti Sergio Tavčar. Nato je skušal nadaljevati Andrej Vremec. Zdaj imamo pri Poletu le eno ekipo v starostni kategoriji under 16. Če bi skušali dobro organizirati, bi lahko uspeli. Ampak ni lahko, saj je konkurenca drugih športnih panog prehuda. Povrh tega nas je premalo. Morda bi lahko bil to eden izmed mojih ciljev na stara leta (smeh). Trst ima vsekakor neko tradicijo v tem športu in tudi kar nekaj solidnih košarkaric. Ne smemo pozabiti na naši sestri iz Milj Jessico in Samantho Cergol, ki so bile tudi v krogu mladinskih državnih selekcij. V vaši lanski ekipi under 15 iz Milj, ko ste osvojili mladinski državni naslov, je bilo tudi nekaj slovenskih košarkaric. Z mano sta igrali Maja Zobec in Anja Struna. Darma Milič igra s tržaškim klubom Sgt. Košarko igra tudi Kathrin Susanj. Ali bi povabili kako tržaško košarkarico v Schio? Takoj. V prvi vrsti Giulio Ianezic, ki sem jo treniral dve sezoni v Miljah. Je letnik 2000 in je pravi ta- lent. Z menoj bi odpeljal tudi Kathrin Susanj. V svojo ekipo pogrešam tak tip košarkaric, ki tako rekoč z lahkoto dosegata točke. Omenil bi tudi Alice Gregori. Ali vam je pot v poklicno košarko odprla osvojitev državnega naslova v kategoriji under 15? Prav gotovo je pomagalo. Odgovorna za mladinski sektor v Schiu mi je povedala, da so me spremljali že nekaj sezon, ampak me niso nikoli poklicali, ker so vedeli, da sem vezan na miljski klub, kjer delajo dobro. Niso se želeli zameriti Miljčanom. Dodati moram še, da sem se jaz pred časom odločil, da ne bom zapustil Trsta in postal profesionalni trener. Ker je bila ponudba oziroma izziv zanimiv, sem se nato odločil, da se preizkusim tudi na višji ravni. Prej ali slej se bom vrnil v naše kraje in doma nadaljeval delo, ki ga zdaj opravljam v Venetu. Ženska košarka vseeno mi ne bi omogočila, da bi lahko živel samo od tega. Ponavljam: moja prva služba je v šoli. Sem učitelj in sem na to zelo ponosen. Sem realist. Trenerstvo je začasna zaposlitev, ki mi bo vsekakor dala veliko. Moja bodočnost je v Trstu: učiti v šoli in trenirati pri tržaških društev oziroma najdlje nekje v deželi. Kako izkoriščate potovanja do Vicenze oziroma nazaj? Predvsem službeno. Pripravljam šolske in trenerske programe. Prosi čas pa izkoristim tudi za počitek. Ko se vračam ob torkih zvečer, pišem veliko na računalniku. Vlaki so dobri in potovanja so udobna. Katere razrede poučujete? Imam četrti razred in poučujem zgodovino, zemljepis ter športni vzgojo. Koliko let že trenirate? Letos je minilo že dvaindvajset let, odkar sem začel trenirati pri Boru. Odtlej sem treniral v vseh mladinskih ekipah. Dopolnil sem vso »gavetto«, kot bi re- Sem lahko srečen, ker se poklicno ukvarjam z dvema najlepšima službama: treniram košarkarske ekipe in učim otroke v osnovni šoli. kli Italijani. Bor sem zapustil leta 2004, ko sem se posvetil ženski košarki. Angažirali so me pri tržaškem Li-bertasu. Od leta 2006 pa do lanske sezone 2015 sem treniral pri miljskem Interclubu. Ženske treniram že trinajsto leto. Pred tem ste bili tudi aktivni košarkar? Temu športu sem se približal pri osmih letih. Moj matični klub je bil Bor, pri katerem sem igral deset let. Medtem sem tudi začel trenirati. Moja prva trenerska izkušnja je bil košarkarski kamp na Opčinah. Pomagal sem Andreju Vremcu. Zakaj ste se odločili za žensko košarko? Leta 2002 sem bil na turnirju na Dunaju. Ogledal sem si tekmo under 20 med ekipama iz Češke in Rusije, kar me je zelo navdušilo. Ali so velike razlike med vodenjem ženske in moške ekipe? Zelo velike. Tako iz psihološkega kot iz športnega vidika. Ali bi vas lahko nekega dne znova videli na klopi moške ekipe? Ne izključujem te možnosti. Še nekaj bi dodal. Prosim. Sem lahko srečen, ker se poklicno ukvarjam z dvema najlepšima službama: treniram košarkarske ekipe in učim otroke v šoli. Vse skupaj je utrudljivo, daje pa mi veliko zadoščenj. Srečen sem, ker me vsi podpirajo. Začenši z družino. Pa tudi kolegi šolniki. Hvala vsem. Jan Grgič jadranje - Olimpijske kvalifikacije v razredu 470 v španski Palmi de Mallorci Vztrajata in ne popuščata Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta se približala konkurentom - Ukrajinca v »pole position« - Poškodovala sta jambor Jadralca sesljanske Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, ki na olimpijskih kvalifikacijah na španski Palmi de Mallorci (47. Trofeo Princesa Sofia IBE-ROSTAR) tekmujeta z italijansko državno izbrano vrsto, sta začela boje v zlati skupini. V konkurenci štiridesetih najboljših jadralcev na svetu v razredu 470 sta včeraj dosegla 20. in 14. mesto. Skupno sta po prvih dveh plovih v zlati skupini 23. Le mesto pred njima je italijanska posadka Zandona-Trani, najboljša »az-zurra« po včerajšnjem dnevu sta Capurro in Puppo (20.). Za jadralcema Čupe sta še Ferrari in Calabro (25.). Na vrhu vztrajata Avstralca Belcher in Ryan, ki sta včeraj obakrat zmagala. Ya ovratnik jima dihata Američana Mcnaz-Hughes in Španca Xammar-Herp. Boj za zadnjo evropsko olimpijsko vozovnico posta- ja vse bolj napet. V »pole position« sta po zadnjih dveh plovih ukrajinska jadralca Boris Švets in Pavlo Matsujev, ki sta skupno 13. (danes sta dosegla 6. in 5. mesto). Portugalska posadka Villas-Boas/Camelo je 19. Danes bosta na sporedu dva plova, zadnja dva pa še jutri. V soboto bo na sporedu ragata za kolajne. Za zadnjo olimpijsko vozovnico se bodo danes in jutri potegovali Italija, Ukrajina in Portugalska. Ukrajinci so v rahli prednosti. Naša jadralca sta torej še v igri, čeprav sta včeraj imela nekaj težav. »Poškodovala (zvila) sva nov jambor, tako da bova jutri (danes) tekmovala z rezervnim. Danes (včeraj) sva ga že preizkusila. Upam, da bo jutri (danes) vse v redu,«je po včerajšnjem napornem tekmovalnem dnevu dejal krmar Simon Sivitz Košuta. (jng) nogomet - 2. amaterska liga Primorje še povečalo prednost Primorje - Moraro 2:0 (1:0) Strelca: 32. avtogol, 90. Rooney Primorje: Carmeli, Golia (Zanco), Cerar, Santoro, Furlan, Benvenuto, Romano (Paoletti), Pezzullo (Mandorino), Rooney, Chierini, Sema-ni. Trener: Ravalico. V zaostalem srečanju je proseško Primorje sinoči zanesljivo premagalo Moraro in tako povečalo prednost pred drugouvrščeno Chiar-bolo. Razlika znaša pet krogov pred koncem prvenstva že 11 točk. Pri-morje je povedlo v prvem polčasu s pomočjo avtogola. Zmagoviti gol pa je padel tiki pred sodnikovim žvižgom, ko je gostujočega vratarja premagal Rooney. Primorje bo v nedeljo na domači Rouni gostilo Sagrado. 22 Četrtek, 31. marca 2016 ŠPORT Primorski ki Ji ALPSKO SMUČANJE - Mladinsko DP KOŠARKA - Mednarodna mladinska turnirja na Dunaju in v Sarajevu Odlična 19. Žoga namesto pirhov Caterina Sinigoi (SK Devin) v veleslalomu v Sestrieru Več košarkarjev naših društev se je v velikonočnem obdobju mudilo v avstrijski in bosanski prestolnici Prvi dan državnega mladinskega prvenstva v alpskem smučanju je bil za tekmovalko združene ekipe ZSŠDI Caterino Sinigoi (SK Devin) pozitiven. V včerajšnjem veleslalomu v Sestrieru je Sinigoieva (na fotografiji) dosegla 19. mesto (čas 1:02,25). V kategoriji deklic je nastopilo okrog 90 tekmovalk iz cele Italije. Zmago je slavila Giulia Corrado (58,23). Iz naše dežele pa je bila najhitrejša Giulia Mase (Cai XXX Ottobre, čas 1:00,04), ki se je uvrstila na 7. mesto. Masejeva (letnik 2002) je leto starejša od Sinigoie-ve, ki v kategoriji deklic tekmuje šele prvo sezono. Smučarka Devina je bila vsekakor najboljša od svojih letnic iz naše dežele. Skupno od letnic 2003 se je uvrstila na 5. mesto. »Glede na težko progo sem s smučanjem Cateri-ne zelo zadovoljen,« je ocenil njen trener Aleš Sever, ki je še dodal: »Ko smo šli na ogled proge, sem se malce prestrašil, saj je bila izjemno zahtevna. Tekmovalce je čakala skoraj minuta strmine. Primerjali bi jo lahko s zadnjim delom proge v Podkorenu. Precej ODBOJKA Soča Olympia tretja Under 18 ženske Na Goriškem se je zaključil redni del ženskega prvenstva under 18. Mladinke Soče-Olympie so zasedle tretje mesto in se bodo v polfinalni tekmi v gosteh pomerile z Minervo Millenium, ki je druga na lestvici. V rednem delu so jo v domači telovadnici premagale (3:1), v športni palači v Gorici pa izgubile (3:0). Drugi polfinalni par je Mossa - Ronchi. Pol-finalne in finalne tekme bodo na programu že v nedeljo, 3. aprila, točen kraj finalnih tekem pa morajo še določiti. (stc) Mossa - Soča Olympia Lokanda De-vetak 3:0 (25:9, 25:18, 25:16) Soča Olympia Lokanda Devetak: Co-lja (L2), Del Pino 0, Doria 0, Fajt, Fer-folja 1, Frandolič (L1), Gerin 5, Juren 3, Kosič 2, Pacori, Petruz 3, Sardoč 1, Winkler 10; trener: Lavrenčič. Soča-Olympia se je v zadnjem krogu rednega dela pomerila s prvou-vrščeno Mosso, za razliko od prve tekme, pa je bila tekma tokrat dokaj enosmerna. Sprejem gostij ni bil učinkovit, kar je vplivalo na napad, ki je bil prelahek plen agresivne obrambe domačink. Če k temu dodamo veliko napak, ki so jih igralke Soče-Olympie storile pri začetnem udarcu, je slika slabega dneva gostij popolna. Vrstni red: Mossa 24, Minerva Millenium 13, Lokanda Devetak 12, Ronchi 11, Farravolo 0. Under 14 ženske Na Goriškem Mavrica Arcobaleno - Volley Ball Libertas 0:3 (17:25, 18:25, 11:25) Mavrica: Balta, Birri, Ceresatto, Cotič, Falzari, Feri, Filaferro, Komjanc, Kovic, Paulin, Tomšič; trener: Magajne. Igralke Mavrice so odigrale zaostalo tekmo in se v razmahu štirih dni pomerile dvakrat z isto ekipo. Na obeh tekmah je bil Volley Ball Libertas boljši nasprotnik. Proti fizično in tehnično boljšim gostjam, ki imajo več igralskih izkušenj, so se domačinke z dobro igro uspešno upirale v prvih dveh setih, v tretjem pa so se popolnoma vdale v poraz. (stc) Vrstni red: Volley Ball 48, Millenium 38, Mavrica Arcobaleno 35, Grado 33, Staranzano 20, Villesse 19, Pieris 18, Fincantieri 14, Ronchi 8, Mossa 1. je bilo prelomnic, povrh tega pa je bila proga poledenela. Uspešne so bile tiste smučarke, ki so naredile manj napak. Caterina jih je nekaj naredila, toda smučala je dobro.« Danes je bil po programu na sporedu slalom, ki pa ga bodo bržkone odsmučali jutri. »Zaradi slabih vremenskih napovedi so nekoliko spremenili program. Jutri (danes) čaka Ca-terino superveleslalom,« je dodal Sever. Smučarji se bodo vsekakor premaknili na tekmovališče v Bardo-necchio. Državno mladinsko prvenstvo se bo končalo v nedeljo. (jng) V velikonočnem obdobju postaja Dunaj iz leta v leto vse bolj pomembno košarkarsko središče. Zasluge za to nosijo organizatorji turnirja Basketball Wien, ki vsako leto privabi v avstrijsko prestolnico več kot 5.000 košarkarjev in košarkaric od 12. do 22. leta starosti iz vseh evropskih držav. Med temi se je prestižnega mednarodnega turnirja tudi letos udeležila raznolika delegacija naših predstavnikov, saj so nastopili na letošnjem turnirju na Dunaju Jadran under 16 (trener Štefan Persi), Jadran under 14 (Marko Švab), Sokol under 13 (Damjan Košuta in Francesco Peric), Dom under 12 (Eriberto Dellisanti), Polet under 16 (Marina Brollo) in združeni moštvi Bora in Brega oz. ženska ekipa under 14 in moška ekipa under 12 (Alan Albanese in Karin Malalan). Ne glede na rezultate, med katerimi je bilo kar nekaj lepih uspehov, je treba pri tovrstnih turnirjih omeniti izkušnje in stike, ki so jih navezali mladi košarkarji in košarkarice iz najrazličnejših držav. V številnih primerih so se ti med drugim prvič »spopadli« z mednarodnim sojenjem, kar je zagotovo no- Košarkarji ekip naših društev so turnir na Dunaju izkoristili tudi za zabavo in ogled različnih znamenitosti PLANINSKI SVET Divje babe Tradicionalni izlet SPDT na velikonočni ponedeljek je bil letos arheološko obarvan. Čeravno je bilo nebo pokrito in je zjutraj malo rosilo, smo se v polnem avtobusu planincev odpeljali najprej do Mosta na Soči, kjer smo si privoščili kavico. Tu smo se srečali s tolminskimi planinci in z gospo Slavico, ki je za nas izlet pripravila. Še par kilometrov vožnje po ozki cesti ob reki Idrijci in že smo se ustavili v kraju Reka. Gojzarji so bili takoj na nogah in v hipu smo se zarili v strma pobočja Šebreljske planote. Steza je bila za marsikoga izziv, vendar je bil korak dokaj počasen, da smo po slabi uri vsi prilezli do vhoda v jamo Divje babe. Tu se nam je pridružila lokalna vodička, brhka Urška, ki nam je natanko razložila, kako je do odkritja jame prišlo in kaj so v njej arheologi našli: svetovno znamenitost, piščali podobno najstarejše glasbilo na svetu, ki jo je pred okoli 50.000 leti izdelal Neanderta-lec iz kosti mladega jamskega medveda. Po prijetnem bližnjem srečanju z malimi netopirji v gornjem delu jame, smo se po lepo urejenih a strmih stopnicah povzpeli do vrha planote in se ustavili ob cerkvici Sv. Ivana, na kraju, kjer je nekoč stalo pogansko svetišče sonca. Ta s petorico okoljskih cerkva tvori mistični pentagram. Tudi ob cerkvici sami je devetero zdravilno energetskih točk. Ker je začelo rahlo rositi, smo se po lepi stezi, ki se Košarkarji goriškega Doma v Sarajevu vost. Seveda ni zmanjkalo niti časa za sprehode po Dunaju, za izlete s podzemno železnico in s tramvajem, tako da je bilo nepozabnih trenutkov na pretek. Prav tako nepozaben je bil velikonočni turnir, na katerem sta nastopili primorski_sport facebook 4 je v gornjem delu vila na izpostavljeni polici sredi prepadnih sten, spustili v gozd in kmalu pripešačili do dna doline. Ob Idrijci smo se sprehodili še kak kilometer, prečkali Idrijco po visečem mostu in dosegli gostišče Kur-nik. Tu smo se ob dobri kapljici, joti in klobasi ter znamenitem šebrelj-skem želodcu dodobra okrepčali in v prijetni družabnosti zaključili bogat in izredno zanimiv izlet. (5R) Predavanje o zgodovini alpinizma Jutri, v petek, 1. aprila, bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, poseben planinski večer. Organizira ga Slovensko planinsko društvo Trst. Gost večera bo prof. Peter Suhadolc, ki ga poznamo predvsem kot geofizika in seizmologa, je pa tudi vnet planinec, dober poznavalec zgodovine alpinizma in priznan filatelist. Tokrat bo predavanje posvetil zgodovini alpinizma, vse od prvih pristopov in vzponov do premagovanja najbolj navpičnih sten, osvajanja najvišjih vrhov in sodobnih načinov plezanja. Predavanje bo spremljal bogat slikovni del, ki predstavlja posebno zanimivost, saj je v celoti prikazan s fi-latelističnim gradivom, kot so, recimo, znamke, poštne celine in žigi. Prav zaradi tega je predavanju dal naslov: Zgodovina alpinizma z zobč-ki in brez. Začetek predavanja bo ob 20.30. Od Cola do izvira Hublja Tržaško planinsko društvo načrtuje za nedeljo, 10. aprila, zanimivo turo po robu trnovske planote. Od Cola nad Vrhpoljem pri Vipavi se bodo pohodniki podali po valovitem kraškem svetu, po travnikih, gozdovih in skalnatih grebenih vse do izvira Hublja. Predvidene so štiri ure in pol do pet ur nezahtevne hoje. Do izhodišča se bodo pohodniki pripeljali z osebnimi avtomobili. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Za morebitne informacije lahko pokličete na tel. štev. 040413025. Prijateljstvo brez meje 2016 V nedeljo, 17. aprila, bo 11. srečanje »Prijateljstvo brez meje«. Slednje združuje slovenske planince, ki živijo v treh različnih državah ob Jadranu: člane Planinske skupine K.P.D. Bazovica z Reke, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice v Sloveniji ter s člane tržaških društev SPDT in Planinskega odseka ŠZ Sloga - SK Devin (Italija). Letošnje srečanje se bo odvijalo v neposrednem zaledju Reke, saj si je njegovo organizacijo prevzela Planinska skupina Bazovica, ki je pripravila zelo pester, za vse primeren pohodniški program. Tržaški planinci se bodo do zbirnega mesta, do lovske koče Lisac (med Klano in vasico Li-sac), pripeljali z avtobusom. Tu pa bodo lahko izbirali med tremi, po težavnosti različnimi pohodi. ekipi Doma under 16 in under 14, ki sta se v sodelovanju z ZSŠDI prvič odpravili v Sarajevo, kjer je od 24. do 27. marca potekal mednarodni turnir Basketcup Sarajevo. Domovi posadki sta vodila trenerja David Ambrožič in Jan Zavrtanik, tudi v tem primeru pa ni zmanjkalo zabave in časa za ogled znamenitosti bosanske prestolnice. Pravi izlet je dopolnila prisotnost številnih navdušenih staršev in nekaterih odbornikov, ki so velikonočne praznike izkoristili za ogled Sarajeva v družbi oranžne žoge. □ Obvestila ZSŠDI vabi na seminar za športne delavce, ki bo v soboto, 2. aprila v dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu od 9.00 dalje. Predavatelji bodo: Adriano Kovačič (fiskalna problematika), Mitja Gialuz (primer uspešnosti na športnem področju - Barcolana) in Aleksander Koren (odnosi z mediji) SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo v nedeljo, 10. aprila iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10. uro pred avtobusno postajo v Praprotu in po približno 4 urah hoje je ob kosilu in nagrajevanju v Repnu poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. Najbolj trenirani, A skupina, se bodo od Lovske koče Lisac povzpeli na 933 m visoki vrh Pliš, ki predstavlja zahodni rob gorskega masiva Obruč. Z vrha se odpira enkraten razgled na Kvarner, na Učko in Obruč, v jasnih dneh pa sega pogled vse do Julijcev. Predvidene so 3 ure hoje. Druga, B skupina se bo podala na nekoliko krajši pohod (2 do 3 ure), ki se vije v glavnem po gozdu. Začetni del poti bo sicer skupen z A skupino, vendar bo B skupina nadaljevala pot po gozdu vse do Kraljice šume (Kraljice gozda), mogočne bukve (s premerom 120 cm), ki predstavlja naravni spomenik. Tretja, C skupina pa se bo peljala v Klano, kjer si bo ogledala Klanjski grad, nato pa se bo peš podala do lovske koče Lisac ( približno ura in pol hoje). Sledil bo svečani del srečanja v lovski koči Lisac. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila. Za informacije in prijave je Spdt-jevcem na razpolago tel. št. 040413025 (Marinka). / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 31. marca 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI3 RAI4 12.55 Rookie Blue 14.15 Teen Wolf 14.55 Fairy Tail 15.20 16.50 Streghe 16.45 23.45 Novice 17.30 Xena 18.55 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.50 Boardwalk Empire RAI5 13.45 23.15 Lo stato dell'arte 14.15 Wild Italy 14.50 Tree Stories 16.001 grandi del-la letteratura italiana 16.55 Memo - L'agenda culturale 17.50 Europa Street Art 18.15 Novice 18.20 20.45 Passepartout 18.50 This is Opera 19.451 buongustai dell'arte 21.15 Petruska 22.15 Il mare è blu RAI MOVIE 13.20 Film: Goodnight for Justice (vestern, '11) 14.55 Film: Sirene (dram., '90, i. Cher) 17.00 0.35 Novice 17.05 Film: Il circolo del-la fortuna e della felicita (dram., '93) 19.25 Film: Divorzio all'italiana (kom., It., '61) 21.15 Film: Quartet (kom., '12, r. D. Hoffman, i. M. Smith) rija: Hamburg Distretto 2116.35 Film: Sfi-da senza paura (dram., '71, i. P. Newman, H. Fonda) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Miami Supercops - I poliziotti dell'8a strada (det., It., '85, i. B. Spencer, T. Hill) 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Film: Windtalkers (voj., '02, i. N. Cage) 23.30 Gazebo 23.25 Film: L'ultimo samurai (pust., '03, i. T. Cruise) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 23.00 Film: Submarine (dram., '10) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 23.00 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Nad.: Il commissario Rex 18.30 Nad.: Pasión prohibida 19.20 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: Emilie Richards - Un piccolo paradiso (dram.) _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Cuore ribel-le 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Se- 23.30 Film: Cellular (triler, '04, i. C. Evans, K. Basinger) _ITALIA1_ 6.35 Risanke 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show _IRS_ 13.20 Film: Appassionata (erot., It., '74) 15.10 Film: Uomini e no (dram., It., '80) 17.10 Film: Verso l'Eden (dram., '09) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il mandolino del capi-tano Corelli (voj., '01, i. N. Cage, P. Cruz) 23.30 Adesso cinema! 23.55 Film: Un amore sotto l'albero (rom., '04, i. S. Saran-don, P. Cruz) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 II Rossetti 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: I soldati dell'imperatore (akc.) _DMAX_ 12.30 20.20 Banco dei pugni 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acc-hiappalligatori 15.05 River Monsters 15.55 Te l'avevo detto 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Video del tubo 22.00 Dollari al volante 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Po travnikih... s Stanetom Sunikom 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Žametna kantile-na 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostha 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Opus SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 10.00 Med valovi 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.15 Kino fokus 15.20 Slovenski magazin 16.00 Čas za Manco Košir 18.00 Dok.: Ustekleničeno življenje 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Puščavska vojna - El Alamein 21.25 Film: Most na Ibarju (voj.) 22.55 Dok. film: Zavedeni - Resnica o NLP-jih _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca-podistria 14.45 22.30 Lynx magazin 15.15 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.20 Dok.: K2 16.45 Avtomobilizem 17.00 Slovenski magazin 17.35 Brez meja 18.00 23.45 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Zvočno klasični 21.00 Dok.: Perché noi - Cal-listo, Tullio, Franco e il cinema 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.50 16.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Na kraju zločina 23.50 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 11.40 Top Gear 8.55 Risanke 9.1015.10 Serija: Šola za prvake 9.45 15.45 Serija: Goldbergovi 10.15 11.25, 12.45 Tv prodaja 10.30 14.10 Serija: Puščica 13.00 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 16.20 Film: Kjer je volja, tam je pot (kom.) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: Odbite zabave divjega Vana 3 (kom.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0 13.25 Ellen 14.25 Nad.: Esperanza 15.55 21.20 Bilo je nekoč 17.05 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.15 23.20 Da, dragi! Da, Četrtek, 31. marca Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Quartet Velika Britanija 2012 Režija: Dustin Hoffman Igrajo: Billy Connolly, Tom Courte-nay, Pauline Collins in Maggie Smith Prva režijska preizkušnja že petinse-demdesetletnega Dustina Hoffmana je prijetna zgodba o skupini prijateljev, ki se na stara leta znajdejo v istem domu za ostarele. Dom je namenjen predvsem nekdanjim glasbenikom in velikim pevskim talentom. Wilf, Reggie in Cissy so že dalj časa v Beecham House in kot vsako leto pripravljajo praznovanje obletnice rojstva Giuseppeja Verdija. To je za goste doma in občinstvo velik praznik, ker koncert priredijo v dobrodelne namene, ki jih posvetijo krajevni skupnosti. Njihova običajna svečana prireditev pa tokrat tvega, da naposled propade, ker je v Beecham House prispela tudi Jean Horton, to je nekdanja velika pevka londonske opere in bivša Cissyjeva žena. Z Wilfom, Reggie in Cissyjem je Jean nastopala v priznanem kvartetu; zdaj pa se noče sprijazniti z dejstvom, da bi z njimi morala igrati kot gostja doma. draga! 19.00 21.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classi-fica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e so-cieta; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 18.00 bo na sporedu redna mesečna oddaja, posvečena pregledu dogajanja na področju likovne umetnosti Pisani svet podobe. V rubriki Sledovi mojstrov bomo po sledeh kulturne dediščine poročali o pomladanskih dnevih sklada FAI v Trstu in odkrivanju starega pristanišča. V rubriki Podoba v besedi bomo skupaj prelistali katalog o razstavi hrvaškega slikarja Va-troslava Kuliša v Skladišču idej v Trstu. Harmonia mundi je osrednja tematika razstave novejših slik in objektov na ogled v tržaškem Kulturnem domu, o teh pretanjenih slikah bomo spregovorili z akademsko modno oblikovalko, slikarko in profesorico Cvetko Hojnik v rubriki Sveže na paleti. Ob koncu oddaje pa kot vedno nekaj krajših utrinkov z razstavišč. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 31. marca 2016 VREME, ZANIMIVOSTI _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo pa je obsežno ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak. Prevladovalo bo spremenljivo vreme. V predalpskem pasu niso povsem izključene rahle padavine. V najhladnejših urah se bodo v spodnji nižini lahko pojavljale meglice ali ponekod megla. Na obali in v visokogorju bo pihal zmeren južni do jugozahodni veter. Danes bo na vzhodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu bo lahko občasno rosilo ali rahlo deževalo. Ob morju bo pihal jugo, drugod okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 15 do 22 stopinj C. Spremenljivo oblačno vreme bo. Več sonca bo na obalnem območju. V predalpskem pasu bo možen krajeven rahel dež. V najhladnejših urah se bodo v spodnji nižini lahko pojavljale meglice ali ponekod kratkotrajna megla. Jutri bo delno jasno, na zahodu tudi pretežno oblačno. Veter bo oslabel. Toplo bo, najvišje dnevne temperature bodo nad 20 stopinj C. Kanin - Na Zlebeh . . .400 Piancavallo...... . . . .300 Vogel ................275 Forni di Sopra .......280 Kranjska Gora.........../ Zoncolan............210 Krvavec..............150 Trbiž.................230 Cerkno................../ Osojščica............100 Rogla ................120 Mokrine .............190 Poln tovornjak pitonov in želv Krokodil ubil ruskega potapljača PHNOM PENH - Policija je v Kambodži blizu mesta Phnom Penh ustavila tovornjak, v katerem je bilo pod plastjo koruze skritih 17 pitonov in 102 želvi. Domnevno naj bi bil tovornjak namenjen v Vietnam. V Kambodži uživajo kačje in želvje meso, pitonova koža pa dosega izredno visoke cene na črnem trgu. Trgovino s pitoni ureja konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami, saj so mnoge živalske vrste označene kot ogrožene in ranljive. Ni znano, da bi imeli v Kambodži farme pitonov, kar pomeni, da so bile najdene kače ujete v divjini. Najdene želve in pitone so predali organizaciji za zaščito živali, ki jih bo vrnila v divjino. DŽAKARTA - V indonezijski provinci Zahodna Papua so našli mrtvega ruskega turista, ki ga je očitno med potapljanjem napadel morski krokodil. Truplo so našli na otočju Raja Ampat na priljubljeni točki za potapljanje blizu gozda mangrov, ki rastejo ob obali. »Menimo, da ga je napadel krokodil, ker smo morali, preden smo dosegli truplo, odgnati krokodila,« je povedal vodja lokalne agencije za iskanje in reševanje Prasetyo Budiarto, ki je dodal, da je bila leva roka ruskega turista odtrgana, na levem stegnu pa je imel zevajočo rano. Prijatelji so ruskega turista že v soboto prijavili kot pogrešanega. WASHINGTON - Mednarodni jedrski vrh Jedrski material ni dovolj zavarovan Na svetu je dovolj plutonija in visoko obogotanega urana za izdelavo 200.000 kosov orožja z močjo atomske bombe, ki je uničila Hirošimo Spominski center v Hirošimi ansa WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama bo danes in jutri v Washingtonu gostil mednarodni jedrski vrh, ki se ga bodo udeležili predstavniki več kot 50 držav. Cilj srečanja je zagotoviti, da jedrski material iz okoli 1000 jedrskih objektov po svetu ne pride v neprave roke. Obama je prvi vrh o jedrski varnosti organiziral leta 2010, nato sta sledila še dva podobna dogodka, in sicer leta 2012 v Seulu in leta 2014 v Haagu. Glavni cilji teh srečanj so preprečiti nepridipravom dostop do zalog jedrskega materiala, zmanjšanje količin visoko obogatenega urana in separirane-ga plutonija, preprečevanje tihotapljenja in kibernetska varnost. V zadnjih letih je bil narejen znaten napredek. Več držav je namreč zmanjšalo ali se povsem znebilo svojih zalog jedrskega materiala. Japonska, na primer, je ta mesec vrnila ZDA dovolj plutonija za izdelavo 50 jedrskih bomb. Kljub napredku je Nuclear Threat Initiative (NTI), vodilna ameriška nevladna organizacija za neširjenje jedrskega orožja, v januarskem poročilu ugotovila, da jedrski material po svetu ni dovolj dobro zavarovan. Iz študije Mednarodnega panela za cepljive materiale iz leta 2015 izhaja, da je na svetu dovolj plutonija in visoko obogatenega urana za izdelavo 200.000 kosov orožja z močjo atomske bombe, kakršno so ZDA leta 1945 odvrgle nad Hirošimo. V to sicer ni všteto jedrsko orožje, ki ga posedujejo države, zato kritiki pravijo, da jedrska srečanja niso dovolj široko zastavljena. Po njihovem mnenju bi morali na dnevni red uvrstiti vse cepljive materiale - civilne in vojaške. Od prvega jedrskega vrha se je 14 držav zne- bilo zalog jedrskega materiala, druge pa so okrepile prizadevanja za boljše varovanje svojega. Na drugi strani nekatere druge države krepijo svoje jedrske zmogljivosti. Pakistan, Indija in Severna Koreja so na primer izdelale nove bombe, pri čemer strokovnjaki opozarjajo na pomanjkljive varnostne standarde v teh državah. Skrajna skupina Islamska država je že uporabila kemično orožje, strokovnjaki pa se bojijo, da se poskušajo dži-hadisti dokopati do jedrskega materiala, s katerim bi izdelali t. i. umazano bombo. Gre za običajno bombo, vendar pri njeni eksploziji pride do onesnaženja okolice z radioaktivnim materialom. Da gre za realno grožnjo, je pokazala preiskava belgijske policije po novembrskih terorističnih napadih v Parizu, med katero so odkrili deset ur posnetkov direktorja belgijskega jedrskega raziskovalnega programa. Sharon Squassoni iz Centra za strateške in mednarodne študije pravi, da bo cilj tokratnega vrha utrditi napredek, ki je bil narejen doslej, na primer ali so države uresničile zaveze, ki so jih dale. Na vrhu pred dvema letoma je 35 držav podpisalo različne zaveze, ki pa se jim niso pridružili glavni akterji - Kitajska, Indija, Rusija in Pakistan. »Zelo pomembno bi bilo, da bi se s podpisi pridružile tudi te države,« je poudarila Squassonijeva. Nove zaveze bi lahko vključevale boljšo izmenjavo informacij in odprtje jedrskih zmogljivosti za inšpekcije iz drugih držav ali Mednarodne agencije za jedrsko energijo. To bo zadnji vrh pod Obamo, zato se poraja vprašanje, kako bodo drža- ve spremljale napredek v prihodnje in ali bodo ZDA organizirale ta srečanja tudi pod novim predsednikom. Ob robu vrha bodo potekala tudi dvostranska srečanja. Ameriški predsednik Barack Obama se bo sestal z japonskim kolegom Shinzom Abejem in južnokorejsko predsednico Park Geun Hye, s katerima bo govoril o severnokorejski jedrski grožnji. Obama ima prav tako predviden sestanek s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ne pa tudi s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki prav tako prihaja v Washington. Pripravil Jure Kos/STA ZDRAVSTVO Nevarnost omejena ŽENEVA - Ebola, zaradi katere je od decembra 2013 v več afriških državah umrlo približno 11.000 ljudi, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ni več nevarnost mednarodnih razsežnosti. Generalna direktorica WHO Margeret Chan kljub temu opozarja, da v Zahodni Afriki previdnost še vedno ni odveč. »Izbruha ebole v Zahodni Afriki ne obravnavamo več kot nevarnost mednarodnih razsežnosti,« je povedala generalna direktorica WHO Margaret Chan. Tako je preklicala nevarnost, ki je bila prvič uradno razglašena avgusta 2014. V Gvineji, Liberiji in Sierri Leone po besedah Chanove še vedno obstaja nevarnost. Pred kratkim so v Gvineji zabeležili pet smrtnih primerov ebole. Zdravstvene oblasti so povedale, da je 961 ljudi, ki so domnevno bili v stiku z žrtvami, pod nadzorom. Chanova je povedala, da je tveganje za mednarodno razširitev bolezni majhno, države pa so se zdaj sposobne na nove izbruhe virusa odzvati zelo hitro. Na vrhuncu izbruha ebole leta 2014 so nekatere države uvedle prepovedi potovanj v najbolj ogrožene afriške države. PrimorskiD * facebook m