— 271 — Novičar iz slovanskih krajev. 1% Orave na slovenskem Ogcrskem 17. aug* Dragim „Novicamu, ki se tudi pri nas berejo, pošljem natisnjeno pesem v jeziku Ogerskih Slovencov, s ktero smo prihod Njih veličanstva cesarja Franc-Jo-žefa pozdravili, iz ktere bote vidili, da so slavenski jeziki vsi zares sestre ene matere. Razun nekterih slov-niških in besednih različnost je le ti poseben razloček, da namesti našega g imajo tudi Ogerski Slovenci kakor Cehi h, kakor sledeča pesem kaže: Piesen k uVitanju Jeho cisarsko kralovskeho Apoštolskeho Veličenstvo Frantiska-Jozefa na den S I a v-neho prichodu Jeho do Oravy dna ll.augusta 1852. Bože požehnaj ') Cisdra Franc-Jozefa drahjeho! 2) Jeho prichod mu otvara 3) Srdca ludu vernjeho ') : Vitame 5) Te, medzi nami, pod našima Tatrami 6), Vitame Te, uprimnvmi slovenskimi srdcami! Pokloii sa ty Choč 7) vysoky Pred našim Panovnikom 8J , Tys 9) našej k Ne mu vernosti ,0) Obrazom a pomnikom: Jako stojiš nepohnuty v burkach času i hromu: Tak stojime skalopevne my pri cisarskom domu. Zaplesaj cela Orava! Cisar Pan t'a navštivil M)j Zvolaj zvučne 121 : SIa>a! Slava! On lud biedny 13) obživil5 Hučte hory, hučte haje; ,4), Slava bud1 Cisar o vi Drahiemu ludu oteovi Františku-Jožefovi! Bože zachovaj ,5) drahiemu Drahy život Gisari! Nech ,6) sa cisarsky tron Jeho lT) Bleskom slavy ožari; Nech sa Jeho celym svetom slava močne oživa, A v krajin&ch Jeho pokoj, blaho, rozkoš 18) prebvva! l) Bože požehnaj — Bog požegnaj. 2) Drahjeho zz: dragega. 3) O t vara zz: odpira. '*) Ver njeho zz: vernega. 5) Vitame zz: pozdravimo. 6) Tatrami — gore tako imenovane. 7) Ghoč, po našem Hoč, visoki hrib v Tatrih nad Ku-binam. 8) Panovnikom zz vladarjem5 pan po našem gospod; panoviti zz: gospodariti, vladati. 9) Tys zz: ti si. 10) Verno s tzz: zvestoba. n) N a vš ti vil zz: obiskal. »^Zvolaj zvučne zz: zaiikaj. l3) Biednyzzz zapušeni. H) Hučte hory, hučte ha j e zz: donite gore, donite gaji (gojzdi). '^Zachovaj = ohrani. ,6) Nech zz: naj. ,7) Jeho zz: Njegov* l8) Rozkoš ^^ veselje. — 272 — Iz Ipave 18. augusta. Danes, ko smo godpre-svitliga cesarja slovesno praznovali, je bil tudi za naše šolarčke vesel dan. Po prizadevi gosp. Matevža Ko-žuh-a, kaplana in začasnima učitelja v Ipavi so dobili novo prav lepo bandero, na kterim ste podobi angelja varna in s. Alojzia prav lično inalani od g. Kuhnl-na v Ljubljani. Pred vclko mašo so se visokočastiti g. tehant Juri Grabrijan, spremljeni od svojih kaplanov, v šolo podali. Vsi šolarji so bili zbrani. Novo bandero se prinese, pa je zavito. Gosp. tehant nagovore otroke, jih opomnijo tega, kar so današnji slovesni dan vidili in slišali, jim ljubezin in spoštovanje do svitliga cesarja gorko perporoče, jim pravijo, de je danes za celo cesarstvo tak dan veselja, kakor ob godu vaših očetov ali mater za vas. O godu očeta, pravijo dalej, dobite tudi kako vezilo, in danes, ki je rojstni dan nasiga cesarja , dobite za vezilo to bandero. Potem razvijejo bandero , ga dcrže v rokah, pokažejo na podobo angelja varha, ter jih opomnijo, de tudi njih angeljc varh spremlja, de se morajo povsod lepo zaderžati, de ne bodo njega žalili. De boste pa angeljcu varhu dopadli, morate posnemati zgled nedolžniga mladenča sv. Alojzia, kterije vaš šolski patron; na to pokažejo njegovo podobo in povejo njegovo življenje. Potem dajo bandero enimu nar boljših učencov rekoč: „Ti boš nosil bandero pred svojimi sošolci; pa glej, de boš tudi z lepim zgledam pred njimi hodil". Vsi so prav pazno poslušali. Obljubim, de današnjiga dneva nikdar pozabili ne bodo. Iz Dolenskega 18. aug. Grojzdna plesnoba se je tudi pri nas prikazala, pri brajdah okoli hiš huja kot po vinogradih. Eno brajdo sim vidil pri Sent-Ruperski kaplanii čisto vso plesnivo , tako da ne bo nobena jagoda dozorela, če tudi ima veliko prav lepega grozdja na sebi. Eno drugo ravno tako plesnivo sim tudi našel v Mimiški fari. Slišijo se tožbe semtertje zavoljo tega. Verjetno je, da se bo ta bolezen tudi po vinogradih raztrosila. Naši kmetje pa ne verujejo, da bi to kaka posebna grojzdna bolezen bila, pravijo, da se je grozdje ali s čem odergnilo, ali pa, dasejeopra-šilo, — kar pa je skoz in skoz napčna misel. Tudi za-stran koruna tožijo, da so cele njive že se posušile, in da veliko gnjilega skoplejo. Tako nam le slaba žuga. Vunder imamo ajdo tak lepo, da bi jo človek le gledal, in koruza se tudi dobro redi, prosa so silno lepa, stern, posebno pšenica, se je takanažela, da že več let se tako lepa ne pomni. V Trebnim je bil poslednjo nedeljo god presvit-lega čara prav svečano praznovan. Le samo ognjičanje (umetovni ogenj) je nek veljal čez 50 gold. Iz cele okolice jih je veliko povabljenih; cesarski gospodje uradniki so odbor sostavili, ki naj vse za to svečanost po-skerbi.—Nad Trebanskem gradom so podzemeljsko jamo našli, ki je neki velikosti velike sobe, ktero so za 5,Mariino jamo" kerstili, in v kteri je neki več lepega kapnika dobiti. J. Gruden. Iz Ljubljani. Z nepopisljivim veseljem naznanimo svojim bravcem, da naš slavni Koseški, ki je pred 14 dnevi hudo zbolel, je srečno prestal nevarno bolezni. Milostljivi Bog daj! da se nam občje ljubljeni mož spet popolnoma ozdravi in mnogo mnogo let vživa terdniga zdravja, on, ki nam jejL^vjjra^ojJel veličanstvo slo-, venske poezie in pred njim nepoznano mogočnost in krasoto jezika našiga, — literiga ,,SI^enTa" je začela novo dobo pesništva slovenskiga, — kteriga poezie so še le prav vnele serca nadepolnih naših mladih pesnikov. Naj nam bo dolgo dolgo ohranjen v slavo in korist domovine!—Pri ti priliki oznanimo še dru^o ve- selo novico, da (javno pred boleznijo) nam je gosp. Koseški za „Novice" poslal slovenski prevod devetnajstih bukev Homerove „11 i a de", s kterim veličastnim delam bomo začeli prihodnji list 55Novica.