DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: ni-.-c. rin L JOU. letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. —- Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. y-1812i Leto VI. - Štev. 32 Trst - Gorica 8. avgusta 1952 Izhaja vsak petek Je „Borba“ odgovorila ? Potreba jasne politike V našem zadnjem uvcdniku smo podobno kakor že enkrat prej vprašali, kaj pomenijo razne dvoumne izjave jugoslovanskih politikov, ki so govorili o tržaškem vprašanju. Prvič je izzval naše vprašanje Kidrič, drugič pa Tito. Tako z ene kakor z druge strani doslej še nismo prejeli nobenega odgovora. Celo Primorski dnevnik je molčal, kakor da bi bil v zadregi. Pač pa je beograjska poloficielna Borba v ponedeljek objavila nov članek, v katerem, obravnava odnose z Italijo in seveda tudi tržaško vprašanje. Kaj piše ta list? Primorski dnevnik prinaša izvleček zadevnega članka, čigar zaključek naj bi glasil približno takole: »Jugoslavija je pripravljena prispevati k rešitvi tržaškega vprašanja, toda ne na račun svojih pravičnih in življenjskih interesov v Trstu, niti ne na račun prebivalstva Trsta, najmanj pa na račun našega življa.« Nato ugotavljaj Borba, »da je Za tako rešitev potrebna dobra volja z druge strani», ki je pa seveda ni. Po tolmačenju Corriera di Trie-sic, naj ui te oeseae pomenile, da Jugoslavija še vedno trdno vztraja na ohranitvi in uresničenju Svo-oodnega tržaškega ozemlja, kakršnega predvideva mirovna pogodba z Italijo. Toda to je seveda samo njegovo tolmačenje, saj si še Primorski dnevnik ni upal napisati kaj takega. In v tem primeru je ravnal pravilno. Ce namreč pretehtamo besede, ki jih je Borba ntipisala, potem moramo brez nadaljnega reči, da so sicer lepe, a presneto nedoločene. V njih ni nič konkretnega. »Jugoslavija ne bo ptrispevala k rešitvi tržaškega vprašanja nič takega, kar bi šlo na račun njenih upravičenih interesov ali na račun tukajšnjega jugoslovanskega življa...... To je splošna obljuba, kakršno je izrekel vodilni beograjski list. Toda, kje so meje, do kod. in kakšen naj ui bil prispevek, ki ga Jugoslavija še lahko da za prijateljsko rešitev tržaškega vprašanja, ne da bi s tem škodovala »svojim in našim življenjskim koristim«, tega nam Borba nikjer ne pove. Ali je ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja znotraj ali zunaj meje tega popuščanja, tudi o tem Borba ne reče jasne besedice. Borba se zadovolji z ugotovitvijo, da Jugoslavija ne bo šla preko naših koristi, toda mi vemo, da smatra nekdo lahko naše koristi in življenje dovolj zajamčeno samo v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja, v neodvisnosti od Italije, lahko se pa tudi zadovolji s papirnatimi obljubami o spoštovanju naših manjšinskih pravi'-. Kakšno pot bo torej ubrala Jugoslavija? rioi Da na to ni odgovorila. Pušča si odprta vsa vrata. Nekateri vidijo seveda v tem zopet višek modrosti. V zasebnih razgovorih trdijo, »saj itak ne morejo drugače ravnati, sedaj so v defenzivi, ali ne vidite »kako močne diplomatske akcije so sprožili Italijani?« Toda mi se nikakor ne moremo zadovoljiti j temi, ki hvalijo ta »ples v nezn i-nem«. Prav temu izvijanju, neprestanemu menjavanju stališč, enkrat ponujanja Trsta Togliattiju, pred tem zahtevam po njegovi priključitvi k Jugoslaviji, nato zopet ne prikritim predlogom za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo, končno zahtevi po ohranitvi Svobodnega tržaškega ozemlja itd. se moramo zahvaliti, da jugoslovanskega stališča V tržaškem vprašanju danes nihče na svetu več ne jemlje resno. Menda ni nikogar, ki ne bi pritrdil našim besedam, če rečemo, da bi bil položaj tržaškega vprašanja vse drugačen, če bi Jugoslavija od rsega začetka pokazala, da ve, kaj hoče, in če bi na takem enkrat poudarjenem načelu tudi vztrajala. Tega pa ni storila in danes z izjavami svojih odgovornih državnikav zopet zapleta v nekakšno umetno meglo. Zato se ne sme čuditi, če drugi pričakujejo, da bodo od nje lahko izsilili vse, kar si žele, saj lahko vidijo kolikokrat je v teku borih petih let izpremeniln svoje mnenje. Po našem pa je tako postopanje Jugoslavije napačno in zato nas tu- Razlastitev se nadaljuje j— Ni več čas za vladanje nad tržaškimi Slovenci z zakonom pesti in sile Guuerner fldlai Steuenson di najnovejše pisanje Borbe ni prav nič zadovoljilo. Ponovno .zahtevamo, da mora to igračkanje nehati. Verjetno to komu ne bo nrav. Smatral bo, da se nepoklicani vtikamo v njegovo »veliko igro«. Toda s tem se mora pač sprijazniti, saj je v vprašanju naša koža in zanjo pač smemo skrbeti. * * # Načrtna razlastitev naše narodne posesti, in sicer na obali med Trstom in Tržičem, to je na najobčuf-ljivejši točki, je sedaj privedla q<: naseljevanja ustja Timave po istrskih beguncih. Doslej se je tamkaj naselilo kakih trideset družin, z njimi je pa prišel še njihov dušni pastir. To pomeni ogrožanje naše de-vinsko-nabrežinske občine, kajti ze se pojavlja težnja po odcepitvi Devina od Nabrežine, to je, da se o-balni del občine odcepi od suho-zemnega dela iste in s tem odreže njen večji del od morske obale, da bi se na ta način osamil Sesljan, kar bi omogočilo sklenjeno povezavo italijanske narodne posesti preko Soče z italijansko narodno posestjo v Trstu ter dalje z razlastitvijo Zavelj z italijansko narodno posestjo v Istri. Po tej poti bi morala vsa jadranska obala od Tržiča do Kopra preiti v italijanske roke. Vse to se o-digrava pred očmi Zavezniške vojaške uprave, ki iz strahu pred ponavljanjem marčnih izgredov dopušča, da se ne samo naš narod, ampak z njim cela Srednja Evropa odreže od Jadranskega morja. Čemur se pa najbolj čudimo, ni v toliki meri politična neaktivnost naših upraviteljev, ki svojo nalogo jemljejo in pojmujejo s čisto tehnične strani ter svoje posle vodijo po načelu izogibanja vsakemu nadležnemu sporu, zavedajoč se vnaprej, da bi po primeru generala W:intertona za zeleno mizo mednarodnih konferenc potegnili krajši, konec. Čudno je in nas naravnost osupne dejstvo, s kako nepojmljivo lahkomiselnostjo ti naši zahodni u-pravitelji prehajajo preko odmevov, ki jih taka razlastitev jadranske obale mora imeti na usodo cele evropske celine. Z našo narodno posest.;o predstavljamo namreč mi na tej točki izhod na morje za Srednjo Evropo. Saj smo mi- Slovenci sestavni de! onega narodnega področja, ki - se razteza od morske obale do Visokih Tur, to ie do avstrijskih dežel, na do-Podonavja in Cehoslovaške. Avstrija in Jugoslavija namreč težila proti tej obali in je prav ta obala njun prirodni izhod na morje že od časov Karla Velikega, ki ie že pred 1100 leti spoznal, kako življenjsko Važen za Srednjo Evropo je ta izhod na morje, zaradi česar jim je moral biti očuvan. In to politiko povezave zaledja z morjem je preko pet sto let vodila tudi Oglejska patriaršija in njej se moramo poleg mnogih drugih negativnih strani zahvaliti, da je bila tem našim krajem v pomoč proti prizadevanju Benetk, ki so to našo obalo hotele razlastiti. Mi tudi vemo, koliko denarja je Avstrija vložila v Trst, ne sicer iz ljubezni do mesta, ampak zato, ker je bil ta izhod na morje Avstriji nujno potreben. Mi pa tudi vemo, kaj je od Avstrije nastalo, ker je bila s saint-igermainsko pogodbo odrezana od morja: Ni minulo 20 let in ona je zaradi pomanjkanja življenjske sposobnosti padla v naročje Nemčije. Posledica tega je bila, da so propadle Cehoslovaška, Poljska in Madžarska in da je z njimi propadlo evropsko ravnotežje. In končna posledica zahodnjaške neuvidevnosti za probleme Srednje Evrope je bila druga svetovna vojna. Ce si torej ogledamo stvari, kakor se odvijajo in odigravajo pred našimi očmi, izgleda, da dosedanje izkušnje še niso odprle oči anglosaksonskim državnikom. Njihovo popolno nepoznavanje problemov Srednje Evrope in dejstvo, da še niso spoznali nujnosti potrebe po ohranitvi evropskega ravnotežja, prihaja do novega in zelo usodnega izraza prav v vprašanju razlastitve naše narodne posesti. Ono, kar obstoja že od časov Karla Velikega, torej preko tisoč let, to je nacionalna povezava o-zemlja, ki se razteza med Alpami in Jadranskim morjem, se danes pred očmi zahodnih zaveznikov u-ničuje iz razloga, ker je zanje brezpomemben pojav, če peščica političnih zločincev s svojimi drznimi ukrepi uničuje tisto, kar je bilo zglajeno v teku stoletij. Ultime Notizie od 4. t. m. govore o pionirjih kulture na divjem zahodu. Po tem prikazu smo mi brezpravni Indijanci, italijanski kolonisti pa nosilci novega reda. Ubogi revčki in nevedneži! Zanje, ki zgodovino Evrope presojajo skozi povečevalno steklo svojega slepega nacionalizma, seveda pojem sodelovanja med narodi, to je sodelo- vanja mnogih enakopravnih narodov na istem prostoru, nima nobenega smisla, ker imajo smisla ed -nole za pojem njihovega ozkega monopola. Oni ne poznajo preteklosti in. zgodovine teh krajev, oni nimajo niti najmanjšega pojma o vlogi Slovanov v tej preteklosti ter o tem, koliko zaslug imamo prav mi za pojem evropskega sodelovanja na tem področju, kjer smo prav mi na tej izpostavljeni točki še vedno nosilci nekega svetlega izročila. Zanje smo divji zahod, narod brez zgodovine in brez kulture! In spričo tako očitnega spričevala italijanskega neznanja, slabe vzgoje in njihovega nerazumevanja preteklosti ter naloge teh krajev, naši zahodni upravitelji uganjajo, politiko noja, ki se jim že danes tako kruto maščuje na Koreji, v I-ranu in v Egiptu, in ki pomen'a nevarnost za nadaljni obstoj naš g zahodne omike. Kajti, kaj pomeni zaupati Italijanom, ki izkoriščajo vziiv/une težave m vzurzujtijo piu-i zL.cUii.au na^Ajtuie zveze z irauom, c.sipiom m i umsom, o tem zgovorno pričajo neprevidne izjave ltah-janskm listov Piornale di Trieste m 11 Messaggei U iz Rima. in kaj spet pomeni na tako občutljivem prostoru, kot je Trst, u-gan.ati očitno protislovensko n ooenem prot.sreanjeevropsko politiko, ne želimo zaveznikom, da b: se tega naučiii in nauk plačali na lasten račun. Za zdaj bi piedlagali le eno, dr, končno vendarle malo globlje spoznajo in nekoliko resneje preuče problematiko tržaškega vprašanja. In to jim predlagamo ne samo v svojo lastno obrambo, ampak tudi z namenom, da jih obvarujemo grenkega izkustva prekasnega prebujenja. Tudi Somalci so namreč pokazali, da se danes ne vlada več z zakoni pesti in sile.... Na kongresu ameriške demokratske stranke, ki je bil pred kratkim v Chicagu, je bil izvoljen za strankinega kandidata za predsednišk2 volitve Adlai Stevenson. Guverner Adlai Ewing Steven-sen se je rodil 5. februarja 1900. Njegov stari oče, ki se je imenoval tudi Adlai Stevenson, je bil podpredsednik Združenih držav pod Clevelandom od 1893 do 1897. Skoraj vso svojo mladost je preživel v Illinoisu, kjer je bila rodbina njegove matere lastnica malega podeželskega časopisa. Z 22 leti je diplomiral na sloviti Princetonski u-niverzi in štiri leta kasneje je dosegel doktorat prava na Northvve-stern University. Se istega leta je odprl v Chicagu odvetniško pisarno. 2e takrat se ie začel zanimat' za zunanjo politiko in postal član krajevnega Council on Foreign Re-lations. Mladi Stevenson je vstopil v javno življenje leta 1933 v Washing- DRUGAČE HI MOGOČE Spoštovanje pravnega reda je edini zdravi temelj vsake stvarne politike Nedavni govor maršala Tita je živo odjeknil v vrstah italijanske javnosti in brez daljnjega moremo razumeti, da se je zaželena rešitev jugoslovansko - italijanskega spora oddaljila bolj kot bi za stvar evropskega miru bilo želeti, zaradi česar vsi prizadeti krogi z izvest-no zaskrbljenostjo gledajo na bodoči razvoj jugoslovansko-its.lijan-skih odnosov. Ce se hočemo zazreti v jedro stvari, muemo opaziti, da se zavest javnega mišljenja, in to ne samo pri nas, ampak tudi v sosednji Italiji vse bolj približuje zamisli, da je v mednarodnih vprašanjih vendarle najprimerneje oslo-niti se na čvrste temelje mednarodnih pogodb, in opustiti tisto, kar je bilo tako značilno za italijansko politiko, to je težnjo, da Bi z zakulisnim šarjenjem dosegla kak nerealen učinek, in težnjo, da bi na izumetničen način prikazala neko neobstoječo ljudsko voljo. Kar koli se je o osnutku Svobodnega tržaškega ozemlja že reklo in kakor koli se je o njem razpravljalo, vendarle drži, da z osnutkom Svobodnega tržaškega ozemlja ni bil ustvarjen noben umetni stvor. Ko se ie Trst predal ali bolje rečeno poveril avstrijskim vojvodom habsburškega rodu, se jim je -kakor izpričujejo listine iz septembra 1382 — poveril s pridržkom po- polne samouprave. Tržaški kapitan, poveljnik avstrijske ali pravzaprav kranjske posadke (ker je bil Trst več kot lab let sestavni del vojvodine Klanjške), ki je bila vzdrževana iz sredstev, ki so jih zbraii kranjski deželni stanovi, pa ni i-mel nobene notranje oblasti niti v Trstu niti na tržaškem področju, ampak ie Trst in njegovo področje upravljala tržaška občina. To pomen:, da je mesto Trst s svojim statutom že leta 1382 bilo samoupravna edinica, ki se vsaj bistveno v ničemer ni razlikovala od današnjega Svobodnega področja. Mirovna pogodba torej nikakor ni — kot ST Italijani hoteli — samovoljno kršila osnovne pravice Tržačanov, ampak je, vseeno če zavestno ali nezavestno, uzakonila stanje, ki je bilo leta 1919 samovoljno pogaženo v korist italijanskih teženj, ki pa edino odgovarja tržaškim potrebam. In to resnico Tržačani spoznavajo vedno bolj in zato je indipendentistično gibanje, to je gibanje za neodvisnost Trsta, v stalnem porastu. In zaradi tega si morajo iredentisti pri vsakokratnih volitvah pomagati z volivci, ki jih dovažajo od zunai. Zato vsa poskušanja ustrahovanja vse bolj gi-nevajo v zločinski smešnosti. Seveda se še danes dogajajo primeri odpustov delavcev in nameščencev, ker kljub različni izjavi nepoklicani prodajalci Kdo je pooblastil Baniča, da ponuja Irst Italiji? Mnogim, ki razpolagajo z našo kožo z vso lahkomiselnostjo, najbrž pač zato, ker ni njihova, se je zdaj priključil še v emigraciji živeči bivši beograjski narodni poslanec Ivan Banič. Ne da bi ga kdo kaj vprašal ali prosil, je napisal za italijanski liberalni tednik II Mondo članek, v katerem razpravlja o jugoslovansko - italijanskih odnosih. 'Ni sicer znano, ali so ga plačali sli pa so se mu zmedli pojmi, todd Ultime notizie z veseljem podčrtavajo njegove zaključne ugotovitve, po katerih bi moralo vse ozem';e ob Tržaškem zalivu pripasti Italiji, ki naj bi se obvezala, da bo spoštovala narodne manjšine. Gospod Banič živi zelo daleč od tukaj in najbrž kaj malo pozna iu-kajšnie razmere, da je lahko napisal kaj takega. Kako bi izgledale te manjšinske pravice smo dovolj občutili v preteklosti in tudi danes ne kaže, da bi se lahko zanesli 11:1 kakršne koli obliube. Toda višek je v tem, da se sploh na ide jugoslovanski 'avni delavec, na čeprav mu ie morda v emigraciji že postalo težko in čuti potrebo, da izkoristi vsako priliko, »da se čuie njegov, glas«, ki ponuia slovensko in hr-vatsko zemljo Italiii. Gospod Ivan Banič je zagrešil nekai, zaradi česar bo odslej vsakdo upravičeno s prstom kazal nani, kot na edino izjemo med sodobnimi jugoslovanskimi politiki, ki ie v tržaškem vprašan iu prelomila skupno fronto Slovencev, Srbov in Hrvatov. Zanimiva ie logika, po kateri rrihaia Banič do svoiega zaključka. Po njegovem je bila po prvi svetovni vojni Italija tista, ki je, bila nepopustljiva in ki si je ne-, upravičeno prilastila velike kose, slovanske zemlje. Po drugi svetovni vejni pa je prav Italija doprinesla velike žrtve, izgubila je Reko, Zader, Poreč in Rovinj. Zato je zdaj čas, da tudi Jugoslavija nekaj žrtvuje. Pri tem pa seveda gospod Banič enostavno pozablja, da so italijanske zahteve po Trstu samo prva menica, ki jo italijanski iredentisti predlagajo v plačilo. Cim bi ta bila honorirana, bodo sledile druge, med katerimi ne bodo samo tiste, ki se nanašajo na po Baniču navedena štiri mesta, temveč vsa Dalmacija, Albanija, interesi v Bolgariji itd. Svobodno tržaško ozemlje, ki ga želi gospod Banič likvidirati z e-nostavno predajo Italiji, je med stalim tudi jez, ki naj za v bodoče za vedno prepreči trenje in spopade dveh nacioanlizmov za posest jadranskih obal. Tu stoji, zabito med njima, med jugoslovansko in italijansko obalo, kot nesporen mejnik. Ce tu mejnik pade, smo pri starem. Toda vse to ie najbrž Baniču vseeno. Glavno,, da je njegov članek izšel, pa čeprav v reviji zagrizenih nasprotnikov Jugoslavije. Tolaži nas le to. da ie gospod Banič kvečjemu tretjerazredni konjukturni politik in da je to edini, s katerim so italijanski iredentisti lahko pripr. -vili majhno senzacijo. Boljšega pač niso našli. Toda zato ni sramota zanj nič manjša. Žalostna ti majka, Baniču.... doma govore slovenski, vendar so za take nedemokratične postopke minuli časi. Zato se pa tukajšnji demokrščanski krogi zgražajo nad trpljenjem »nesrečne Istre«, ki sc, ga sami zakrivili in sami umetno izzvali. Logika dogodkov kaže vedno bolj svojo neizprosno zunanjost. Ce mirovne pogodbe veljajo le v toliko, v kolikor koristijo italijanskim težnjam, zakaj bi naj veljale za Jug:-slovane tudi tedaj, kadar škodujejo njihovim težnjam? Italijani hočejo braniti svoje sonarodnjake v Istri S polno pravico in na podlagi pogodbe. Toda ne morejo kratiti Jugoslaviji iste pravice, da ščiti svoje pravice v Trstu! Ker pa italijanski in jugoslovanski interesi v predmetnih področjih stoje in padejo z mirovno pogodbo, ne preostane nič drugega, kot da se i Jugoslavija i Italija postavita na podlago mirovne pogodbe in zahtevata njeno izvršitev. V 'Italiji nihče, ki ima še razum, ni pripravljen zagaziti v vojno na, ljubo neki umetno z dovažanjem volivcev škrpucani 58-odstotni večini v Trstu. Zato Italiji drugo ne preostaja, kot da se nasloni na mirovno pogodbo, in sicer da se nanjo nasloni brez pridržka in ne da bi prihajala na dan s kakšnim drugim 23. marcem 1952, to je brez ponovitve tržaških »treh giornat«, ampak odkrito, pošteno, kakor se spodobi kulturnemu narodu, ki hoče biti zastopnik evropskega reda in domovina pravne varnosti. Ob času največjih evropskih trenj, ko je fiskalizem upropastil rimsko državo, je bilo čuti Avguštinov izrek: »Iustitia regnorum fundamentum«. Naj bi bil ta izrek vodnik tudi današnjih Italijanov! In če samo malo pomislijo, bodo Italijani kmalu spoznali, da je »iustitia«, t. j. spoštovanje obstoječega pravnega reda, edini zdravi temelj vsake stvarne .politike. tonu, ko je pds.al posebni svetovalec novega urada Agricultuial Ad-jUstment Administiation, ki ga je ustanovil predsednik Roosevelt v okviru New Deal-a s smotrom, da z državnimi podporami vzdrži cene kmetijskih pridelkov (česar se je ameriška agrarna politika držala Vse do danes). S presledkom zasebnega odvetniškega udejstvovanja cd 1. 1935 do 1. 1941 se je Stevenson vrnil v državno službo ob vstopu Združenih držav v vojno kot posebni pomočnik mornariškega ministra Kn'xa. Leta 1943 je riišel v Italijo na čelu ameriškega odposlanstva, katerega naloga Je bila izdelava načrtov za vojaško zasedbo. Kasneje je bil pomočnik zunanjih ministrov Stettiniusa m Bji.iesa in v tem svojstvu je bil tudi član ameriške delegacije na pivi komerenci 'Združenih narodov leta 1945 v San Franciscu ih na kasnejših glavnih skupščinah leta 1946 in 1947. Nato se je vrnil v Chicago, kjer so ga leta 1948 izvolili za guvernerja države Illinoisa, če-tite največje ameriške zvezne, države, ki je splošno veljala kot središče ameriškega izolacionističnega sveta. Stevenson je pri teh guvernerskih volitvah, pri katerih je sploh prvič nastopil kot kak kandidat, zmagal z nad pol milijona glasov večine nad svojim nasprotnikom. V času, ko je bil Stevenson guverner, je po njegovi zaslugi državna uprava Illinoisa zelo napredovala, tako . zlasti glede reorganizacije policije, povečanja finančne podpore šolam in izboljšanja socialnega skrbstva. Ko je oojavil, da bo vnovič kandidiral za mesto guvernerja, je odmev javnega mnenja pokazal, kako priljubljen je zlasti pri kmetih in delavcih in pri tako imenovanih neodvisnih volivcih, ki igrajo pri ameriških volitvah veliko vlogo. Stevenson pripada tistemu širokemu krogu Američanov, ki imajo glede zunanje politike široko mednarodno stališče. Z besedo in dejanjem je dokazal, da mora biti mesto Združenih držav v svetovni politiki v skladu z mestom drugih svobodnih narodov. Nasprotuje prav tako imperializmu kot izolacioniz-mu. Glede državne uprave pa meni, da mora biti delokrog vlade o-mejen in da naj bo čim bolj lokalnega značaja. Smrt Eve Peron V torek 28. julija je umrla soproga argentinskega državnega predsednika, generala Juana Perona. Pokojnica, ki je iz skromnih prilik prišla na najvišji položaj v državi, je uživala velik ugled zaradi socialnega udejstvovanja v korist revnejših slojev. Sredi Buenos Airesa ji bodo postavili ogromen spomenik in v njegove temelje položili k večnemu Počitku njeno truplo. Spomenik pa bo svojevrsten: v njem bo deloval osrednji argentinski urad za socialno pomoč, ki je bila pokojni Evi Peron tako pri srcu. Svečan pogreb pokojnice bo na državne stroške 16. avgusta. Pri pogrebu ji bodo izkazali vojaške časti, ki pritičejo državnemu poglavarju. Egiptovski kralj Faruk v izgnanstvu Ze dalj časa ie doživljal Egipt težke čase. Na eni strani spor z Veliko Britanijo zaradi Sueza in Sudana, na drugi strani pa korupcija v najvišji državni upravi. General Naguib je izkoristil zadnjo vladno krizo in izvedel vojaški udar. Dal je pozapreti vse Skorumpirane civilne in vojaške dostojanstvenike, vzel je kralju Faruku ves vpliv na politično življenje in poveril sestavo nove vlade Ali Maherju. Ker se je kralj Faruk upiral, da bi pristal na Naguibove zahteve, ga je ta v imenu vojske prisilil k odstopu v korist prestolonaslednika Ahmeda Fuada, ki je star komaj sedem mesecev. Faruk je nato moral takoj v izgnanstvo. Ni znano, "kie se bo z družino naselil. Faruk ie prosil t:. dovoljenje zn bivanie v ZDA, v Braziliji in v Italiii. Verjetno je. da se bo naselil v Braziliji, kjer ie kupil velika posestva. Trenutno se je naselil na italijanskem otoku Capriju, kjer bo prebil poletne mesce. Ohovi samo za Slovence in indipendentiste Nobena tajnost ni, da je v Trstu cel kup skritega orožja, ki ga iredentisti kopičijo verjetno ne v mi-, roljubne namene. Policija je te dni izsledila tako skrivališče v hiši predsednika Zveze jndustrijcev v Trstu, Dorie, zaradi česar je zaprla njegovega posinovljene® visokošolca Puca-Vurm-■brandta. V teku preiskave je zaprla še njunega šoferja Baronija ;n visokošolca Dominija. Policija je zaplenila več brzostrelk, pušk. samokresov, bodal in nabojev. 'Tudi na sedežu glavne pošte v Trstu je našla policija več orožja, ki so ga tam pustili neznanci. Aretiranci so prišli 5, t m. pred zavezniško naročno sodišče. Ker n: preiskava še zaključena, je sodišče odklonilo podelitev začasne svobode Vurmbrandtu, Baro-niju in Dominiju ter jih vrnila v zapore. Dorio pa je izpustila na začasno svobodo pod iamščino petih milijonov lir. Zaprepastilo nas je, ko smo ugotovili. da niso treh aretirancev u-klenili, ko so jih vodili v zapore. Verjetno zato ne, ker niso Slovenci in indipendentisti. Pa pravijo, da je zakon enak za vse.... VE ST Iz G O R I Š K E G ČUDNE ZAHTEVE Kljub odloku, ki je priznal italijansko držaoljan= stoo, zahteoajo od beguncev opis o imenik tujcev O zahtevi karabinjerjev v videmski pokrajini, pravzaprav v narti-ški dolini, da se' slovenski begunci prijavijo kot tujci, smo že pisali in, se v našem listu pritožili zaradi tega krivičnega pritiska. Opcijske izjave so zdaj ugodno rešene in tozadevni odloki ležijo na zunanjem ministrstvu v Rimu in na videmski prefekturi. Kljua temu nadaljujejo karabinjerji s pritiskom na begunce in jih poziva jo, naj se v določenem roku prijavijo kot tuji državljani in dvignejo tako imenovani »foglio di soggiorno«. (Značilno je. da se je ta pritisk začel vršiti pred par meseci, ko je že bilo znano, da so vse opcijske izjave ugodno rešene, prav po dogovoru med Italijo in Jugoslavijo od 23. decembra 1950. Optanti, ki so s položitvijo odlokov na rimsko zunanje ministrstvo že postali italijanski državljani, izražajo upravičeno bojazen, da jih karabinjerji nalašč pozivajo, naj se prijavijo kot tujci, da jim bodo potem rekli, da so se s tem odpovedali opcijski izjavi in tozadevnemu odloku, ki jim priznava italijansko državljanstvo. Sum utegne biti u temeljen, ker do danes, skozi pe< let, karabinjerji kaj takega niso zahtevali. V zadevi menimo, da karabinjerji nimajo pravice pozivati optante, naj se prijavijo kot tujci, ko so opcijski odloki že na prefekturi odnosno na ministrstvu v Rimu. Hkrati menimo, da nasproti take, mu krivičnemu nastopu karabinjerjev niso prizadeti optanti dolžni odzvati se pozivu karabinjerjev. Na drugi strani pa bi bil že skrajni čas, da rimska in jugoslovanska vlada objavita točno besedilo dogovora od 23. decembra 1950, in da Jugoslavija zahteva spoštovanje sporazuma kot stranka, ki je dogi>-vor podpisala! Seja na goriShem gradu V soboto 2. avgusta je spet bila seja goriškega občinskega sveta, na kateri so soglasno potrdili sklep, naj se obnovijo nekatere stavbe v Ascolijevi ulici, kjer živijo natrpane v zdravstveno zelo slabem položaju nekatere ubožne družine z otroki, ki so tako podvrženi bolezni. Zlasti tuberkuloza je v teh hišah najbolj razvita, tako da je vseh 18 tuberkuloznih šolskih otrok d<>-ma prav iz te ulice. Pred zaključkom seje je g. Pavlin od DFS predlagal, naj bi svet izglasoval^ resolucijo proti neutemeljeni ukinitvi otroške kolonije v Ukvah. Kolonijo je odprla in vodila Dijaška matica iz Gorice, ki je zaprosila za dovoljenje že meseca maja. Kolonijo pa je odprla in vodila, čeprav ni še prejela tozadevnega dovoljenja, kot prejšnja leta, ki ji je bilo dostavljeno naknadno. Seveda so se vsi italijanski večinski svetovalci z županom in podžupanom Pavlinovi zahtevi uprli z izgovorom, da ne spada v njihovo pristojnost, ker je kolonijo ukinila videmska prefektura. Predlog g.. Pavlina je potrdil tudi naš svetovalec g. Bratuž, zaradi česar ga je župan krivično obsodil, Giornale d! Trieste od nedelje 3. t. m. pa očital, da ie »antiitaliano«.. Vse to seveda, ker jih resnica, k' jo g. Bratuž vneto zagovarja, v oči bode! Italijanstvo Gorice!... Pred nekaj tedni so na goriškem gradu priredili poroko po starem gciiškem običaju. Milanska revija Tempo od 2. avgusta prinaša sliko poročencev in obreda ter piše, da so poročencema za priliko dali vino, kruh in sol. Nevesta pa, da je nosila na glavi tradicionalno ruto (. . . ta ■ tradizlo-nale »ruta«). Slo je pač za pristno italijanstvo Gorice .... po slovenskem običaju, saj je bilo le med Slovenci v navadi, da so poročenci prejeli vino, kruh in sol ali vsaj kruh in sol kot marsikje še danes. Ruta pa je slovensko ime rute, k: jo nosi na glavi vsaka slovenska nevesta! Italijani pa bodo pili iz Temp 1 pristno zgodovinsko laž in bodo še naprej trdili, da je 'irorica italijanska od rojstva!... Obljube ali haj več? Pokrajinski tajnik demokristjanov, inž. 3raziato, se je pred kratkim vrnil iz Rima. S seboj je prinesel poln koš obljub in zagotovil s strani vladnih krogov, da bo po- Zakaj nepotrebne sitnosti ? Več strank se nam je že pritožilo, da imajo prevelike stroške z iskanjem konzularnega vizuma za potovanje v Jugoslavijo. Ko dobi stranka potni list od italijanskih oblastev, mora izpolniti posebno polo s kakimi tridesetimi vprašanji o vzrokih, namenih in smeri potovanja v Jugoslavijo ter jo poslati jugoslovanskemu konzulatu v Milan. Ta pošlje polo z vprašanji, ki mora biti izpolnjena v treh izvodih, oblastem v Jugoslavijo. Ce dobi po več tednih in celo mesecih čakanja stranka povoljni odgovor, mora poslati na konzulat še denarne pristojbine in slike. Dogaja pa se, da prav stranke, ki vizum nujno potrebujejo zaradi neodložljivih opravil v Jugoslaviji, vizuma ne dobijo, ne da bi jim konzulat navedel vzroka. Nekaj časa sem prihaja v Gorico vsakega 25. dne v mesecu posebni uradnik jugoslovanskega konzulata v Milanu, ki je. strankam na razpolago. Toda tudi ta odposlanec ne more pomagati v takih primerih in zahteva od strank, noj ?a obnovl-tav vizuma ponovijo prošnjo na polah v treh izvodih, plačajo ponovno Par besed dr. Škerku Obžalujem, da je polemika glede nabrežinske zadeve prešla iz načelnega obravnavanja v obračunavanje med poedinci, ki pri celi stvari imajo zelo malo ali celo nič o-pravka. Odgovoril sem Primorskemu dn. in poslal popravek na trditev, ki ni bila resnična. Primorski dnevnik ;e moj popravek objavil in s tein je bila zadeva rešena. Več kot teden dni kasneje se je pa oglasil novi zagovornik Primorskega dnevnika, dr. Skerk, s pismom, naslovljenim name. To pismo je bilo priobčeno v nedeljski številki Primorskega dnevnika, medtem ko je prišlo v moje roke šele ob 13. uri 33’ v ponedeljek. S takim ravnanjem je dr. Skerk kaj malo upošteval načela olike: privatno pismo prej objavi v časopisu, kot ga pa sploh dostavi naslovniku! V pismu skuša dr. Skerk dokazati, da sem ga jaz nagovarjal, naj spiejme župansko ali podžupansko mesto v Nabrežini. S podobno trditvijo je prvič prišla na dan Skupina neodvisnih Slovencev v pismu, naslovljenem in SDZ pred dobrim mesecem. Takoj sem na to pismo odgovoril skoro dobesedno tako, kot se je glasil moj popravek v Primorskem dnevniku, in sicer sem to trditev odločno zanikal. Zakaj ni takrat dr. Skerk dvignil svojega glasu, zakaj ni takoj zahteval razsodišča! Enostavno zato, ker takrat to ni zanimalo ta »višje«. Danes bi pa bilo potrebno iz tega kovati politični kapital. Ne branim se razsodišča: Kot pravnik pa trdim, da med menoj in dr. Skerkom ne obstoji nikakršna razlika: Primorski dnevnik je nekaj trdil (ne dr. Skerk!!) in jaz sem to popravil. Kvečjemu bi moral Primorski dnevnik — če ne bi bil priobčil popravka — zahtevati, naj ugotovi sodišče, katera trditev ie resnična, moja ali njegova. Dr. Skerk v tej zadevi nima kaj opraviti ne posredno in niti neposredno. A, bistvo stvari je drugačna. Kot 50 dr. Škerka izkoriščali med nabrežinsko afero, tako skušajo nekateri nadebudni »novi« politiki pošiljati dr. Skerka po kostanj v žerjavico zanje. Ce njemu to prija, je njegova stvar. Ce on hoče nadalje igrati žalostno vlogo, ki jo je igral v na-brežinski zadevi, je to sicer stvar okusa, a vedno njegova stvar. Ce pa bi hoteli nekaterniki poravnali svoja polomljena rebra s tem, da bi ščuvali osebno dr. Skerka proti drugim osebam, tako da bi politično razpravljanje spremenili v pre-klanje med poedinci — kot so to oni radi delali v Ljubljani - 00- tem se bomo pa dvignili mi in dopovedali dr. Skerku. da to ni več njegova osebna stvar, ampak da to zadeva že etiko našega političnega življenja. Koristno bi bilo, da dr. Skerk do kaže — vsaj zdaj — da ga ni gnala le osebna častihlepnost ali pa »u-kaz« z ulice R. Manna pri naporih, da bi si priboril županski stolček. Naj dr. Skerk pljune v roko in naj nudi svojo pomoč pri krmarenju nabrežinske barke. Bo tako bolj koristil slovenski stvari, kot če bi kot nepoklicani branitelj zagovarjal Primorski dnevnik ali pa če bi nasedal nasvetom »velikih politikov«, ki so z vso svojo »veličino« odhajali z razbitimi buticami s srečanja z našimi kraškimi kmeti iz Nabrežine. Ker poznam dr. Skerka, pričakujemo od njega, da bo odprl oči in SDregledal, kaj je njegova dolžnost. »Velike politike« (mi bi jim rekli »poklicne politike« )pa naj pusti, da premišljajo, kako je lepše in udobneje sprehajati se po Bledu, raje kot po nabrežinskih pečinah.... B. >1. OBVESTILO Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, ki imajo otroke na letovaniu v Repenlabru, da so obiski v koloniji dovoljeni samo ob nedeljah od 14. do 19. ure in to zaradi tega, ker bi prepogosti obiski otroke samo motili. pristojbine in vpošljejo nove slike! To je že odveč, kar se zahteva od, ljudi, ki se zaradi tega upravičeni pritožujejo! Zgodilo se je tudi, da je neka že priletna ženska dobila potni list od italijanskih oblastev, ker bi morala v Jugoslavi-jo, da se s svojim zaročencem dogovori za sklenitev poroke. Kaj mislite, kaj se ie zgodilo? Vizuma ni dobila in poroka je šla seveda po vodi! U-bcga ženska se ni mogla poročni prej, ker ii tega ni dovoljeval njen gmotni položaj! Pa se upajo trditi, da so Titovi Jugoslaviji zamejski Slovenci pri srcu in da ona ščiti in podpira revne in delavne sloje!... Sadje na gorišhem trgu Medtem ko je sadje na drobno v mestnih prodajalnah še vedno pre-r cej drago, je cena sadju na debelo zadnje čase zelo padla. Lepe prvo-, vrstne breskve so šle po 20, naivec 30 lir kg. Brici se hudujejo na Furlane. ki nudijo tako žlahtno sadie po ceni. kakršne sami ne zmorejo zaradi težjega in dražjega obdelovanja zemlje v Brdih. Zaprta kolonija Kolonija Goriške dijaške matice v Ukvah je morala v ponedeljek 4 t. m. poslati domov svoje otroke, ker je videmska prefektura odredila. da se mora ta kolonija zapreti. Orožniki domov Po 70 letih se morajo sedaj italijanski orožniki vrniti iz Eritreje, ker ie ta bivša italijanska koloni'a postala samostojna država z lastno vlado in ustavo, kakor tudi z lastno policijo in orožništvom. Slinavka Iz Standreža se je slinavka kot se zdi že raznesla drusjam. Zadnje živinozdravniško poročilo omenja en primer iz Fare in drugega iz Gorice. Ce oblastva ne b:> do energično posegla v stvar, Do težko dokončno rešiti to težko vprašanje, ki muči našega kmeta. Novo telefonsko središče V kratkem bo začelo poslovati novo avtomatično telefonsko središče v novi TELVE palači v Crispi-jevi ulici. Družba obvešča, dn sprejema nove telefonske naročnike, kar doslej ni bilo mogoče zaradi, omejenega omrežja. Katoliškemu glasu Ker je Katoliški glas, kljub izjavi v zadnji številki, da je zanj polemika o nabrežinskih dogodkih končana, spet zasukal zastavo v drugo smer, mu bomo odgovorili v, prihodnji številki. ELETRIFIKACIJA POSTOJNSKEGA OKRAJA Od maja 1951 je bilo elektrificiranih 85 vasi in naselkov postojnskega okraja. Vrednost elektrifika-cijskih del za 73 vasi znaša 140 milijonov 416.390 din. Koristniki so prispevali v delu, blagu in denari',1 nekaj nad 9 milijonov din. NIŽJE CENE Opekarne v Sloveniji so znižale cene svojim proizvodom za 15 do 20 odstotkov. Komad opeke stan’ zdaj od 4 do 5 din. skrbljeno čimprej in čimbolje, aa dobi Gorica delo za brezposelne in lepa stanovanja za brezdomce. U-pajmo, da niso samo predvolilne obljube! Pomoč za nastaneb male kmetijske lastnine Kakor smo že pisali, določa zakon od 29. julija 1948, štev. 473, vladno pomoč malim kmetom, ki si ■hočejo nakupiti ali odkupiti zemi.io za nastanek male kmetije. Kot pogoj zahteva zakon, da gre za kmeta, ki se bavi s kmetijstvom in ima v svoji lastni družini zadostno delovno moč za obdelovanje kmetije. Pred kratkim je vlada sklenila podaljšati za trideset let veljavnost tega koristnega zakona in bo v ta namen dala vsako leto eno milijardo. Vsem našim kmetovalcem svetujemo, naj se dobro seznanijo z določili omenjenega zakona in izkoristijo priliko, ki jim jo zakon nudi, da si pomagajo do lastne samostojne kmetije. Kot dokaz resnosti tega zakona povemo, da so prav v naši pokrajini že marsikateri kmetje bili deležni take pomoči, ki jim je ni treba vladi povrniti. Nove družinske doklade Kot za ostale uradnike in nameščence veljajo sedaj povišane družinske doklade tudi za delavce, u-radnike in nameščence v trgovini. Te doklade znašajo sedaj: 153 lir dnevno za vsakega otroka, 100 za zakonca, 55 za starše, ki živiio skupno z delavcem oziroma uradnikom. Novi bankovci V veljavi so novi bankovci za 100 lir, ki so zelo podobni novim bankovcem za 50, le da so nekoliko večji in druge barve. Stari bankovci ostanejo v veljavi do junija 1953. Prenovljeni bolniški zavod V ulici Aoškega vojvode 53 je začel ponovno poslovati protituberku-!ozni dispanzer, ki je ves prenovi ljen. Urnik za stranke je od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15.30 do 17.30. Vojne pokojnine Cl. 118 zakona od 10. avg. 19»0 štev. 648 določa, da zapade po dveh letih, odkar je .stopil ta zakon v veljavo, rok iza vložitev prošnje za priznanje in izplačilo vojne pokojnine in drugih denarnih nakazil, ki jih predvidevata člena 107 in 103 omenjenega .zakona vojakom in svojcem vojakov. To določilo velja tudi v zadevi čl. 53 navedenega zakona, ki predvideva povišek pokojnine za primer, da so se zdravstveni pogoji vojnega pohabljenca poslabšali. Gori navedeni .zakon je bil objavljen 1. .sept. 1950 in. je stopil takoj v veljavo. Vendar svetujemo prizadetim osebam, naj morebitno prošnjo vložijo do 31.1 avgusta t. 1. In .ker je 'lahko primeir od poedin-ca do poedinca različen, svetujemo vsakomur, -naj se pobriga vsaj Za pregled svojega primera in vzame kak nasvet, da se ne bo kesal, ker morajo v nekaterih primerih prositi za določilo in izplačilo tudi tisti, ki so sicer prošnjo že vložili. * * * Na vsak način je gotovo, da prošn njo lahko ponovijo tudi tisti, ki jim je bila prva prošnja že odbita. Pri tem pojasnjujemo, da imajo pravico do vojne penzije vsi, ki so kakor koli oboleli ali ohromeli zaradi bilo katerega vzroka, povezanega z bilo katerim vojnim vzrokom. Isto pravico do penzije imajo ožji sorodniki umrlih zaradi kakega primera, v katerem so se znašli v času vojne in zaradi vojnega stanja. Na kratko vsak vzrok, ki je nastal samo zaradi vojne, tudi če ni nepe-sredno povezan z vojnimi dogodki in vojnimi operacijami, nudi pravico pridobitve vojne pokojnine. Zato svetujemo vsakemu, prizadetemu, naj ne pusti zapasti -roka 31. avgusta t. 1. in naj vloži prošnjo za pokojnino v tem roku. Tro.š-nja in vse potrebne listine., sako-leka proste. Pokojnina tudi vojnim vdovam Po čl. 59. zakona za vojne pokojnine od 10. avgusta 1950 štev. 648 pritiče vojnim vdovam, ki so se spet omožile, izplačilo hkrati sedem let pokojnine, če na dan nove poroke niso prekoračile 25. leto starosti: šest let pokojnine, če so na dan nove poroke prekoračile 25., a ne 30. leto starosti; pet let pokoi- I Z SLOVENIJE) »VESTNOST« USLUŽBENCEV KMEČKIH ZADRUG Pri okrajnem sodišču v Brežicah je bila razprava proti Fr. Knezu, predsedniku kmetijske zadruge v Slarem gradu, Ivanki Denžič, po-slcvodkinji, in Ani Hlade, knjigo-vcdkinji iste zadruge, fSlovenski poročevalec) Prvi je bil obsojen ra 6 mesecev zapora in 24.000 din kazni, Denžič na tri Leta in Hlade na 4 mesece zapora. Obtoženi so bili malomarnega poslovanja in poneverb. SMRTNA OBSODBA V Leskovcu je okrožno sodišče obsodilo na smrt dva jugoslovanska častnika, kap. Mujoviča in njegovega pomočnika, por. Mičoviča, zaradi vohunstva v korist Bolgarije. POTNIŠKE LADJE V Pulju so začeli graditi 4 male potniške ladje tipa P 11 s 640 tonami. Te ladje bodo lahko prevažale do 500 potnikov in 25 ton blaga. Njihova hitrost znaša 15 milj na uro. Pretekli teden je bila poskusna vožnja prenovljene jugoslovanske ladje »Prestolonaslednik Peter«, ki so jo pred dobrimi dvemi leti potegnili iz morja. Ladja se sedaj i-menuje »Partizanka« in je, kot piše jugoslovansko časopisje, popolnoma modernizirana. Služila bo za obalno plovbo po Jadranu. UKINJENA DIPLOMATSKA VISOKA SOLA Z uredbo vlade FLRJ je bila pretekli mesec ukinjena novinarska in diplomatska visoka šola v Beogradu. KOMINFORMISTICNA DELAVNOST Beograjsko okrožno sodišče je te dni obsodilo 4 visokošolce na zaporne kazni od 7 do 10 let, ker so delovati za ».uresničenje kominfor-mističnih načrtov«. DRUŽINSKE HIŠICE Ze več časa se v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji čuti pomanjkanje stanovanjskih prostorov. Začeli 30 z gradnjo malih enostanovanjskih hišic zlasti za delavce in uradnike. To delo pa je zaradi pomanjkanja fondov zastalo. Sedaj je vlada odo? brila brezobrestni kredit za gradnjo teh poslopij. Sloveniji so odka-zali 300 milijonov din. CENA ŽITU Z mehanizacijo kmetijstva so jugoslovanski kmetje-zadružniki dosegli »rekordno« ceno žitu, '6 din za kg! Vprašanje pa je, če ta cena odgovarja celotnemu gospodarstvu kmečkega prebivalstva. -I- ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnjo pot našega nadvse ljubljenega Franca Legišo Posebno zahvalo izrekamo vsem tistim, ki so nam stali'ob strani njegove bolezni, č. g. župniku, darovalcem cvetja in ostalim. Sempolaj, 3. avgusta 1952. 2alujoča žena DANICA: mati in ostali. nine, če so' prekoračile 30., a ne 33. leto starosti; štiri leta pokojnine, če so prekoračile 35., a ne 40. leto starosti. Ce pa je vojna vdova na dan nove poroke prekoračila 40. leto starosti ali pa če tega dne ima rnladoletne otroke, ki uživajo pravico do pokojnine, ima tudi ona pravico do izplačila treh let pokojnine hkrati. Ce pa se vojna vdova znova poroči po 50. letih starosti, nima pravice do te glavnice. Važno pa ie določilo omenjenega čl. 59 tega zakona, ki pravi, da morajo vdove, ki sklenejo novo poroko, zaprositi navedeni ugodnosti v roku 180 dni od dnevi nove poroke odnosno od dneva, ko je položita pokojninsko knjižico. Ce je v kakem primeru ta rok že potekel, svetujemo, naj prizadete vojne vdove kljub temu predložijo prošnjo, sklicujoč, se na določila člena 118 zakona od 10. avgusta 1950 štev. 648, ker v skoro vseh primerih vojna pokojnina ni še bila dokončno odmerjena in izplačana, zato je smatrati, da je tudi ta rok še vedno odprt. Dr. N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje, z. najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17-19-TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-8t3 Krojaška delavnica za dame in moške odlikovana na Milanski razstavi Leopold Podgornik TRST - ULICA ORIANI št. 9-11 Ima na zalogi blago za obleke oseh orst po ugodnih cenah Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje ifflAGAZZINI DEL CORSO TRST, Kopzo I Galerija Protti Mizarji Kmetovalci » Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par- kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlal« Sonnlno, 2 4 U RARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA V B L I K A I Z B I R A , PO ZARES KONKURENČNIH CENAH t LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohištva Tel. 32 KRMIN Cormons prov. Gorica Kaj misli Bodoči rod slovenska mladina 7 obsoja komunistični režim Kdor hoče sklepati, kakšna do bodoča usmeritev*, Kakega naroda, mora ugotoviti predvsem, kaj mislijo mladi rodovi, tisti, ki bodo dali jutri življenju svej pečat. Komunistični režimi v vseh državah, zavedajoč se, da ne morejo nikdar premagati spominov na srečnejše; svobodno življenje, polagajo vse svoje upe prav na mlade generacije. Tudi opazovalci iz tujine se cp-gostoma z zaskrbljenostjo vprašujejo, kaj bo s lemi pokolenji, ;ki jih pitajo. samo z enostransko duševno hrano. , ,. Toda kakor vidimo, in to smo že nekajkrat ugotovili, smo vsaj glede slovenske mladine lahko popolnoma brez .skrbi. Vkljub rdečim oča-lo.m, skozi katera bi morala gledali po režimski :želji na vsako stvar slovenska mladina le najde prilik.*, da se povzpne tudi do višjih in samostojnih spoznanj. Zato lahko verujemo in pričakujemo, da bo ta mladina hodila po samostojni poli in da ne bo nikdar postala slepo komunistično orodje, pokoren izvrševalec ukazov brez kritičnih misli in pogledov. •Nov dokaz za pravilnost tega mišljenja je pred kratkim prinesel sam Slovenski poročevalec (z dne 24. julija 1952) v članku pod pomembnim naslovom »Caveant con-sules!«. Kaj pravi člankar, po vsem videzu srednješolski profesor in -seveda — prepričan komunist? »Primerjal sem posamezne stavke dijakov-sedmošolcev mariborske gimnazije s posameznimi stavki šolskih nalog sedmošolcev naše gimnazije. Kljub temu, da smo precej narazen, vendar, toliko sličnosti. Dijak sedmošoiec piše v slovenski nalogi z naslovom: ,,Kako se odzivamo kulturnim potrebam domače pokrajine” sledeče: Preživeli smo, tisti. povojni čas, ki nam je. z najrazličnejšimi frazami krojil življenje, ko smo videli pred seboj oa-mo kramp in lopato, tako v vsak- danjem življenju kot v literaturi. Isti dijak piše v nalogi z naslovom „Clovek in svet” sledeče: Danes si, jutri te več ni. Zato je brezpomembno vsako raziskovanje človeških misli, njegovega odnosa do življenja in bi to doseglo svoj pravi pomen šele takrat, ko bi znanost zagotovila človeku kot osebi trajen obstoj. Toda dalje! Dijakinja istega razreda piše: Nad vsem je občutje neke začasnosti. Danes ali jutri bo vse drugače, potem pa imej še veselje in smisel za smotrno delo! Obupno bolna fantazija izžareva iz besed dijaka sedmošolca: Mati, danes je tvoj sin na grobišču in kdo ve, če ostane živ. Družba ga tare, mu koplje grob. Mati, podaj mi roko, dokler se zavedam, da sem s tebojT Daj mi moči, da ne •paaem v črno temo. Zbogom mati! Tvoj. sin odhaja. ■ In nič čudnega ni, da neka sed-mošolka pride do misli, ki jih izrazi v slovenski nalogi: Človek zdrkne navzdol in pade in nikjer ni odrešilne roke, ki bi se mu piv;-žila v pomoč. V ožjem krogu smo se razgovar-jali o teh nalogah. Bil je navzoč tudi profesor slovenskega jezika, ki je naloge popravljal in ocenjeval. In že tedaj (bilo je pred štirimi meseci!) je profesor znal povedati, da ni to lokalen pojav. Tedaj mu tega nisem verjel, danes mu verjamem. Ce pomislimo, da so ti dijaki -sedmošolci pričeli obiskovati gimnazijo v letu 1945 takoj po osvoboditvi, če nadalje pomislimo, da je ta profesor na istem zavodu že šest let, tedaj se moramo vprašati: Kdo je kriv, da je ta rod vzrasel v neodgovornosti pred družbo?« Tako piše torej gospod T. Z. Izpustili smo samo njčgove pripombe, s katerimi očita predmetnitr( profesorjem, da bi morali naloge popravljati tudi smiselno in ne samo slovnično. VINKO VODOPIVEC Kof smo že poročali, je v torek 29. julija umrl v Vipavi v 75. leto starosti slovenski skladatelj, župmk Vinko Vodopivec. ■ Pokojnik se je rodil leta 1873 v .Ročinj.u,. -jCrimnazijo in.; bqgoslovjf je- študiral v Gorici. Kaplanova! je :v Kamnjah, nato v Črničah. Od leta 1907 dalje je služboval kot župnik v Kronberku pri Gorici. Mirno lahko trdimo, da ni Slovenca. ki bi vsaj po imenu ne por znal tega človeka. Vodopivec je kot Gregorčič naš narodni simbol. Prvi je v preprostih ritmičnih in lahko rimanih verzih pel to, kar je slovensko srce doživljalo v veselih in temnih dneh s.vojega življenja. drugi je pa s prirojenitr^ glasbenim talentom umetniško ovekovečil slovensko narodno petje s čistim, jasnim in vsakomur dostopi nim slogom. Vodopivčeve pesmi so sama melodija, polne ljubezni in dobrote, kot je bil skladatelj sam poosebljena dobrota in darežljivost. So pe-: smi, ki prihajajo prav iz srca in segajo naravnost v srce. Njegove zasluge na glasbenem polju so zlasti za nas primorsKo Slovence neprecenljive vrednosti. V temnih dneh diktatorskih režimov so dostikrat Vodopivčeve pesmi predstavljale edino svetlo zvezdo, ki je'dajala poguma zatiranim in po svobodi hrepenečim trpinom... V njih išče še danes sloVenski narod utehe in moči v težkem vsakdanjem življenju v tujini kakor doma! V svojem razmeroma dolgem življenju je razvil izredno skladateljsko dejavnost. Težko je reči, koliko je dejansko njegovih večjih in manjših del. Verjetno ne bo nikdar mogoče tega točno, ugotoviti, ker je neštetokrat uglasbil priložnostne pesmi, ki so odšle nezapisane v privatne arhive in spomine. Bil je res po niaravi glasbeni vzgojitelj in organizator, kakršnih je le malo. Mi goriški Slovenci vemo predobro, kaj to pomeni, saj čutimo že dolgo pomanjkanje pravega in iskrenega pevskega organizatorja, ki bi znal zbrati krog sebe vse naše pevce! Slovenski narod je zaihtel ob odprtem grobu svojega pevca. Slovenska zemlja se je zgrnili nad izmučenim truplom zavednega slovenskega duhovnika, ki je kljub vsemu ostal zvest, vnet in vesten duhovnik ter hkratu zaveden Slovenec. Primorci smo z njim izgubili moža, ki nam je bil v najtežjih dneh najbljižji s svojo večno živo pesmijo. Vprašanje krivde, ki ga na koncu postavlja, pa ni tako enostavno. Ali naj bi bili samo dijaki in profesorji krivi, če je komunistični režim s svojim postopkom in politiko znal ubiti v mladih pokolenjih vso vero v življenje? Prečitajte še enkrat stavke, pa boste spoznali, kako težka obsodba zveni iz njih. Mladina vidi, kako se danes proglaša za sveto nekaj, kar se jutri brez pomisleka izpremeni in obsoja (n. pr. petletka, Sovjetska zveza itd.i, mladina -čuti duševno temo ih praznino, v katero jo hoče speljati totalitarizem, podzavestno tli v njej želja po svobodi, čeprav ji o tem nihče ni govoril. V mladem slovenskem rodu se zbirajo sile, raste napetost in prav nič se ne čudimo, da se režimovci zamišljajo in kličejo na pomoč, v strahu pred obsodbo, ki jo bodo prav te mlad" glave, prei ali slej, a neizogibno nad njimi izrekle. OTON DIMITRIJ JERUC Večerne pesmi Slava spominu slovenskega skladatelja, župnika Vinka Vodopivca, ki nam je v težkih trenutkih fašističnega nasilja lajšal gorje s svojimi ljudskimi, danes že ponarodelimi skladbami! Pred kratkim je Lzšia v Louvainu »Zemlja domača - ni prazna beseda Belgiji zbirka slovenskih pesmi del je mojega življenja, z naslovom »Večerne pesmi«. Napisal jo je mlad pesnik, katerega ime je še skoro nepoznano v sodobnem slovenskem pesništvu — Oton D -mitrij Jemc. Sam je zbirko .tudi izdal, v samozaložbi. Zbirka obsega štirideset pesmi in je razdeljena v pet ciklov: »Domov bi rad«, »V samoti«, »Hrepenenja.«, »Ptičke pojejo« in »Jesen prihajam. Ze ti naslovi razodevajo vso preprosto doživetoat njegove lirike, ki ■se ne zgleduje po kakih modernih vzorih in strujah, ampak prihaja naravnost iz srca in je v pravem pomenu besede notranje doživela in občutena. Izraža predvsem naj-elementarnejše čustvo .slovenske gai človeka, ki je moral po svetu -domotožje. Kot noto nosi zbirka pesniški citat iz Tavčarjeve isViso-* ške kronike«: NOVICE z VIDEMSKEGA Prauica samo za Italijane! Italija se je kumič v pretečenim stuoletju otresla unanjih gospodarjev in jih pregnala čez Alpe; ona se šteje šele med mlade narode ir, njema še prave iskušnje glede mi? noranc. Kakor vsaki človek, takuo tudi vsak narod ima svoje posebne peče; narvenč italijanska peča je šovinizem. Italijan spozna le samega sebe; skuoze špjegu šovinizma v-idi vse italijansko. »Tukaj je Italija; ti si Italijan in zatuo ti muoreš guorit italijansko«, ti poreče minister, škof, karabinir in tudi navadni .italijanski kumet v Benečiji, v Celovcu, v Ljubljani, na Dunaju, če kada kak italijanski Duce ponese konfine gor na Donavo. Ce v preteklih časih Spanjolci, Njemci in Francuozi, ki so gospodarili po Italiji, bi bli tiste pameti, vsak rod bi biu muo.ro govorit drugi jezik; pa Spanjolcem. Njemcern. Francuozom še na pamet nje ,par-šlo, de bi prepovjedali italijanski jezik, še oni so pisali, njih .dekrete za Italijane le v italijanskem jeziku. V novim maometanskim kraljestvu Tripolitanje so za otroke italijanske minorance ustanovili italijanske šuole z italijanskimi učeniki in italijanskimi bukvami; in ravno takuo v Eritreji, v Somalji in povsod po svjete, kier so italijanske minorance. V Afriki toda. kjer njemajo dvataužintljetne kri-stjanske kulture, ne zaperjajo italijanskih otročičeu v turške »scuo-la materna«, jih ne silijo, de postanejo Arabi. Kajšan rabej bi ra;u dol po Italiji, če v »Canton Ticino-i bi Svicerani parsilili italijanske c-tročiče v njemške šuole, v Istri j in Dalmacij v hrvaške: vsa Italija bi bila po luhtu in na italijanskem parlamentu bi se ne- govorilo o drugim kuo o nečlovjeških, barbarskih karv.icah, ki se djelajo Italijanom v Švici in Jugoslaviji. Kadar Ijeta 1934 angleški gover-nator Malte, ki je bila in je pod Anglijo, je izdau, na željo malteških nacionalistov, dekret, de naj se vpelje v šuole in na urade malteška jezik, namesto italijanskega, je zaurjelo po vsej Italiji in še sam sveti oča, papež Pio XI., je protest iru pruot temu nečlovješkemu dekretu v odpartem pismu, ki ga je pisu škofu na Malti. In vendar governator Lord Strichland nje biu zapovjedu angleškega jezika, ampak le malteški, ki je djalekt italijanskega jezika in ke se govori1 na Malti, in nje biu prepovjedu i-talijanskega jezika ne v cerkvi, ne po družinah. Kadar pa ljeta 1933 je bila It»-lija prepovjedala slovensko moli- teu in slovensko besjedo po ejer-kvah v Benečiiji, so vsi Italijani zahvalili te provediment fašistov in npbadan škof ni protestiru pruot nekrščanskemu in nečlovješkemu prcvedimentu: kjer .. . »smo v I-taliji in tudi Buoh muore poslušat le italijanske prošnje«. Angleži so spoznali karvico, ki so storili Italijanom na Malti, in lansko ljeto so preklicali Strichlan-dov dekret; v Italiji pa njeso še paršli h pravi pameti na poti preganjanja minoranc in ne pridejo, dokjer ne butnejo z glavo v zid naturnih zakonou. Skuoze šovinistične očale se ne vidi jarka in se pade vanj! )> Kar Bog zapiše, človek ne zbriše (( Vsi civilizirani narodi so prepričani, da uničevanje druzih nacio-nouje velik grjeh pruot naturi in pruot Stvarniku, zatuo vsi nacioni, združeni v Društvu narodou, so se zavezali, ne-le de ne bojo preganjali in uničevali minoranc, ampak tudi, de jih bojo branili. §fno že pisali, de tudi Italija je izdlla posebno postavo pruot uničevanju minoranc. Vsaki dan pa je buj očitno, de Italija je nepobuojšljiva gr-ješnica pruot takuo importantnemu zakonu. Nič se ne parkriva resnice, de vse »scuole materne« in vso, druge šuole v Benečiji njemajo druzga namjena ku umorit, ugasnit v nedoužnih otročičih njih materni jezik in jim vzbudit v sarcu sovraštvo do njega. Pargodilo se je. de njeka mati je muorla vzet iz »scuola materna« suojo čečico, kjer ti druz otroci (od 3 do 5 1 jet) so bli vsi čez njo in so ji stuorli jokat, kjer se nje mogla privadit italijanskemu jeziku. Takuo majhani otročiči, kjer učiteljca jim prepoveduje guorit slovensko, so prepričani, de je grješno guorit slovensko, in kadar zvičer pridejo do-mou, gledajo z zaničovanjem svojo lastno mamo, ki govori tako pre-povjedani in grješni jezik. Takuo se uči naprej otroke v elementarnih šuolah, na magistralnih in nje čudo, de otroci, kadar pridejo h pa- meti in začnejo misliti z lastno pametjo, posebno kadar se rješijo šuolske doužnosti, začnejo z vese-ljam guorit suoj materni jezik. Tuq se godi že 86 1 jet, tega so se zavje-dali tudi italijanski šovinisti in, pru zatuo ustanavljajo »scuole materne« po vseh vasicah za ubranit., de otročiči bi se učili jezika od matere. Iskušnja bo pokazala, de tudi tele kušt ne bo nič pomagu; kadar otročič bo zrastu, bo že zvjedu, de po njega žilah teče slovenska kri, de je Slovenj in de njega jezik jc slovenski jezik. »Naturam expellas furca«, pravi latinski pregovor, »Kar Bog zapiše, človek ne zbriše!« 1400 ljet nje moglo zbrisat našegs ljepega jezika iz naših dolin: ima pregloboke korenine in je previč Ijep, de bi ga zamenili z drugim, ki se je rodiu stuo in stuo ljet za našim! SUBID Naša vas je bila popounoma zažgana od Njemcu in od laških Mussolinijevih fašistou; tudi ejerkou in farouž sta bila zažgana. Sada je skor že vse spet zazidano: ejerkou je zlo ljeuš ku pr jet. Na senjan sv. Ane ljetos bojo velike andohii, kjer bo požegnana ta nova ejerkou an zavišno, de pride vse pouno ljudi iz slovenskih in laških vasi. in če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje.« To čustvo preveva vso zoirko — čustvo . domotožja po domovini, po življenju v domačem kraju, po materi in dekletu, ki je ostalo tam, nekje »med Kranjem, lepo Škofjo Loko«, kakor pravi. Tako je razdelitev na cikluse bolj lormalna kakor pa vsebinsko upravičena in dosledna. Iz vsake pesmi diha pristno, toplo čustvo, iz nekaterih močneje, iz drugih slabeje, nikjer pa ni praznega rimanja in nizanja verzov iz samega veselja nad zvenenjem besed, pa naj je še tako suho in hladno. Spričo tega njegovega resničnega domotožja je laže razumeti tudi njegovo svetobolje, ki ga dihajo mnoge pesmi, ker je pač le drug izraz domotožja. Le predzadnji ciklus »Ptičke pojejoe je bolj izrazito ljubezenskega značaja, pravzaprav sanjanje in spominjanje na daljno dekle in izginulo srečo. Šibkosti zbirke, ki jih predvsem opazimo, so formalnega značaja, posebno še jezikovne. Na splošno se pesmi gladko berejo in nekatere so tako vsebinsko kakor tudi o-blikovno močno podobne narodnim pesmim. Pogosto pa naletimo v njih na neprijetno jezikovno in ritmično disonanco, in to navadno, prav v zadnjem verzu, ko bi pričakovali, da bo zaključil pesem z močno in poglobljeno mislijo ter z, izdelanim verzom in tako dopolnil in poudaril razpoloženje, .ki ga je vzbudila v nas. Opaziti je, da pesnik ni imel mentorja, ki bi mu bil svetoval, mu vzgajal okus in izraz ter mu pokazal pot v širina umetniškega doživljanja, kar je spričo njegovega talenta, ki ni zamrl celo v tujini, daleč od izvira slovenske besede, zares škoda. Raznim drugim formalnim pomanjkljivostim pa so gotovo krive tudi težave, ki so v zvezi s tiskom v tuji tiskarni. Vsekakor pa smo lahko veseli Lega šopka slovenskih pesmi, ki je nastal sredi tujine, a je vendar o-hranil ves vonj in milino slovenske zemlje. Knjigo krasi nekaj dobrih risb z motivi slovenske zemlje, pa tudi risan pesnikov portret, Franc Jeza Kam gredo naša sredstva? Iz časopisja smo povzeli spet čudno vest, ki bo dvignila precej prahu v tržaških gospodarskih krogih, ki jim zares ne more biti lahko pri srcu, ko nekateri tako brezvestno upropaščajo naše gospodarstvo. 31. julija so v Miljah v ladjedelnici »Cantiere navale giuliano San Giustc« splovili 16-tonsko ribiško ladjo »Speranza Adriatica«. Samo značilna imena, kajneda? Ladjo so zgradili za čudovito »tržaško« ustanovo »Ente giuliano au-tonomo di Sardegna in Fertilia« s sredstvi, ki jih je deloma dala na razpolago Zavezniška vojaška uprava. Izgleda, .da smo Tržačani zares že nasičeni z vsemi dobrotami! Ladja pa ni namenjena za ribolov v tržaških vodah, ampak za lov v Ti-renskem morju. Da gre res za dobičkanosne posle, dokazuje še dejstvo, da je ravnateljstvo ladjedelnic poklonilo o-menjenemu »Ente giuliano autono-mo di Sardegna in Fertilia« 4 pet-tonske motorne ladje.... mg ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... in.....mi..immim,mm,...nami 11. V našem prvem članku smo, si ogledali, kaj je napisala parlamentarna komisija Združenih držav, tci je obiskala Jugoslavijo, o kolekvi-vjzaciji jugoslovanskega kmetijstva. Svoje ugotovitve zaključuje s sledečim značilnim odstavkom: »Naša komisija je mišljenja, da nihče in nikdar ne sme uporabljati pomoči, ki jfr dajejo Združene države za širjenje in utrjevanje naukov in sistemov, ki so škodljivi, ki jih 'svobodni ljudje odklanjajo, ker kvarijo in ovirajo tako > napredek posaipeznikov, kot tudi cele države. Zato predlagamo, da se vprašanje nadaljne ‘pomoči Jugoslaviji znova razmotri in pretrese....« •Tem pomembnim in načelnim besedam slede v poročilu tabele o razvoju , jugoslovanske kmetijske proizvodnje. Tabele kažejo, da je' proizvodnja žitaric še vedno'pod predvojno količino. Izboljšala se je le proizvodnja sladkorne pese od 597.000 metrskih ton v letu 1939 na 1.313.000 v letih 1947-1051- Tudi proizvodnja nekaterih industrijskih rastlin je večja. INDUSTRIJA / Poročilo je prefcej izčrpno glede stanja v industriji. Razloži petletni načrt, vzroke In vse gospodarske reforme, s katerimi poskuša vlada zakriti svoj neuspeh in po krivu-Ijasti poti doseči to, česar direktno TITOVA JUGOSLAVIJA V AMERIŠKIH OCEH ni mogla. Zanimive in za mnoge doslej še nepoznane so številke, ki jih poročilo objavlja glede zaposlenosti. Poročilo pravi, da je po podatkih iz leta 1948 7,400.000 ljudi, torej 78 odstotkov vsega prebivalstva, zaposlenih v poljedelstvu, gozdarstvu in ribolove. Dasi je med leti 1948-1951 prebivalstvo narastlo za približno pol milijona ljudi, se razmerje med zaposlitvijo v poljedelstvu in drugimi gospodarskimi panogami ni spremenilo. Ko govori poročilo o državnem proračunu, pravi, da ga ni mogoče primerjati s proračuni zahodnih demokracij. Prav tako podčrta, da jugoslovanski davčni sistem ni v ničemer podoben ameriškemu. »Davčna politika j ein ostane tudi v bodočnosti to, kar je bila v preteklosti, namreč važno sredstvo z-i dosego določenih režimskih političnih in gospodarskih ciljev....« ZUNANJA TRGOVINA Glede zunanje trgovine pravi po-, ročilo, da je slika, kljub, velikim naporojn, da se država industrijsko razvije, v glavnem ostala ista, kot je bila pred vojno. Jugoslavija še vedno izvaža v prvi vrsti kuetijske pridelke in razne rude, medtem ko uvaža iz inozemstva prvenstveno tekstilno blago, gorivo, stroje in kovinske izdelke. Leta 1950 je bil n. pr. izvoz kmetijskih pridelkov še vedno 32 odstotkov vsega izvoza, izvoz lesa je tvoril 33 odstotkov, rud in kovin pa 25 odstotkov, medtem ko je pri uvozu odpadlo na tekstilne izdelke 25 odstotkov vsega uvoza, na stroje in kovinske izdelke pa 42 odstotkov. Nato objavlja poročilo tabelo, i:-: katere je razviden delež posameznih držav v zunanji trgovini Jugoslavije, Iz tabele sledi, da so Amerika, Anglija Zahodna Nemčija, Italija in Avstrija poglavitni trgovci, s katerimi je tržila Jugoslavija. Na navedenih pet držav odpade 68 odstotkov jugoslovanskega izvoza in iz teh držav je prišlo 78 odstotkov uvoza. Na osnovi teh številk ugotavlja komisija: »Dejstvo, da je jugoslovanska zunanja trgovina sedaj obrniena na Zahod, je neizmerne važnosti in je obenem tudi dokaz za to, da je jugoslovanski prelom s Kremljem brez dvoma končnove-Ijaven....« REFORME Poročilo piše obsežneje o tako imenovanih »gospodarskih reformah« v poslednjih mesecih. Izgle- da vendarle, da lani ameriške komisije le niso vseh Titovih »reform« popolnoma razumele in iz-pregledale njihov pravi namen. Zaključni odstavek je zanimiv, ker potrjuje, da je prišlo do teh reform predvsem zaradi ameriškega vpliva: »Dasi Združene države niso bile neposredno udeležene pri oblikovanju gospodarskih reform v Jugoslaviji, vendar je dejstvo, da je naša vlada bila vedno pripravljena, da pomaga z nasveti in priporočili. Ameriška vlada je hotela doseči zaupanje in je pričakovala razumevanje. Tako na tem, kakor na mnogih drugih področjih, so naši predlogi bili sprejeti pri jugoslovanski vladi dobro. Na splošno je treba priznati, da je jugoslovanska vlada pokazala vsaj v neki meri pripravljenost, da bi izvedla neke zahteve in ameriške predloge tudi na notranjepolitičnem poprišču.« VLADA IN POLITIČNE ORGANIZACIJE V četrtem poglavju svojega poročila. ki ima naslov »Vlada iji politične organizacije«, so člani komisije izčrpno, iasno in brez vsakih iluzij orisali zgradbo komunistične diktature ter so razkrili medseboj- no povezanost med komunistično stranko in vlado ter njenimi organi. Takole pišejo: »Jugoslovanska vlada je komunistična diktatura pod vodstvom maršala Tita. Ta je glava komunistične stranke, ki je spet hrbtenica Ljudske fronte — edine v Jugoslaviji dovoljene politične organizacije.... Josip Broz »Tito« je kot glava komunistične stranke in kot predsednik vlade popoln gospodar nad vsem političnim življenjem v Jugoslaviji....« Nato prikazuje poročilo na. osno- vi posebnih risb to povezanost med stranko in vlado, med stranko in, parlamentom, Gospodarskim svetom, Planskim odborom itd. ter takole opisuje »poslovanje« zakonodajnega telesa; »Sicer je res, da morata zakone potrditi obe zbornici, vendar parlamentarni običaji v Jugoslaviji ne pomenijo nič. Jugoslavija ima sicer svojo zbornico, ki se obna.ša, kakor da bi delala zakone. Toda Tito. ki je glava komunistične stranke, je popoln diktator vsakega ukrepa, ki ga stori zbornica. On o dobri vsak zakonski predlog pred-no sploh pride — in sme priti — pred zbornico, in potem je spet ti- sti, ki mora predlog odobriti, pred-no postane zakon.... Vse je pod nadzorstvom enega samega moža in zaenkrat ne vidimo nobenega znamenja, da bi se v dogledni bodočnosti tam uveljavili demokratični postopki....« Poročilo nato opisuje vtise, ki so jih dobili člani komisije v Skupščini. Vodil jih je Vladimir Simič, predsednik skupščine in član Pre-zidija. Kadar koli so ga kaj vprašali, je dejal, »da je treba vprašati Tita«, Člani komisije so se prepričali, da tudi nekomunisti dosežejo visoke položaje, toda »imajo silno malo oblasti, ki bi ne bila v soglasju s strankinimi navodili « Toda tudi taki ljudje, v vladinem aparatu, ki niso komunisti, morajo biti pokorni Titu, če se hočejo ohraniti na svojih položajih.... Poročilo nato podrobno opisuje organizacijo, vlogo in vodstvo Ljudske fronte. Pri tem iznaša zanimive podatke, po katerih ima Fronta 7.700.000 članov. Med temi je tudi 550.000 komunistov. Ljudsko fronto sestavljajo »zasebne organizacije« kot: Mladinska organizacija, Zveza protifašističnih žena in Delavski sindikati. Ob zaključku tega opisovanja pa ugotavlja: »Ljudska fronta ie popolnoma pod kontrolo komunistične stranke. Letos se vzgaja v Ljudski fronti 164.551 kandidatov za vstop v komunistično stranko.« (Sledi 2. nadaljevanje) VESTI s TRŽAŠKEGA ČUDNE IZJAVE Dolgo časa smo se pritoževali, ua nekateri zavezniški funkcionarji ne pojmujejo pravilno tržaške vloge v sedanjem mednarodnem položaju, še manj pa položaj nas tržaških Slovencev. Ni šlo pri tem za sklicevanje na mirovno pogodbo in posebni tržaški statut, marveč za pritožbe nad •v okretnim delovanjem nekaterih lunkcionarjev, ki kljub .našemu težkemu sedanjemu stanju niso v do-voljni meri pretehtali dolžnosti in odgovornosti zastopnikov zahodnega demokratskega sveta na našem ozemlju. Tržaško gospodarstvo so na primer čedalje bolj vpregali v italijanski jarem. Da je šlo za protizakonito dejanje in za zločin proii tržaškim ljudskim koristim, o tem ni nihče dvomil. Vendar nismo s: najmanj predstavljali, da bi se kdo bahal, da je pripomogel k temu, da so s sredstvi ERP-ECA ustanove, namenjenimi dvigu tržaške blaginje. umetno dvigali italijanski gospodarski potencial v Trstu; te fonde na dokaj čuden način dodeljevali italijanskim gospodarstvenikom, ki so izčrpali že vse možnosti izčrpavanja italijanskih ERP -ECA sredstev; s tržaškimi fondi gradili ladje, ki so jih nato poklanjali Italiji; s temi zahodnimi fondi pospeševali naseljevanje italijanskih ribičev in drugih Italijanov na naši slovenski obali itd., itd. Menimo namreč pri vsem tem izjave, ki jih je dal na poslovilnem sprejemu v Trgovski zbornici g. Ar-chibald Haraldson, bivši ravnatelj za gospodarstvo in finance pri ZVU. G. Haraldson je Američan in gospodarstvenik povrhu. Zato se tembolj čudimo njegovi diplomatski neslanosti. Po pozdravnem nagovoru, ki ga je imel predsednik Trgovske zbornice Cosulich, in po izročitvi daril odhajajočemu ameriškemu funkcionarju (med drugim s<-mu dali velik srebrni pladenj), je prišlo do diplomatskega incidenta, ki je presenetil vse navzoče tržaške gospodarstvenike in industrij-pa čeprav filoitalijansko usmer- jene. . . , G. Haraldson je po običajnih .3-skavih besedah g. Cos-ulicha in po prejemu srebrnega pladnja nežno izjavil, da odhaja iz Trsta na novo službeno mesto pri MSA ustanovi \ Rimu z zavestjo, da je tudi sam mnogo doprinesel k temu. da pride Trst spet pod Italijo. Dr. M. Stocca na Dunaju Dr. M. Stocca. vodja Tržaškega bloka, se je mudil na počitnicah v, Avstriji. Izkoristil je to priliko, da je sto-, pil spet v 'stik z avstrijskimi političnimi in gospodarskimi krogi, ki jim je na srcu bodočnost Trsta, 'sprejet je bil tudi na predsedni-štvu republike in v zunanjem ministrstvu. Dr. Stocca, ki se je ze vrnl1 v Trst, se bo v kratkem spet podal na Dunaj. Mislimo, da k temu ni treba nobenega komentarja. Dodamo pa samo to: Ko bo na dopustu v New Yorku ali kje tam v bližini, in ko bo cul tuljenje siren Saturnije in Vulca-nije ter drugih tržaških ladij, ki so jih Italijani nam ugrabili, naj se spomni Trsta in svojega deleža pri okrnitvi našega gospodarskega in pomorskega potenciala. Tedaj se bo verjetno zavedel, da bi bilo zanj, kot ameriškega diplomata, bolj častno, ko bi ne sprejel srebrnega pladnja tržaške Trgovske zbornice kot protiuslugo za pogubno nediplomatsko delo na našo škodo in ne v njegovo zveličanje. . s m> OTROCI DEVINSKE KOLONIJE S D D PRI KOPANJU Nadebudna športna prireditev naših tržaških otrok v devinski koloniji Deška kolonija v Devinu se je v nedeljo 3. avgusta kaj dostojno poslovila od domačinov in prelepega devinskega raja. Kakšen živžav je vladal v naših otroških vrstah že od rane jutranje ure! Mnogi, tekmovalci predvsem, so se že davno pred škržaki, slavčki in drugimi pevci zdramili. Popoldne pa se je na igrišču zbralo več sto ljudi, da prisostvujejo tej prvi devinski olimpijadi. Prireditev je počastil devinski župan Terčon, Slovensko dobrodelno društvo pa sta zastopala odbornica ga. Udovič in predsednik dr. Marc. Mlada pevska grla so odpela nalašč za zaključno športno prireditev sestavljeno koračnico, ki je viharno odmevala po igrišču in bližnjih borovih gozdičih. Samo prireditev ie otvoril ravnatelj kolonije dr. Birsa s prigod-nim govorom. Nato se je pričelo tekmovanje v napovedanih disciplinah. Mladi tekači so v tekih in skokih napeli vse svoje sile. Videti jc bilo, da gre zares. In tudi resnično smo odkrili ta dan nove moči, nadebudne športnike, ki jim je treba le želeti, da nadaljujejo na tej poti, ker kažejo krasne talente, ambicijo in prirojene telesne sposobnosti. Prav živahna je bila prijateljski tekma med Severom in Jugom. Zmagali so podjetnejši Jugove', ki pa so odločili tekmo že v prvem polčasu s soncem v hrbtu. Zato pa je Sever napadal ves drugi polčas in ustvaril sila kočljive položaje pred nasprotnimi vrati, le žoga, ki je okrogla, kakor pravimo, ni hotela v gol. Sodil ie nepristransko in z močnim osebnim poudarkom drobni Nevij Čepar. Jug je zmagal z 2:0. V plavanju so bile tekme že v soboto popoldne. V prekrasnem devinskem zalivu, ki je nekako doi"včki nnnoviti svoie, olimniisko himno, ki io kar tu ob-!avliamo: PESEM DEVINSKE OLIMPIJADE Mi smo junaki korenjaki, za ti}, premo odločno v bot, tu, prav na. tej zeleni trati olimpijade dan bo koj. Le plejte, glejte naše teke, pa tudi skoke prav zares v vis, v dali in še štafete, ves svet se čudil nam bo vmes. Le pride, pride naj kdor koli, pomeri z nami ne za smeh, mu ude res ne bomo strli, pač pa premagan bo na tleh. Bleščeči cilji naših tekem, svetite nam odslej v vis! Prisegamo rodu ljubezen slovenskemu na vekomaj! Skupno tržaško romanju n Padoin-Benotke Naši duhovniki pripravljajo skupno tržaško romanje v Padovo in Benetke. Vršilo se bo v nedeljo 31, avgusta. Prijavite se v Trstu v trgovini Fortunatb (ul. Paganini 2'. na deželi pa vsak pri svojem domačem duhovniku. Cas za prijavo je izključno samo do 15. avgusta. Romarji bodo potovali s posebnim vlakom, ki bo odpeljal iz Trsta ob 6.15; zvečer se vrnejo v Trst okrog enajstih. Vožnja z vlakom stane 1.000 lir za osebo. Za šolarje ni drugega posebnega popusta. Lahki se prijavijo tudi osebe, ki imajo jugoslovansko državljanstvo. Taki morajo ob prijavi to izrecno povedati in oddati vse svoje osebne podatke. Tudi ,m' nrirtorn^m« našim bra1- cem in prijateljem, naj se udeležijo tega skupnega romanja. Kakor so vidi po sporedu, je obisk v Padovi na grobu sv. Antona bolj verskega značaja, popoldanski obisk v Benetkah pa .že bolj izlet. Tako pobudo naših duhovnikov pozdravljamo, saj je zelo koristna v vsakem oziru. Kdor se misli romanja udeležiti, naj se pravočasna prijavi! DROBNA UGOTOVITEV Kakor znano, je bila v sredo 24. julija v Trstu spominska svečano?, ob 32. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Svečanosti so se udeležili predstavniki vseh slovenskih prosvetnih organizacij, razen ko minfornrstov. O tem smo poročali -•bširno zadnjič in prav tako ie o tem obširno poročal tudi Primorski dnevnik. Toda ljubljanski časopisi so napravili majhno, a značilno razliko: niti besede ne povedo o tem, da je na proslavi govoril tudi prof. Jože Peterlin kot zastopnik katoliške Slovenske prosvete. Ali velja tudi za obravnavanje teh skupnih nastopov na tej in oni strani meje različna mera? Izlet v Ravascletto Slovenska demokratska zveza nj Nabrežine javlja občinstvu, da bo 31. avgusta priredila izlet z avtobusom v Ravascletto. Reflektanti naj pravočasno javijo svojo udeležbo. Odbor Radio HTrst IT 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 10. avgusta: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije ido melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.30 Športna kronika, 21.30 Izbrana lirika. — 21.40 Mo» zart: DON JUAN - 1. dejanje. PONEDELJEK, 11. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. :— 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Slovenski motivi. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Mozart: DON JUAN - 2. dejanje. TOREK, 12. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Koncert baritonista Marijana Kosa. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest - H. G. Wells: V KRALJESTVU MRAVELJ. 22.00 Rimski-Korsakov: Šeherezada. SREDA, 13. avgusta: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški ve-dež. 20.00 Koncert zbora Igo Gruden iz Nabrežine. — 20.30 Sprehodi po morju. — 21.00 Rahmaninov: Koncert št. 2. ČETRTEK, 14. avgusta: 13.00 Slovenski motivi. —- 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.00 Priljubljene melodije. 21.00 Radijski oder - Fran Lipah: GLAVNI DOBITEK, igra v treh dej., nato Večerne melodije. PETEK, 15. avgusta: 9.00 Gershvvin: Koncert za klavir in orkester. 13.00 Glasba po željah. 17.01) Radijski oder - Kurt Goetz: POKOJNA TETA, vesela enodejanka. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 20.40 Chopinovi valčki in mazurke. SOBOTA, 16. avgusta: 13.00 Šra- mel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 20.00 Čajkovski: Hrestač. 21.00 Malo za salo - malo zares. 22.30 Večerni ples. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu HEG Je znak solidnosti in uspeha ELEKTRIČNA PRALNICA 1 ■S&i&A proizvod AEG iUlg^meine Elehtricitats GesBlIschaft V GOTOVINI Lil*85.000 Obročna odplačila do 12 mesecev prih SESTDESET LET PREIZKUŠENJ V PROIZVAJANJU ELEKTRIČNIH APARATOV. NA TISOČE PRALNIC A E G JE BILO RAZPRODANIH PO ITALIJI IN V ZADNJIH MESECIH PA NEKOLIKO STOTIN V SAMEM TRSTU. VSE KUPOVALKE SO Z NJIMI POPOLNOMA ZADOVOLJNE. PRIOBČUJEMO SAMO NEKOLIKO PISEM, KI SMO JIH V ZADNJIH DNEH PREJELI. Spoštovana UNIVERSALTECNICA - Trst Nekaj mesecev je poteklo, odkar imam električno pralnico AEG, ki sem jo pri Vas nabavila. Zato Vam lahko sporočim, da sem z njo popolnoma zadovoljna. Odkar sem -ta stroj spoznala, si svojega gospodinjstva brez istega ne morem več zamišljati. Prisrčno se Vam zahvaljujem. MARIJA L U S S 1 ul. Ponziana, 5 Spoštovana UNIVERSALTECNICA -Trst Z zadovoljstvom Vam sporočam, da, zahvaljujoč. se električni pralnici iA E G ,-mi je' podana možnost si v najkrajšem času urediti svoje perilo, kar občutno zmanjša stroške mojemu Obratu. ' SALON EVELINA \\ Spoštovana \ UNIVERSALTECNICA -Trst Hvaležna sem Vam, da ste me opozorili na’električno'pralnico AEG in mi priporočili njeno nabavo, kajti tu mi prihrani veliko časa, truda in denarja. . L Stroj krasno opere perilo, ga ne poškoduje in pri vsem. tem iranim velik del stroškov, k’i sem jih doslej imela, kar so občutno-pozna v mojem gospodinjstvu. S spoštovanjem / • S. BRADASCH1A B\r v ulici Zorutti iiijmiiiiiitTiinniiHiiiiitiiiiiiiiiiiimiitHliiiiiniiiilffiMlikijj^ ‘l*’! ^‘riHHirMiitiiiiiigiitiiuiiiiHtiiiHllMinimiiuHiiiiaiMiiHiMUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiia POOBLAŠČENA ZA PRODAJO: UniDCRSAliKCniCfl ISTRSKR ULICR 13 - TEL. 9MGS - HORZO BRRIBRLDI ¥ - TEL. Z1ZV3 j