i; /"'^TX -iST-..... D ^^ Ä /V %# S Ids' I /^\ ST™^ «IrMB //Oa^US BBit V€,.-,^ i"k " ^ "^ ' w I I i^P^^ Leto VIII, številka 77, april 2004, naklada 12.000 izvodov, cenlii Sit 1 intervju: Stefan Teraž NIVO, d.d. Lava 11, Celje 9 03/4224 100 www.nivo.si SPEEDWAY SVETOVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV KRŠKO, 18.5.04 ob 19.00 I i | otroci do 14. leta prost vstop EFEKT HPtKO. fl.0.0. Cesia 4. luma 25.8270 kpSho TBl.: 07/0902 B60. IZVEDBA VSEH URST ELEKTRO- INSTALACIJ ELEHTRIČRE (I1ERITUE TRDOUIHA Z ELEKTROMATERIA- LOHI IK SUETILI posavje.info I WO POS*TrUTf POSATlf W II POSAV1A/ZA POiATIf Z vami od dneva Evrope 9. maja 2004 vstopite v posavje.info vstopite v Evropo vstopite v svct... Holding Slownske elekuome doc Moč energise oglasi S P05RV5KIM OBZORNIKOM IN TjURISTICNO, ¦HCENCIJO LRCUNR T0UR5 V CRRDRLRND m Pozdravtul 1 * Z neusmiljeno hitrostjo se bližamo potetju in brezskrbnim do- pustniškim dnem, ko bo življenje teklo v počasnejšem in bolj brezskrbnem ritmu, ko bo pripekalo sedaj težko pričakovano son- ce, ko bomo hoditi lahkotnejših nog naokrog in ko nam bodo misli uhajale proč od vsakdanjih skrbi, nekam na lepše! In da bi vam olajšali, približali ter polepšali dopustniške dni, smo se v uredništvu Posavskega obzornika v sodelovanju s Turistično agencijo LAQUHA TOURS odtočili, da vašo zvestobo nagradimo in omogočimo kar se da prijetne in brezskrbne dni. S pravilnim odgovbrom na spodaj zastavljeno vprašanje in malce sreče v nagradnem žrebanju je nagrada zagotovo vaša! Turistična agencija LAGUNATOURS vam tokrat podarja enodnev- ni izlet v Gardaland za dve osebi, odhod 14.05.2004! V bližini katerega večjega mesta ieži Gardaland, največji tematsko-zabaviščni park v Itatiji? Pravilne odgovore pošljite na dopisnicah, najkasneje do 07.05.2004, na naslov Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 KRŠKO s pripisom za nagradno igro S POSAVSKIM OBZORNIKOM IN TURI- STIČNO AGENCIJO LAGUNA V GARDALAND L.rtiGyIMÄ tours "" TURISTlfNA AGENCIJA lel-Zfl^Hf (0)7 489 02 81 e-mafl|^HJtours@slol.net Nudimo vam: - počitnice v Sloveniji, na Hrva- škem in v eksotičnih deželah - šolske in maturantske izlete za mlade - strokovna potovanja - organizacijo poletne sole v na- ravi (Debeli Rtič, Novi Vinodol- ski in ostalo po dogovoru) KOPROS Ptan, odločih/ ! gradite, obnavljate, prenavljate, popravljate, ...? prava rešitev za vas so SUHOMONTAŽNIGRÄDBENISISTEMI PREGRADNE STENE, STENSKE OBLOGE, SPUŠČENI STROPOVI, SUHI ESTRIHI, ŠTUKATURE, MANSARDE, NAPUŠČI, - (Armstrong kKAUf BPB Rigips nmc MJMtSlM VŠE ZA SUHOMONTAŽO NA ENEM MESTU SVETOVANJE MONTAŽA PRODAJA Cirje 6 • 8274 Raka • tei:: 07/81 46 410 • mteh: 041 60 68 16 2 april 2004 .ObzofhiK tretja Na naslovnici: Štefan Teraž Foto: Robert Sajovec Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@votja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk: Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevni- ca, ki izhaja praviloma 30. v me- secu. Rok za rezervacijo oglasne- ga prostora je 10., za oddajo nena- ročenih prispevkov pa 15. v mese- cu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarja- jo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000 izvodov Kdaj bodo zacveteli rdeči nageljni? Pa bo spet praznik. Praznik dela. Res da na sicer za večino dela prost dan, a bo vendar- le praznik. Za Slovence je bil 1. maj kot socialistič- ni praznik delavskega gibanja in delavske solidarno- sti vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, po drugi svetovni vojni pa je postal tudi državni praznik. Še vedno so se, vsaj pri nas, ohranile tradicionalne ob- like praznovanja s kurjenjem kresov, postavljanjem mlajev in z budnico godb. A včasih je bilo vendarle drugače kot danes. Ni šlo le za praznik, ki so si ga priborili delavci, ampak za osem- urni delavnik, za politične pravice, šlo je za razred- na nasprotja. Delavci so svoj praznik proslavljali s pa- radami in množičnimi povorkami, s streljanjem častnih salv, s športnimi prireditvami in podobno. Prvomajskim budnicam delavskih godb so sledili slavnostni sprevo- di delavcev z rdečimi nageljni v gumbnicah in prvomaj- skimi značkami, ki so se z družinami odpravili na de- lavski shod, čemur je sledila prava veselica. Danes, ko smo v drugem sistemu, še na ta dan marsi- kateri delavec ali delavka delata. Parade in množične povorke so se zgodile le nekaj tednov nazaj, vendar s povsem drugačnim namenom, ne z zastavami in. rdeči- mi nageljni, ampak s transparent in novimi zahtevami. Delo naj bi bilo ena temeljnih družbenih vrednot, ki nam zagotavlja socialno varnost, pa ga marsikdo (ne po svoji krivdi) nima. Država obljublja, da bo takim po- sameznikom, ki jih v Posavju ni le nekaj, pomagala in še posebno pozornost namenila prav njim. Nekateri še vedno čakajo, da se obljube izpolnijo. Ob zadnjem prazniku dela je bil podpisan socialni spo- razum, s katerim, trdijo v vladi, bo možen demokratič- ni dialog med socialnimi partnerji in na podlagi katere- ga bomo ujeli razvite evropske države. . Ja, Evropa. Ob vsej tej evforiji in številnih prireditvah bodo spet pozabili, da praznujemo tudi praznik dela in da je na tern področju potrebno tudi marsikaj »nare- diti«. Morda jih bo na delavce in njihove nizke place spöm- nil kakšen rdeč nagelj. Roža, ki ne potrebuje veliko vo- de, da lepo zacveti, ampak če je pa suša prehuda, se tudi ta posuši! Lidija Petrisič IZ VSEBINE I Trideset dni 6 Gora 88 trese zaradi eksplozij v peskokopu 8 Mnenja 10 Intervju: Stefan Teraž 16 Senovčaninezado- voljni z zapiranjem rudnika IS Podpisana pogodba za gradnjo bazena HE Boštanj 25 Insormacije Občine Krške 25 Sklenjen spnrazum 8 plačBvanju nado mestila za omejeno rabo prostora na obmoGju jedrskega ebjBkta ObzörniK april 2004 3 trideset dni Tudi v Posavju svecano ob vstopu v EU Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo svečano tudi v posavskih ob- činah, kjer se bo y ta namen zvrstila vrsta prireditev, in sicer v Sevni- ci na Glavnem trgu, v Brežicah na prizorišču pred občinsko stavbo in v Krškem pri lovski koči na Trški Gori. V vseh treh občinah se bodo svečane prireditve na predvečer uradne- ga vstopa Slovenije v Evropsko unijo, to je 3O.aprila. Osrednja breži- ška občinska prireditev se bo odvijala na lokaciji pred občinsko stav- bo. Na prireditvenem prostoru bodo v kultumem programu nastopi- li Nuša Derenda v spremljavi Big Benda Radovljica, Pevski zbor Kultur- no umetniškega društva Brežice in Mešani pevski zbor Viva, združene godbe na pihala, rock skupina Shyam, Tamburaški orkester, Godalni or- kester brežiške glasbene sole, Rebeka Dremelj s plesno skupino, na- stopile pa bodo tudi skupine dijakov iz srednje sole ter učenci osnov- nih šol s pevskimi, plesnimi in dramskimi vložki. Zbrane občane Brežic in obiskovalce bo nagovoril brežiški župan Andrej Vizjak, sicer pa bodo ves čas prireditve preko video projekcije predvajani tudi kratki spoti iz življenja Brežic in Brežičanov. Prireditev, ki se bo začela ob 2O.uri in trajala vse do zgodnjih jutranjih ur, bo povezovala Bernarda Žarn. Občinska slovesnost bo v Krškem potekala v organizacije Lovske dru- žine Krško, KS mesta Krško in Občine Krško na Trški Gori, že na tradi- cionalni lokaciji prvomajskega kresovanja, ki letos sovpada z vstopom v Evropsko unijo. Udeleženci prireditve, med katerimi bo tudi dele- gacija pobratene občine Obreigheim, bodo prejeli prejeli nageljne in balone, sicer pa bodo za pester kulturni program, ki ga bo povezova- la Anita Sotošek, in dobro počutje udeležencev poskrbeli pevka Maj- da Arh in Pihalni orkester Videm. Ob govoru slavnostnih govomikov, med njimi tudi župana Obriegheima, bo simbolno prižgan kres in poleg slovenske in občinske zastave dvignjena tudi zastava Evropske unije, manjkal ne bo tudi ognejemet. V občini Sevnica se bo prireditev zače- la ob 21.uri, in sicer na Glavnem trgu, pred tamkjašnjo občinsko stav- bo. Program bodo pripravili sevniška godba, MPZ Primož Trubar iz Lo- ke pri Zidnem Mostu, pevski zbor Osnovne sole Krmetj, Big Bend Sev- nica in plesna skupina Mačkice. Slavnostni govornik bo župan Kristijan Jane, prireditev v mestu pa naj bi zaključili z ognjemetom iz sevniške- ga gradu, nakar se naj bi udeleženci slovesnosti razšli oziroma odšli na različne lokaeije, kjer bodo potekala prvomajska praznovanja. Sted- nje bo potekalo še naslednji dan, Lmaja, ko Planinsko društvo Sevni- ca organizira tradicionalni prvomajski pohod na Lisco. B.Mavsar Tudi krski Romi obleležili svoj dan Pripadniki romskih skupnosti so 8.aprila obeležili svoj dan, in sicer v spomin na Lkongres Romov, ki je potekal leta 1971 v Londonu. Ob tem praznovanju so prvič prireditev pripravili tudi v Osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Od svetovnega kogresa dalje imajo Romi po vsem svetu enotno zastavo, ki je zelene in modre barve s kolesom v sredini in tudi svojo himno Oe- lem Oelem, kar pomeni delam - delam. Od tega dne se potomei nomad- skega ljudstva, ki so prodrli v Evropo že pred 14.stoletjem, imenujejo Romi, beseda Rom po pomeni človek, Roma pa ljudje, ljudstvo. Romi so naseljeni praktično po vsej Evropi, v Sloveniji pa v 20 občinah in tudi v krški, kjer prebivajo na lokaciji Kerinovega Grma, Drnovega, Lok in tudi Rimša, otroci pa ob- iskujejo oddelke le- skovške sole in vrt- ca. Mlade Romkinje in Romi so ob praz- niku izvedli igrico in se predstavili s tem- peramentnimi ple- si, sentimentalno in strastno glasbo. Za svoje pesmi pravijo, da so pesmi -boleči- ne, ki odražajo pri- stna čustva ter živ- Ijenjsko filozofijo in usodo njihovega življenja, ki je življenju v getu, pretežno še vedno izolirano izven urbanih središč in v sožitju z naravo. Tudi sami ocenjuje- jo, da se vendarle bivalne in življenjske razmere izboljšujejo, sicer pa, kakor je poudaril ravnatelj Anton Bizjak, za dialog in skupno sožitje ni nikoli prepozno, je pa potrebno v prvi vrsti tega z dobro voljo in skup- nim ciljem vzpostaviti in večkrat sesti za skupno mizo. Vsekakor bi lah- ko ob predstavi romskih otrok Bizjakov govor pretvorili v besede: strp- nost in priznavanje ter spoštovanje različnih kultur. Pa vendarle je bilo med gledalci le malo tistih, ki niso prišli zgolj po službeni dolžnosti, so se pa zato prireditve, ki naj bi postala tradicionalna, v velikem številu udeležili pripadniki pri nas živečih romskih skupnosti. B.M. KEW&fSffiBt Akcija „Slovenija, pripni ser V času od 22. marca do 4. aprila so na območju celotne države, tako tudi na območju PU Krško, potekale aktivnosti v sklopu akcije "Slovenija, pripni se!", katere cilj je bil ponovno opozoriti na pomen dosledne uporabe varnostnega pasu. Akcija je bila sestavtjena »iz preventivnega dela (opozarjanja) in represivnega dela (kaznovanja). Poteg tega so policisti pri vrtcih in šolah opozarjali na nujnost uporabe varnostnega pasu, en dan v drugem tednu akcije pa so izvedli 6- urni poostren nadzor izključno nad (ne)uporabo varnostnega pasu. Kljub temu, da je bila javnost obveščena preko medijev, v tem času kar 370 voznikov in potnikov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu, med njimi 21 na zadnjem sedežu. Policisti ugotavljajo, da še vedno okoli 18 % voznikov in potnikov ne uporablja varnostnih pasov, še posebej pa je pereča problematika privezovanja na zadnjih sedežih. Policisti bodo tudi v prihodnje dosledno ukrepali za neuporabo varnostnega pasu, saj poudarjajo, da je „varnostni pas - vez z življenjem". Policisti opominjajo, da je po zakonu obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. Ktoološki dan naTrški Gori Pri lovskem domu Jožeta Jurečiča na Trški Gori je Lovsko kinološkom dru- štvu Posavja v soboto, 17,aprila, orga- niziralo kinološki dan ali telesno oce- no lovskih psov. Vodniki lovskih psov so privedli pse iz različnih krajev po Slo- veniji, zbralo se jih je kar preko sto. Na odprtem kinološkem dnevu so oce- njevali lovske pse vseh pasem: goniče, ptičarje, jamarje in šarivce. Sicer pa Lovsko kinološko društvo Posavja zdru- žuje kinologe iz vseh posavskih občin, in kakor ugotavljajo kinologi po lovskih družinah, število lovskih psov iz leta v leto v upadu. Trenutno imajo v društvu za lov uporabnih 268 psov, zato se na- meravaja poleg rednih aktivnosti letos posvetiti predvsem vzreji. PetsommeHerjevdruoB stopnje V Žolnirjevi zidanici v Zavodah so Ot- to Willi Sevšek, Kiemen Sevšek, Mar- jan Jelenič, Tatjana Kos in Milan Bla- ževič 1. aprila - povsem zares - oprav- Ijali praktični del izpita za sommelier- ja druge stopnje. Sedemčlansko komi- sijo Sekcije sommelierjev Slovenije so postregli z izbranimi jedmi in vini ter si tako za izbor menuja in vin kot za stro- kovno in usklajeno postrežbo prislužili posebno pohvalo. Izpit so tako seveda • z odliko opravili. Vallka noč prf Trah lučkah Prekajeno meso, hren, pirhi, razne po- tice in podobno so domala na krožni- ku vsakega gospodinjstva ob veliki no- či. In kakšna je ponudba dobrot, ki jih 4 april 2004 ObzofniK tridesBt dni Braz donatorjev bi bilo težko Splošna bolnišnica Brežice je lansko leto zaključila s finančnim presež- kom prihodkov nad odhodki dobrih 1,5 mio SIT, ob tern pa v celoti rea- lizirala delovni program in pogodbene obveznosti do ZZZS. V ambulant- no specialističnem delu so zdravniki opravili 51.751 pregledov, skupaj s funkcionalnimi ambulantami pa kar 80.529 pregledov in preiskav. Za inve- sticije so v bolnišnici lani namenili 90 mio SIT, od tega so približno 30 mio pridobili od številnih donator- jev, brez katerih bi bil razkorak do dejanskih potreb (lani kar za 280 mio SIT) še večji, kot je. S pomoč- jo donatorskih sredstev so tako na- bavili kar nekaj drage opreme, na- nje pa računajo tudi v letos, ko je na vrhu spiska potreb nabava dveh ultrazvokov, kardiovaskulamega in visoko zmogljivega za radiološki oddelek, ki skupaj staneta med 60 in 65 mio SIT. Radi bi tudi zamenjali zelo potraten sistem ogrevanja s parno kotlovnico za ogrevanje s plinom, za kar rabijo 61 mio SIT, ter izboljšali stanje glede premajhnega števila sanitarij in prevelikega števila postelj v sobah. Direktor Tone Zorko pra- vi, da so kljub temu nekje na enakem nivoju kot druge primerljive bolniš- nice ter da še vedno prejmejo več pohval kot graj. P.P. 1 denarjem donatorjev so med dru$im nabavili tudi sodobno operacijsko mizo. LAS za žur brez droge Decembra lani sta Občina Brežice in tamkajšnji Mladinski center (MC) ustanovila Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti v občini Brežice (LAS), ki jo vodi Milka Benič z občinskega oddelka za družbene dejavnosti, koordinira Andreja Pavlin iz MC-ja, sodelujeta pa še Martina Lepšina iz brežiškega Centra za socialno delo in Milka Kramar iz Zdrav- stvenega doma Brežice. V tern času so v LAS-u pripravili projekt delavnic »Žuram s prijatelji, ne z drogo!«, ki ga bodo v naslednjem šolskem letu v sodelovanju z omenjenimi ustanovami in s policijo izvajali v osmih raz- redih osnovnih šol v brežiški občini. Skupaj s skupino srednješolcev LAS pripravlja tudi poučno družabno igro »Droge«, ki naj bi prav tako pripo- mogla pri osveščanju o tej pereči problematic. P.P. Ombudsman Matjaž Hanžek v Brežicah V okviru svojih poslovanj izven sedeža je varuh človekovih pravic Mat- jaž Hanžek s sodelavci 7. aprila obiskal Brežice, kjer je prisluhnil te- žavam pobudnikov, ki ne morejo priti k njemu v Ljubljano.Obisk v Brežicah je bil njegov letošnji peti po različnih lokalnih središčih, za Brežice pa se je odločil predvsem zaradi bližine meje in pričakovanja v zvezi s tem povezanih problemov. Vendar je od 20 ljudi, s katerimi se je pogovoril sam ali njegova namestnika Tone Dolčič in Ales Buta- la, le eden prišel s težavo v zvezi z mejo. Največ predstavljenih pro- blemov je bilo povezanih s sosedskimi in družinskimi spori v zvezi z zemljo, nekaj z vojnimi odškodninami in z delom sodišč, manj od pri- čakovanega pa je bilo tudi socialnih problemov. V Brežicah niso zabe- ležili nobene pritožbe nad delom Občine ali Upravne enote, prav tako ničesar v zvezi z romsko problematiko. Glede slednje je Hanžek vsee- no povedal, da je po njegovem mnenju pri tem zatajila predvsem dr- žava, ki je reševanje v celoti prepustila lokalnim skupnostim, name- stö da bi se je lotira z nacionalnim projektom. Hanžek je obiskal tudi brežiški Center za socialno delo, nenapovedano pa še postaji mejne policije na Obrežju in v Dobovi. O učinkovitosti inštituta ombudsma- na pa so gostje zatrdili, da se pogostokrat le zaradi njihove poizved- be o določenem problemu zadeva začne premikati. P.P. Matjaž Hanžek z namestnikoma v Breiicah na veliko soboto praviloma v jerbasu nesejo k žegnu, so prikazali tudi na Tu- ristični kmetiji Radej v sktopu enome- sečne prireditve v gostišču Tri lučke na Sremiču "Stari časi, kam hitite". Poleg butaric in velikonočnih dekoracij so bi- li na ogled postavljeni tudi stari pred- meti iz življenja na vasi, ki so mno- gim obiskovalcem prebudili nostalgi- jo, nekateri pa so se z njimi tudi pr- vič srečali. Kapelana PoRleku obnovljena V letu 2003 je na pobudo Marjana Ma- rinška in lastnika kapele na Pokleku Kozjanski park v lanskem letu kapelo v celoti obnovil, 8. aprila pa so jo tu- di uradno odprli in biagoslovili. Kape- la, pozidana leta 1922, je bila precej poškodovana, pred leti so ukradli tu- di kip zaplaške Marije z Jezusom v na- ročju in žezlom v roki. Kopijo zaplaške Marije je izdelal akademski kipar Vik- tor Konjedic, notranjost kapele pa je poslikal akademski slikar Stanko Do- brina. Ob otvoritvi so spregovorili žu- pan občine Kozje Andrej Dušan Koc- man, Marjan Marinšek in direktor Koz- janskega parka Francs Zidar, kapelo pa je blagoslovil župnik Alojz Wein- gerl iz Podsrede. 27. srecanje starostnlkov Članice Krajevne organizacije Rdeče- ga križa Brestanica (na foto$rafiji) so v sodelovanju z mladimi člani iz osnov- ne šole Adama Bohoriča Brestanica 4. aprila na ribniku v Mačkovcih pripravi- le že tradicionalno srečanje starostni- kov. Takšna srečanja pa so le ena od oblik skrbi za starejše krajane, saj čla- nice Rdečega križa zanje skrbijo sko- zi vse leto. Na domu redno obiskujejo bolne in krajane, starejše od osemde- set let, dvakrat letno pa obiščejo tu- di krajane Brestanice, ki živijo v do- movih za starejše v Krškem, Brežicah in Sevnici. KrškiPflialniopkBStBrz budnicopresenečenja Tudi letos bodo 1. maja v zgodnjih ju- tranjih urah po krških ulicah odrneva- le koračnice Pihalnega orkestra Videm Krško. Budnica kot tradicionalen uvod v praznik dela je letos bogatejša še za poseben dogodek vstop v EU, zato člani orkestra pripravljajo posebnost, ki pa je ne želijo razkriti. 98 LET - 24. aprila je 98. rojstni dan praznovala Marija Kuiljan iz Velike- $a Mraševa. Še vedno zelo zivahno najstarejšo krajanko podboške kra- jevne skupnosti so ob tej priloino- sti med drugimi obiskale tudi člani- ce tamkajinjega krajevnega odbora Rdečega kriia. ObzorniK april 2OO4 5 tridesot dni Zahtevajo izenačitev z drugimi upokojenci Člani društva slovenskih državljanov, upokojenih v drugih republikah bivše skupne države, so na sestanku 16. aprila v Brežicah oblikovali do- pis, s katerim želrjo pristojno ministrstvo in poslanske skupine opozo- riti na neenakosti njihovih pokojnin in pokojnin drugih državljanov. Že- Ujo predvsem to, da se njihov položaj izenači s položajem slovenskih upokojencev. Zahtevajo varstvene dodatke, invalidnine, regres, dodat- ke za rekreacijo, pogrebne stroške in ostalo, kar pripada drugim upoko- jencem v Sloveniji. Pri odmeri osnove pa zahtevajo, da naj se upošteva celotna delovna doba. V letih od osamosvojitve so se njihove pokojni- ne prepolovile. Društvo slovenskih državljanov, upokojenih v drugih re- publikah nekdanje SFRJ, ki vključuje več kot 250 članov iz vse Sloveni- je, med drugim tudi v brežiški občini, je bilo ustanovljeno konec prejš- njega leta v Brežicah, drugega marca letos pa tudi registrirano. Po be- sedah predsednice društva Majde Giaschi se delijo v pet skupin, glede na to, kdaj so se upokojili. V prvi skupini so tisti, ki so se upokojili do 8. oktobra 91, v drugi tisti, ki so se upokojili do 1. 3. 98 oziroma do spora- zuma, v tretji tisti, ki so delali v Srbiji, Črni Gori ter Bosni in Hercego- vini, v četrti tisti, ki so se upokojili po sporazumu med Slovenijo in Hr- vaško ter Makedonijo, v peti pa tisti, ki so se upokojili po novem zakonu o pokojninskem zavarovanju. Sestanka sta se udeležila tudi brežiški žu- pan mag. Andrej Vizjak in poslanec Jože Avšič, ki sta podprla delo dru- štva in zagotovila, da bosta poskušala pomagati. L.P. Svet staršev opozarja: »Ucenci so preobremenjeni!« Svet staršev OŠ Jurija Datmatina Krško je aprila na šolskega mini- stra Slavka Gabra naslovil pismo, v katerem opozarjajo na preo- bremenjenost otrok tako v 7.razredu devetletke kot tudi o sploš- ni obremenjenosti otrok v učnem osnovnošolskem procesu. Svet staršev meni, da je bil preskok iz 5.razreda osemletke v 7.razred devetletke zgrešen in nepotreben, saj opažajo, da povzroča zmedo ta- ko pri učencih kot tudi učiteljih in starših. Predvsem vidijo problem v prenatrpanih programih in pri tern ugotavljajo, da je sola preveč storil- nostno naravnana. Starši menijo, da zdajšnji način šolanja otroke od- vrača od učenja, namesto da bi sola s svojim programom učence uči- la za življenje in jih motivirala za pridobivanje znanja. Pripombe imajo tudi na neustrezen sistem šolskih počitnic, saj so slednje med šolskim letom vsaka dva meseca po teden dni, s čimer se poruši ritem učnega procesa. Ob tovrstnih počitnicah se mnogo staršev sooča tudi s težava- mi z varstvom otrok, predvsem mlajših, ki obiskujejo nižjo stopnjo, saj je praktično nemogoče, da bi starši lahko v tolikšnem obsegu izostali iz službe. Poleg tega tudi zaradi vzporednih programov, kot so sola v na- ravi, športni dnevni, dan sole ipd., odpadejo še dodatni učni dnevi, po- dajanje učnih snovi pa se posledično strne na manjše število ur, hitrej- ši tempo z manj utrjevanja snovi, zaradi Cesar so otroci v šolskih klo- peh preobremenjeni. Zato so starši mnenja, da je pristop Ministrstva za šolstvo pri uvajanju sprememb preveč stihijski.in da želijo na Minis- trstvu projekt realizirati ne glede na to, ali je ta učinkovit ali ne. Za spremembe ni nikoli prepozno, apelirajo na ministra Gabra, in predla- gajo med drugim tudi to, da bi se ukinila zunanja diferenciacija v 8. in 9. razredu^devetletke, da bi bilo izbirnih predmetov manj, zato pa naj bi bili ti toliko bolj dobro pripravljeni ter ločljivi od obveznih vsebin. Starši krške osnovne sole opozarjajo tudi na poplavo raznih učbenikov in delovnih zvezkov in da se le-ti skoraj vsako leto spreminjajo, kar še dodatno obremeni starše. Ministrstvu predlagajo, da ustrezna instituci- ja predpiše po en učbenik za vsak učni predmet, katerih vsebina se naj ne bi spreminjala več let, v kolikor pa gre za vsebinske popravke, naj se učbeniki dopolnijo s prilogo. In če so že potrebne spremembe, naj se spreminja predvsem način oziroma pristop podajanja učne snovi, ne pa same učne vsebine. "Gospod minister, vi ste na potezi! Le-ta naj bo to- krat v dobro otrok!", zaključuje pismo Sveta staršev OŠ Jurija Dalma- tina Krško. B.M. Gora se trese Na Krajevni skupnosti Gora je bil prejšnji teden izredni sesta- nek krajanov s krškim županom Francijem Bogovičem in nje- govimi sodelavci ter s predstavniki podjetja IGM Sava, ki je lastnik in uporabnik bližnjega kamnoloma Gunte. Prebivalcem dveh nad Krškim ležečih naselij Gunte in Cesta je namreč pre- kipelo zaradi eksplozij, ki po njihovih besedah najmanj dva- krat na teden trt?sejo celo pobočje, dvigujejo oblake prahu in povzročajo razpoke na njihovih stanovanjskih in gospodar- skih objektih. V podjetju IGM Sava so začeli z intenzivnim črpanjem v kamno- lomu Gunte pred dobrim letom in pol, ko so stekla dela na trasi izgradnje avtoceste, kamor od- važa|o tudi glavnino izkopane- ga peska. Pridobivanje se vrši z vrtanjem in globinskim razstre- Ijevanjem, in sicer tako, da vr- tine napolnijo z okoli 3000 kg razstreliva vrste amonal in pol- onit. In da so količini razstreliva ustrezno močne detonacije, gre krajanom Ceste in Gunt verje- ti, saj so najbližje hiše nad po- bočjem kamnoloma oddalje- ne manj kot sto metrov zračne razdalje. V podjetju IGM Sava so namreč v novembru 2002 od- prli novo smer izkopa, ki se je v več kot treh desetletjih obra- tovanja kamnoloma najbolj pri- bližala omenjenim vasem. Niti ob nodaljah ni mini Zaradi neprestanega hrupa, ki jih povzroča dejavnost v vznož- ju hriba, tudi v poznih nočnih urah in celo ob nedeljah, zaradi oblakov prahu, ki se dvigujejo iz kamnoloma, zaradi miniranj dvakrat na teden, ki jih sprem- Ija močen pok, ko se zatresejo tla in stekla in se zavlečejo v naj- bolj oddaljene kote in obmolknejo celo psi, zaradi vedno številnejših razpok na hišah, sedaj zahteva- jo odškodnino. Odškodnino zaradi razvrednotenega življenja, pa tu- di zaradi tega, ker so bili v podjet- ju menda gluhi za vse njihove po- zive, naj se vendar nekaj ukrene. V podjetju IGM Sava, na sestanek na Gori sta se pripeljala direktor Mihael Kežman in vodja kamnolo- ma Franc Grozina, zatrjujejo, da delajo v skladu z obstoječo zako- nodajo, da so za dejavnost od dr- žave pridobili koncesijo in da za- njo tudi nekaj odštejejo državi in občini. V IGM Sava zavračajoob- tožbe Direktor se je ob očitkih razbur- jenih udeležencev sestanka, da ignorirajo vse njihove pozive, s katerimi opozarjajo na nevzdrž- no stanje, celo nekoliko nejasno spomnil, da je na to temo pred dobrim letom res prejel telefon- ski klic krajanke in da se je pri njem zaradi omenjene problema- tike oglasil možak s sinom. Ampak kakšnega dopisa se res ne spomni. Očitno je dopis, ki so ga krajani Zaskrbljeni vaščani 6 april 2004 ObzörniK aktualno zaradi eksplozij iz peskokopa poslali že v mesecu avgustu 2002, prejel Grozina in nanj tudi pisno odgovoril, in sicer: o načinu raz- streljevanja, predvsem pa o pred- pisih in pravilnikih in da se teh kajpak strogo držijo. Grozina še navaja, da poškodbe, ki se naj bi pokazale na objektih, nikakor niso posledica razstreljevanja, pač pa so lahko zaradi slabega gradbene- ga materiala, fizičnega stanja ob- jekta, terena, na katerem stoji objekt in podobno. Okna šklBpečejo in pokajo Tudi na sestanku, kjer se je vodja kamnoloma sicer javno opravičil zbranim krajanom za nehote aro- gantno napisan dopis, so bili odgo- vori na očitke, da ob vsakem mi- niranju šklepečejo okna in ta ce- lo pokajo, pravzaprav v podobnem tonu. Enemu od udeležencev je Grozina tokrat vendarle odgovo- ril, da je to pač posledica zrač- nega udara in ne konkretnega raz- streljevanja. Ali pa, da prašenje v večji meri kot miniranje povzro- čajo tovornjakarji, ampak je te- ga zaradi polivanja v zadnjem ča- su veliko manj. In konec konec prah, ki se dvigne od miniranja - ni prah, ampak so to ogromne ko- ličine plina, ki se sprožijo ob eks- ploziji. Seveda o kakšnih morebit- nih stranskih učinkih tega plina na rastline in ljudi nismo slišali. Brž- kone pa bi lahko zaključili, da so vaščani Gunt deležni tako plina kot tudi prahu, saj smo slišali da spričo slednjega včasih ne vidijo na sosednji hrib, da je zelenjava domala neužitna in da lahko posu- šene žehte perila samo še stlačijo nazaj v pralni stroj. In da so zara- di tega naj manj enkrat večji po- rabniki pralnega praška, kot pov- prečna gospodinjstva. " Ali nam bo kdo ta strošek povr- nil?" sprašujejo. Udarec ga je vrgal z lestve Če bi lahko zanemarili razpoke na objektih, za katere naj bi bil po besedah vodje kamnoloma vzrok vse kaj drugega kot pa a tresenje tal zaradi miniranja, si naj bi ob- čani očitno domišljali tudi silovit pok, ki odjekne ob detonacijah, pa še kakšne druge učinke, kot je denimo udarni val. Kot je pri- povedoval Slavko Levičar z Gunt, ga je silovit udarec med napelje- vanjem drogov v vinogradu vrgel z lestve na tla. Levičar tudi pra- vi, da ima v domači oskrbi invalid- nega in težko botnega očeta, ki se mu vsaka detonacija vidno odraža na zdravju. In da bi bila ironija še večja, kakor dodaja, se je iz Kr- škega preselil na Gunte prav zara- di miru in neokrnjene narave. Tu- di sovaščan Tone Alegro je sliko- vito opisal dogodek, kako je sedel pred hišo na stolu, ko se je naj- prej zamajal grušč, nakar ga je vr- glo iz stola, zatem pa je sledil gla- sen pok. Meritvekaž8jo,dajevsBV okviru dovoljenega Kljub temu pa meritve, ki jih izva- jajo v podjetju, preseženih deci- belov ne zaznajo. Menda, kakor je dejal Dušan Strojin z vasi Cesta, da zaradi tega, ker je bil sam pri- ča temu, da je naprava začela de- lovati šele, ko so po njej udarili z roko. Vse to kajpak vsiljuje dvom o merodajnosti meritev. Tudi zato, ker jih izvajajo v omenjenem pod- jetju, kjer so si očitno tudi sami sebi nadzor. Kakor je opozoril Drago Marušič, član Sveta KS Gora, utemeljitve, da naj bila razstreljevanja pote- kala v skladu s predpisanimi stan- dard! resda lahko formalno držijo, le da pri tern nihče ne upošteva tega, da razstreljevanja potekajo dvakrat na teden in že mesece in leta in da se objekti oziroma ma- teriali posledično utrudijo. Žal ob razširitvi kamnoloma in za- radi predvidene večje eksploata- cije materiala, samo v lanskem letu naj bi ga bilo v kamnolo- mu Gunte izkopanega preko mili- jon kubičnih metrov, ni bil nare- jen monitoring oziroma posnetek zatečenega stanja na objektih v okoliških naseljih, ki se sicer izva- ja ob večjih posegih v prostor, saj bi bil ta najbolj pravi pokazatelj. So pa zato, da bi vendarle prišli stvari do dna, saj so krajani grozili tudi z zaporo kamnoloma, na Ob- čini Krško nedavno tega zaprosili za izreden inšpekcijski pregled, katerega zaključki naj bi bili znani v mesecu maju. Kljub vroči razpravi pa sta vod- stvi IGM Sava in KS Gora na kon- cu vendarle sklenili dogovor, da bo objekte pregledal in ocenil ne- odvisen cenilec, prav tako pa naj bi pri ustreznem inštitutu naročili ponovne meritve. V sklopu teh naj bi bil narejen tudi posnetek ob- stoječega stanja, na podlagi vse- ga navedenega pa bodo stekli tu- di individualni pogovori med pod- jetjem in oškodovanimi krajani o višini odškodnine ali sanaciji na- stale škode. Zaradi razvrednote- nega življenja v svojem okolju pa naj bi bila neke odškodnine ali in- vestiranja v prostor deležna tudi sama KS Gora. Bojana Mavsar Foto: arhiv TV Krško Stene na hišah pokajo ... Predstavniki Občine Krsko in IGM Sava Kamnolom se širi. ObzorniK april2004 7 Pomladiti dan v Podbočju V Osnovni šoli Podbočje so 23. aprila z dnevom odprtih vrat zaključi- li projekt »Pomladni dan 2004«, v okviru katerega so učenci spozna- vali dosedanje in bodoče države - članice Evropske unije. Podbo- ški šolarji so se najprej v šport- nih igrah pomeri- li z vrstniki iz so- sednih šol, pred solo pa so z za- stavo EU dosko- čili trije padalci, med njimi tudi učiteljica Suza- na Čuš (na sliki). Obiskovalci so se lahko sprehajali med različnimi stojnicami in razstavami, ki so jih učen- ci pripravili v okviru omenjenega projekta, po evropsko obarvanem kul- turnem programu pa sta svoje znanje o državah EU na kvizu preizkusili ekipi učencev in sveta staršev. P.P. ... in v KostanjBvici Istega dne so dan sole praznovali tudi v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa Ko- stanjevica na Krki. Prireditev so združili z odprtjem razstave 15. otro- škega extempora (na sliki), na katerem so šolarji od blizu in daleč ter celo iz sosed- nih držav likov- no ustvarjali na temo »pom lad v Kostanjevici. Prav tako »ev- ropski« program prireditve, ki je bila obenem osrednja kosta- njeviška prire- ditev ob vstopu Slovenije v EU, so na dvorišču pred Lamutovim likovnim salonom pripravili osnovnošolci in tamkajšnji pihalni orkester, razstavo pa je odprl župan Franc Bogovič. P.P. Prvo In drngo mesto za ndada Pusavca V okviru letošnjega natečaja Evropa v soli 2003 - 2004, na katerem je skupno sodelovalo letos okoli 1.000 učenk in učencev na posavskih osnovnih in srednjih šolah, regionalni komisiji pa je svoja literama, li- kovna in fotografska dela poslalo okoli 400 sodelujočih, je državna ko- misija izbrala nagrajence, ki bodo prejeli nagrade na zaključnem držav- nem srečanju 7. maja v Mariboru. V kategoriji literarnih del za osnovno- šolce nižje stopnje (1.- 4. razred) je prvo mesto zasedel TILEN ABRAM, 4. b, OS XIV. divizije Senovo za literarno delo »Zajec in polž na preizkuš- nji« (mentorica: Silva Kolman), drugo mesto pa IZZA PREDANIČ DROB- NE, 3. b, OS Sava Kladnika Sevnica za literarno delo »Zajec in polž na preizkušnji« (mentorica: Mateja B. Kovač). Zaključno regijsko priredi- tev Evropa v šoli bo ZPM Krško pripravila 25. maja v Krškem s pričet- kom ob 10. uri. Prireditev bo hkrati namenjena počastitvi vstopa Slove- nije v EU. S.M. Piše: Goran Rovan FOTOGRAFIJA - LJUBEZEN MOJA Zadnje case vse bolj opažam, da se začenjam zavedati poti, ki sem jo preho- dil. Verjetno so temu kriva tudi leta, saj se približujem prelomnici, ki jo pona- vadi označimo z imenom Abraham. Seveda se mi zato vse stvari, ki sejih spo- minjam, zdijo še toliko bolj pomembne. Zavedam se, da bodo šle kmalu v pozabo, hkrati pa tudi, da bi moral še kaj narediti, da bom za sabo pustil vsaj kakšno vidnejšo sled. Novinarsko delo, ki ga opravljam, predstavlja pečat časa. Je zabeležka doga- janja, katere vrednost znajo ceniti le tisti, ki iščejo vire o nekem obdobju, člo- veku, dogajanju... V življenju sem ob tem počel še marsikaj, zagotovo pa je fotografija tista, ki me spremlja žeod mladih nog in me je posrednotudi zapeljala vmedijske vode. S fotografijo sem se srečal že v osnovni šoli, ko mi je oče iz Rusije prine- sel majtien aparat Čajko, katerega posebnost je bila, da si lahko nanj poslikal namesto običajnih 36, še enkrat toliko fotografij. Kmalu sem si kupil še pove- čevalnik in v kopalnici začel izdelovati svoje prve črnobele fotografije. Potem sem nabavil še Praktico, najcenejši model L, ki ni premogel svetlomera, kaj šele kaj drugega. Kljub temu sem z njo izdelal zelo dobre fotografije. Seveda je šla tehnika naprej, moje želje pa tudi. Počasi sem z izdelavo fotografij tudi kaj zaslužil, zato sem si ob študiju kupil svojega prvega Canona AE1, za njim pa kmalu še boljšega A1, ki je bil uporaben tudi za profesionalno uporabo. Oba sta ob dodatnih objektivih in opremi zdržala do danes. Žal pa sem imel potem, ko sem se zaposlil na televiziji, vse manj časa, pa tu- di denarja za ta hobi. Fotoaparat sem uporabljal zgolj za arhiviranje družin- skih dogodkov, dopustov, pa teniških srečanj in motokros dirk. Nič pa za od- krivanje novih motivov, za iskanje novih obrazov, detajlov, zanimivih struk- tur, nenavadnih dogodkov.... Za to v tem hitrem tempu preprosto nisem na- šel več časa. Zdaj se je v meni ponovno prebudila fotografska strast. Ponovno si želim s fo- toaparatom krožiti po svetu, beležiti tiste tisočinke sekunde, prijazne pogle- de, lepe prizore, pa tudi manj svetle strani vsakdanjika ali poskrbeti zgolj za slikovno dokumentacijo. Zato sem se odločil, da kupim digitalni foto aparat. Za ta nakup sem se odločal že več let, saj nisem bil zadovoljen s tistim, kar so ponujali proizvajalci. Dobri fotoaparati so stali celo premoženje, cenejši - pa še vedno precej dragi - so ponujali premalo, tako pri hitrosti, ki meni pome- ni največ, kot pri kvaliteti. Zdaj so se stvari spremenile, tako da sem priprav- Ijen seči v žep in si privoščiti digitalca, čeprav se tudi zavedam, da bo jutri pri- šel novejši, boljši in cenejši. Današnja fotografija pa ni več takšna kot takrat, ko sem se z njo srečal prvič. Seveda osnovne zakonitosti še vedno veljajo. Še vedno je potrebno poiskati motiv, narediti izrez, izostriti, izbrati zaslonko in čas ter pritisniti na sprožilec, lahko to sicer prepustiš avtomatiki, a je še vedno precej dela in ustvarjalno- sti prepuščeno fotografu. Kljub temu pa prijeten občutek ob dobrem posnet- ku ostaja. Še več, tega se lahko veseliš že takoj, ko si sliko shranil v spominski medij, saj si jo lahko ogledaš, popraviš, ponovno poslikaš, še več možnosti pa te seveda čaka potem po prenosu v računalnik, ki je že povsem nadomestil nekdanje temnice in foto laboratorije. Tu so možnosti neskončne.Tako lahko v nekaj sekundah preko interneta po-# šiljaš slike po vsem svetu, si lahko na računalniku ali na svetovnem spletu urediš svoj foto album, ga zapečeš na cd, pripraviš razstavo... Seveda lahko fotografije dodatno obdeluješ, delaš fotomontaže, brišeš moteče dele, doda- jaš barve, ostrino.... Skratka možnosti so neomejene. Zato se ponovnom vračam k fotografiji, k svoji prvi veliki ljubezni. In kot pravi pregovor, prve ne pozabiš nikoli. Pa še res je! 8 april 2004 ObžofniK mnenja Piše: Polona Brenčič PRAZNIKI, NEPRAZNIKI Prazniki, ti neskončni dnevi veselja in radosti, igre in zabave, ki zarežejo v človekov vsakodnevni ritem enakozvočja, kličejo letne case, nas vodijo čez leto, častijo življenje, plodnost, vino, zemljo, ljubezen... Slovenija je raznolika dežela, prekrita s prostrano panonsko nižino, z neiz- merno mehkobo gričevij, vodnatimi rekami, šumečimi gozdovi, obdana s širnim morjem in zavarovana z neskončno ostrino alpskih gora.Ta raznoli- kost vpliva tudi na praznike, praznovanja, ki se spreminjajo kot slikanje po- krajinskega arhetipa, plastičnost, razgibanost, krutost ali mehkoba zem- Ije, oblikuje različne značaje ljudi, njihovo podobo življenja. Poleg državnih praznikov, ki so odvisni od oblastnikov, pa je še cela vrsta ljudskih prazno- vanj, ki prehajajo iz roda v rod in prikazujejo dediščino, tradicionalne nava- de, vrednote, ob katerih se učimo - jurjevanje, praznik refoška, martinovo, praznik češenj, praznik lipe, solinarski praznik in še cela nepregledna mno- žica jih je. Pa vendarje pravta naša dediščina, vedenje o domačem oko- Iju, edina in enkratna popotnica, ki nas bo na tej hitri cesti, ki jo pospeše- no gradimo, popeljala in ohranila naše mesto med vsemi tistimi, ki druga- če govorijo, živijo, a se tudi smejijo in veselijo. Prvomajski kresovi po okoliških gričih bodo letos imeli pridih simbolične- ga očiščenja in prerojenja, saj se bomo »rodili« v novi skupnosti, z vsemi našimi in tudi evropskimi slabostmi, problemi, težavami, nestrpnostmi, ne- doraslostjo, nezadovoljstvom, pasivnostjo, odporom do tujega, neznane- ga. Prvi maj bo poleg starega pomena delavskega praznika, ki se zaradi go- spodarske stagnacije in množice brezposelnih približuje bolj »prazniku ne- dela«, dobil nekak veličasten pomen »dneva Evrope«. Morda bo prav ta no- vi pomen postal upanje za množice ljudi, morda bo Evropska unija, ki v svojih simbolih nosi modro in rumeno barvo (modro, ki simbolizira odda- Ijenost, modrost in božanskost, najvišje vrednote in rumena, ki simbolizira sonce, svetlobo in zlato), povrnila optimizem, lahkotnost, upanje, ki se vrti v glavah ljudi? Slovenci se pospešeno, skoraj že evforično pripravljamo na j praznovanje »naše preteklosti in prihodnosti«, saj je Slovenija že od davni- ne del te celine, ki se bori z giganti, zmaga pa njena modrost, preizkuše- nost in vztrajnost. Ležimo na prepihu oz. na prepiru čigavi smo, srednjeev- ropski ali balkanski, a zdaj končno menda vemo, kam so usmerjene naše težnje, cilji, in pričakovanja! Pa vendar ne morem mimo dejstva, ki mi je kot zgodovinarki zanimivo in obenem nenavadno, da se spremembe rojevajo počasi, revolucije preha- jajo skozi različna več let trajajoča obdobja, zato so naše priprave v priča- kovanju pretresljivih dogodkov pretirane, verjetno tudi naše »evropske bojazni«. Padec meje in neprekinjena avtocesta sta verjetno najbolj oči- ten dokaz, da je Evropa tu, da se je zamisel pisatelja Victorja Hugoja iz leta 1849 o združeni Evropi uresničila, čeprav je od tedaj ta raznovrstna, a obe- nem enotna celina s specifično identiteto, doživljala vrsto sprememb.Torej stara celina je še vedno tu, zemlja se še vedno vrti okoli svoje osi, morda pa se mi vrtimo okoli novega sonca? Piše: Marusa Mavsar KAKO NAS JE APRIL NAMOČIL... Z nasmeškom ugotavljam, da nas april kljub svoji prastari slavi še vedno prav pošteno preseneti, nasmeji, pa tudi precej razburi in znejevolji, da mečemo dežnike ob tla in si mrmramo v brado stavke, ki si jih drugi okoli nas goto- vo ne bi želeli slišati. Kaj ne bi bili tečni in nedružabni, če gremo zjutraj brez dežnika od doma in nas čez pet minut skoraj odnese ploha (to z dežnikom se nam ponovi skoraj vsak drugi dan, ker nas kar ne izuči in ne in ne!), da se čez dvajset minut kot mokri psi nastavljamo tistim petim žarkom, potem za do- datek še malo zapiha, na poti nazaj proti domu pa nam lase prekrijejo še sne- žinke... Tekoč si April, tekoč teče z neba, s teles in po grlih! Človeška fascinacija nad tekočinami je gotovo tako stara kot človek. Danes nekateri navdušeno razis- kujejo svoje tekočine po odkritjih uspešnice »Sporočilo vode«, medtem pa drugi raje raje prisluhnejo sporočilu žlahtne kapljice iz zidanic. Sami prav dobro veste, v katero kategorijo sodite, vsekakor pa kot pripadniki slednje ne bi smeli zamuditi opevane »Cvičkarije« v Ljubljani ali pa domisel- ne prireditve »Bal na Bizeljčana« (v organizaciji Društva študentov Brežice je namreč nastala prava žurka, ko se je v »prestolnici« zbrala množica sicer raz- kropljenih študentov iz naših krajev, hja, dogodek je pošteno prijal tudi na- ši lokalni zavestü). Seveda se lahko ob pohvali tako tematsko obarvanih prireditev hkrati ugriz- nemo v jezik, saj nas opevanost in vabljivost alkohola v kakršnikoli obliki lah- ko tudi upravičeno skrbi. Rešitev pri takih prireditvah je v ponujeni močni protiuteži zabave, žive glasbe, animacije obiskovalcev in nagradnih iger, ki omejijo prosto tankanje zasvojljive tekočine v želodec. Tekel je tudi znoj, pa ne samo pri plesanju, ampak tudi pri navijanju za naše rokometaše(ice), hokejiste, telovadce, ki so nas spet povezali v Slovence. Ko sedimo pred televizorji, da sploh ne govorim o atmosferi v sami dvorani, na- enkrat pozabimo celo na spore s sosedorn, ker, hej, pa res!- tudi On je prav gotovo prestavil na isti program in prav zdajle navija za isto moštvo, ki je ta- ko naše in zato je zdaj, teh 60 minut tudi On upravičeno »naš«! Zanimiv po- jav, že milijonkrat opisan in narisan, pa vseeno neskončno zabaven za nas, si- cer zadržana in ne preveč (ah, v večni primerjavi z južnimi sosedi) nacionali- stična bitja. A naše »ozračje« se ogreva in zgodbice o vsesplošni ljubezni se kar množijo, le da se športi, igralci in prizorišča spreminjajo. Ko se nekatere stvari spreminjajo, druge ostajajo podobne.Tako sem prvič vi- dela, kako je, ko na veliko soboto tudi v Ljubljani tekajo ženske sem ter tja s svojimi košaricami in izvezenimi prtički, ki prekrivajo sveže dobrote. Maj! Naj se ne spreminja maj! Naj ostane mesec mladosti vseh generacij. Naj diši po ljubezni in s sabo nosi pridih poletja, naj nam dovoli, da končno sede- mo na tla brez strahu pred prehladom in naj omili vse strese, ki bodo prihaja- li kot po tekočem traku! Tako, in ultima linea, naj bo ta mesec prav ves v znamenju: »Veni, vidi, vici!«. Obzof'niK april 2004 9 intervju Stefan Teral član Državnaga sveta RS in podžupan Občine Sevraca "Dobre rešitve je treba podpreti, ne glede na to, kdo jih je pr edlagair Štefan Teraž se je rodil v vasi Podgorje v KS Zabukovje, kjer je obiskoval še prvi razred osnovne sole in kjer ga je poučeval učitelj, ki je na tej šoli poučeval štirideset let, še njegovega očeta. V eni učilnici so bili istočasno kar po trije razredi, in ko sedaj razmišlja o tern, še vedno čuti utrip, kakor pravi, pred prejšnjega stoletja. Drugi razred je obiskoval v Zabukovju, nakar je nadaljeval šolanje v Sevnici, kjer je bila tedaj zgrajena nova sola. Ko je zaključil osemletko, je nadaljeval šolanje na poklicni mizarski soli. "Doma nas je bilo namrec devet in so me zäto želeli čim hitreje spraviti do kruha. No, na poklicni soli sem dobil štipendijo, pa sem šel naprej na srednjo tehniško šolo in v nadaljevanju na Biotehniško fakulteto. Moram reči, da sem bil glede šolanja doma deležen precejšnje- ga razumevanja", med drugim pove Štefan Teraž. Že vse življenje imate opravka z lesom, z zelo konkretnimi stvar- mi. Zakaj ravno les? No, doma smo seveda delali na kmetiji in jaz sem imel vedno rad, bom rekel, moška opravila. To po- meni, da sem šel raje v gozd kot pa na njivo. To se mi je zdelo ne- kako bolj žensko opravilo. Že te- daj sem rad delal s sekiro in žago in nasploh z lesom. Vedno sem ga čutil nekako drugače. Zdaj pa že kar dobro desetlet- je veiiko časa namenjate politi- ki. Kako in zakaj ste se odloči- li zanjo? Bi rekel, da je to bil bolj kot ne slučaj. V prejšnjem sistemu sem bil imenovan v Zbor združenega dela pri tedanji Skupščini obči- ne, in sicer kot predstavnik delo- vne organizacije. Pri tej moji za- dolžitvi sem se angažiral relativno aktivno in potem me je politika na nek način pritegnila. Pa vendar je pri delu z lesom re- zultat na primer kos pohištva, ki je zelo uporaben. Kako je z re- zultati v politiki? Z rezultati v politiki je tako, da jih lahko si- cer sam pri sebi velikokrat nekakp meriš, oceniš, vidiš, kje si bil zra- ven, kje si dal svoj prispevek. Je pa težje ugotoviti, aii so to opazi- li drugi, ali je to sploh vplivaio na kakšno odločitev. Nekateri namreč prisegajo na to, da moraš biti pro- dornejši, da moraš naprej s silo, skoraj s kričanjem. Jaz se skušam odločati vselej še- le potem, ko sem že zadosti pre- pričan v tisto, o čemer govorim. Skoraj nikoli se ne oglasim prvi. Ne zato, da bi iskal kompromi- se, temveč ker želim stvari pri- ti kolikor se da do dna ali se kar se da neobremenjeno opredeliti. Najbolj me moti stališče, da bi se moral že tri dni vnaprej opredeli- ti, kako bom glasoval. Za to pač nisem in tako ne delujem. Kljub precejšnjemu stažu v Ob- činskem svetu ste postali širše znani po kandidaturi in izvolitvi v Driavni svet RS kot predstav- nik lokalnih interesov iz Posav- ja. Opažate kakšne razlike? Neka razlika je vsekakor. Najbolj opazno je, da se lahko pojavljam v širšem posavskem prostoru. In ker mi problematika tega prosto- ra prej ni bila tako podrobno zna- na, sem dolžan, da se seznanjam z razmerami in problemi. Veiiko poslušam in skušam biti v tern de- lu čim bolj ustvarjalen. Seveda se lahko vprašamo, če so sploh vid- ni in možni rezultati na tako kra- tek rok. Nemara res niso še zado- sti merljivi, menim pa, da sem za- gotovo eden tistih členov v Posav- ju, ki ni sporen. Morda bi bil v pri- meru sporov celo tisti, ki bi lahko posredoval in povezoval. Sevnica je bila poleg že omenje- nega lesarstva predvsem središ- če tekstilne industrije, za kate- ro je bila značilna ženska delo- vna sila. Ta dejavnost upada, ka- ko se to pozna v kraju? To se seveda zelo odraža, že zara- di tega, ker je bila nekdaj kar do- bra zaposlenost in posledično tudi neka socialna varnost. Imam ob- čutek, to bo sicer pokazal čas, da se čedalje manj ljudi, ki osta- nejo doma, odločajo za to, da bi ustvarili družino, imeli neko vizi- jo. Prav tako se to odraža pri an- gažiranju v proizvodnem procesu, pri delu v tovarni, ker se ti ljudje preprosto počutijo pozabljene ter odrinjene na rob. In takšen človek konkretno težje prispeva k takš- nim ciljem, ki jih denimo lesna ali tekstilna industrija ima, da bi imela višjo dodano vrednost, da bi bila bolj ustvarjalna. Katere so perspektive, razvojne možnosti Sevnice danes in jutri, zlasti po vstopu v EU? Mislim, da se nam po vstopu v EU ne more slabše goditi, kot se se- daj. Ta industrija namreč, lesna, tekstilna, vključno z neko kovin- sko, je ves čas delala pretežno za zahodno tržišče. Tudi samo Posav- je je bilo zmeraj močan neto iz- voznik, pri tern so drugi znali iz- koristiti nerealen tečaj, sami pa smo imeli od tega premalo, da bi vlagali v razvoj. Danes, ko smo tu- di že prešli meje fizičnega, kaj je sploh še možno več narediti, kaj ne, se premalo posvečamo te- mu, kaj je možno boljše naredi- ti. To pa je danes dejansko raz- vojni in strukturni problem, tako industrije kot celotne družbe. Te industrije namreč med seboj iz- redno konkurirajo ne samo na do- mačih trgih, temveč tudi na tujih, in gredo pod nivo, ki je sploh po- treben. Njihova cena in boj na tr- gu teži k temu - ne kaj bi naredi- li boljše, temveč kaj bi naredili za nižjo ceno. Ob posvetu oz. obisku predstav- nikov DS v Sevnici ste dejali, da »v Posavju ni prostora za politič- na nasprotovanja...« Kaj ste mis- lili s tern? S tern sem mislil, da če ima ne- kdo dobre rešitve, jih je potrebno upoštevati ne glede na to, kdo jih je predlagal. Ni treba vedno iskati pri tern stotine ozadij ali povezav. Vsako stvar, idejo, ki nosi v sebi razvojno komponento, je vredno premisliti in podpreti, ne pa jo vnaprej zavrniti, če ne prihaja iz politično naklonjenih krogov. Ali se vam ne zdi, da je Posav- je ob enotnosti navzven precej razdeljeno navznoter? Kakor koli že, neka tekmoval- nost je zmeraj obstajala, pa ne v tistem smislu, da bi se drug po drugem, bom rekel po doma- če - "špeglal", temveč smo prej kot to drugemu nevoščljivi, če mu kaj uspe. To je problem ozkosti, ki nas bo tudi v bodoče še kar ne- kaj časa tepla, tudi v bodoči Ev- ropi. Ampak mislim, da bodo pri- hodnje generacije to presegle ali pa izkoreninile. Posavje ima regionalni razvojni program, ali ga že uresničuje in na katerih področjih? Kar se tiče samega razvoja, je bilo nekaj narejenega z regio- nalno razvojno agencijo, vendar je vključenost občin Sevnice in Brežic premajhna. Res je, da je v tern skupnem prostoru in pro- gramu krška občina močnejša, da lahko nekaj v razvoju naredi tu- di iz sredstev, ki jih dobi iz naslo- va NEK, vendar se je sam proces že začel in prišlo je tudi do spo- znanja, da je potrebno delati sku- paj. Mislim, da je ta del, ki je bil sprožen in ga vodi naša Sevničan- ka (Mateja Jazbec, op.p.), per- spektiven in ga je potrebno z vseh strani podpreti. Ne le formalno, temveč tudi pri občinskih prora- čunih, pri vlaganjih, pri štipendij- ski shemi, skratka, gledati je po- trebno celovito, kakšne so dimen- zije razvoja. To pa vsekakor niso samo komunalni problemi. Po dolgih prizadevanjih in pri- pravah je stekla gradnje HE na Spodnji Savi. Kako ocenjujete dosedänje izkušnje? Za projektom izgradnje samih elektram stojijo ljudje, cele de- lovne skupine. In če nam kaj pri tern razložijo, je seveda dobro- došlo, dobro. Predvsem pa je na- ša skrb, da bomo mi živeli z elek- trarnami, ker bodo v tern prosto- ru ostale. In po tej plati smo pre- večkrat navdušeni, kaj vse bomo pridobili, namesto da bi te HE po- stavili v čas, ki prihaja. Zato mo- ramo predvideti in postaviti in- frastrukturo in tudi vse stranske 10 april 2004 ObzorhiK intervju ŠTEFAN TERAŽseje po opravljeni diplomi v letu 1981 zaposlil v podjetju Stilles v Sevnici, kjerje opravljal de- lo vodje obrata, vodje tehničnega oddelka, tehničnega direktorja, direktorja TOZD stilno pohistvo, direktorja Stllles-Mobi, direktorja inženiringa, sedajpaje v podjet- ju komercialni direktor. Politično pot je začel kot delegat v Skupščini občine Sevnica, po uvedbi občinskih svetov paje ze tretji mandat član Občinskega sveta in tudipod- župan Obcine Sevnica. Aktiven je v raznih odborih in ko- misijah, nadzornih svetih, svetih zavodov ter raznih dru- štvih. 27.novembra 2002 je bil v volilni enoti 20, ki ob- sega vse tri posavske občine, z elektorskimi glasovi iz- voljen v Državni svet RS. Kot drzavni svetnikje clan In- teresne skupine lokalnih interesov, clan Komisije za ma- lo gospodarstvo in turizem ter clan Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Zivi v Sevnici inje oče treh hčera. vplive v bodoči čas, ne pa v da- našnjega, kaj šele včerajšnjega. Če so samo male izboljšave, to še ne pomeni bistvene pridobit- ve, kajti elektrarne nam ne bo- do prinašale nobene druge do- dane vrednosti v prostor razen rente, ki pa ne bo tako velika. Stilles, podjetje z dolgo in boga- to tradicijo, zdaj najbrž preživ- Ija težke case... Casi so res težki. V bistvu pa sem že triindvajset let v Stillesu in ugotavljam, da so vedno bili tež- ki časi v tej panogi, ki je še vedno zelo tranzicijska, saj mora še ved- no tričetrt proizvodnje izvoziti, če hoče nekaj dobiti. In je po svo- je še vedno nekako dislocirana, kar pomeni, da dela za neke trge, ki niso tukaj. In če ne bo ta indu- strija začela med seboj sodelova- ti in gledati predvsem na to, kaj še ne morejo narediti na vzhodu, kaj še ne znajo Kitajci, in iz ne- kih skupnih izkušenj ponudila no- vo kvaliteto in višjo dodano vred- nost, ne pa da bomo drug druge- mu le konkurirali z najnižjimi ce- nami, to pač ne pelje nikamor. Ampak ravno to delamo danes, pa naj si bodi na domačem ali tu- jem trgu. Za nekaj kremnih rezin smo pripravljeni narediti omaro, pa se pojavi drugi, ki bo rekel, da jo naredi še za pol manj. V bistvu pa gre le za vrstni red, kdo bo prvi naredil in kdo hodil za njim glede na to, da imamo tradicijo in tudi znanje in zelo kvalitetne surovine v primerjavi z Italijani, ki teh ni- majo, pa so svetovno čudo v tej branži. A mi nekega skupnega je- zika nikakor ne najdemo. Ali bo konec koncev EU tista, ki nas bo prisilila v spremembe mi- selnosti? Ne verjamem, tudi v sami Evropi je namreč kar precej huda recesi- ja. In če se bo ta trend nadaljeval in če pride še kakšen nepredvid- Ijiv dogodek, kot denimo 11.Sep- tember, ko se dejansko dve leti ni dogajalo prav nič z Ameriko, v ka- teri je bila lesna industrija močno prisotna, potem bo ta vakum pov- zročil več takšnih šokov in močno skrčil proizvodnjo. Kaj menite o tem, da naj bi bil Državni svet nepotrebno telo, ker naj bi šlo za podvajanje dela Državnega zbora, ne pa tudi za enake pristojnosti? Pravzaprav vlogo DS razumem bo- Ije ali pa drugače šele sedaj, ko sem sam vpet vanjo. Na sejah sem zelo redko izostal, res samo v pri- meru, da so se seje ali delo v od- borih terminsko pokrivali s po- membnimi službenimi obveznost- mi. Delam v odboru za lokalno sa- moupravo in regionalni razvoj, kar je bil tudi moj cilj, poleg tega pa tudi v odboru za .malo gospodar- stvo in turizem. Dela v DS smo se lotili v prepričanju, da bi dokazali, da je to potrebno, da bi pokazali, kako se vodi tudi neki poiitični di- alog in skušali vplivati na politiko. Mislim namreč, da kot profesiona- len politik v Državnem zboru na nek način izgubiš občutek z vsako- dnevno realnostjo. In če se to po- navlja več mandatov, so po mojem mnenju ti ljudje že bolj kot ne in- validni ali nekako zaslepljeni. Zato menim, da je predvsem v tem delu DS koristen, ker člani prihajajo ne- posredno iz lokalnih skupnosti. DS je sestavljen tako, da vključuje že v svojih procesih delovanja civilno družbo oziroma prisluhne vsem ti- stim, ki so poklicani ali imajo in- teres, da sodelujejo pri kreiranju nekih političnih odločitev ali uve- Ijavljanju interesov. Ko sva ie omenila lokalno samo- upravo, kakšne spremembe pri- naša nov zakon? Nekih bistvenih sprememb ni, če- prav so mnogi pričakovali, da bo morda prišlo tudi do prerazpore- ditve sredstev in do decentraliza- cije. Vse je zaenkrat še oprede- Ijeno na raven, ko se naj bi zgo- dile pokrajine. In spet se ne ve, kako bomo do njih prišli. Ti pro- cesi pri nas so pač takšni, da jih tudi sam ne morem razumeti. Da zadeve, ki sodijo skupaj, ne te- čejo istočasno. Nekako imam ves čas občutek, da se najtežje odlo- ča prav tista najbolj čista politika in je zato vse skupaj v pat pozici- ji. Mislim, da bi lahko z večjo me- ro neobremenjenosti v tej državi naredili veliko več. Pa vendarle je ena izmed spre- memb v tem zakonu, da naj bi place direktorjev javnih zavo- dov ne presegale plač županov občin. V Sevnici ste imeli ce- lo posavskega rekorderja. Je to sploh izvedljivo? Na te place, kar ljudje težko ra- zumejo, vendar Občina tudi kot ustanoviteljica ne more vpliva- ti. Z njo nihče ne sklepa pogodb o delu, temveč neposredno z mi- nistrstvi, s katerimi se pogaja- jo o plačni politiki, zato ne mo- remo imeti vpliva na višino plač, niti nismo z njimi seznanjeni. Teh podatkov nimajo celo tisti, ki so v svetih zavodov. Po drugi strani tu- di vsak zavod oziroma pristojno- sti, odgovornost in delokrog vodil- nega v zavodu ni primerljiv z žu- panovim delom. Tudi med seboj niso primerljivi vsi zavodi. To je podobno, kot bi pomešali jabol- ka in hruške in slive. Vendar pa bi moral obstajati nekakšen kri- terij, ki bi vsaj sledil neki plač- ni pravičnosti. Mnogi so v tej dr- žavi parcialno reševali neke zade- ve, enkrat zdravniki, drugič od- vetniki pa tretjič spet šolniki ipd. In povsod se je popuščalo, zara- di Cesar je razpadel sistem, ki se- daj ni primerljiv. Zato bo to, kar ste vprašala, zaenkrat še domala neizvedljivo. Imate družino, tri otroke, kako usklajujete vse to? Sedaj sem res zelo zelo malo pri- soten. Dejansko prepuščam vse to ženi. In na srečo je zaposlena v prosveti, kjer je bolj določen de- lovni čas in da toliko ne izostaja od doma ali da ji ni treba toliko improvizirati, kot moram jaz. S tega vidika mi osebno zelo manj- ka ta stik. In vidim, da v življenju izgubljam marsikaj, kar bi lahko doživel samo sedaj in tega ne bom mogel prestaviti na druge case. Torej - vse za narodovo dobro? No, upam, da je od tega vsaj kakšna korist. Bojana Mavsar foto: Robert Sajovec ObzorniK april 2004 11 gospodarstvo Varnost na gradbišču HE Boštanj je na visokem nivoju 0 poteku gradnje hidroelektrarne Boštanj smo se do sedaj pogovarjali predvsem z izvajaldh del ter z zunanjimi nadzorniki. Tokrat pa smo se na gradbišču oglasili pri tistih, ki so v okviru skupine HSE zadolženi za skrb, da je kvaliteta izvedenih del in vgrajenih ma- terialov primerna ter da sta pri delu zagotovljena primema varnost in zdravje. Branko Petrič iz Savskih elektrarn Ljubljana je gradbeni nadzornik, na gradbišču HE Boštanj zadol- žen predvsem za nadzor izgrad- nje strojničnega dela elektrarne. Tovrstno nadzorstvo pomerri sode- lovanje pri vseh operativnih se- stankih ter pri odtočanju o teh- nologijah, pregiedovanje kvalite- te vgrajenih materialov in opre- me, pregiedovanje gradbene knji- ge in nadzor nad izvajanjem vseh del na gradbišču. Braz posebnostj Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Branko Petrič, ki je takšna dela opravljal že pri grad- nji HE Doblar na Soči, pri gradnji boštanjske elektrarne pa je zra- ven že od samega začetka, se pra- vi od prestavitve obvoznice, pra- vi: »Ne opaža- mo ničesar ta- kega, kar ne bi bilo normal- no za vse večje gradnje hidro- inženirskih ob- jektov. Vedno nastajajo pro- blemi, a to so dnevni proble- mi, ki se jih sproti rešuje, nekaj pa je tudi takšnih, ki jih s pomoč- jo supemadzora rešujemo na dalj- ši rok. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje s projektantom.« Poleg nadzora Inženirja se na gradbišču izvaja še dodatni nad- zor Inštituta za raziskavo materi- alov in aplikacije (IRMA) in Zavo- da za gradbeništvo (ZAG). Ti dve inštituciji predvsem zagotavljata pomoč gradbenemu nadzoru In- ženirja, IRMA za nadzor materia- lov, predvsem agregatov in beto- na, ZAG pa za armaturo ter geo- mehanskf in geološki nadzor pri gradnji. Petrič poudarja pomen sodelovanja z njimi: »Gradbeni nadzornik za svoje delo na tere- nu potrebuje akreditirane inšti- tucije za pregled in verifikacijo denimo betonskih kock ali železa za armaturo. V določenih prime- rih, predvsem pri nadzoru zahtev- nih objektov kot jeHEBoštanj, se zato povabi pooblaščeno inštituci- jo, da sodeluje pri kontroli izvaja- nja del ter uporabljenih materja- lov, kjer v našem primeru nastopi- ta ZAG in IRMA«. Branko Petrič Nadzor še vedno nujen Delo gradbenega nadzornika na HE Boštanj opravlja tudi Andrej Unetič, diplomirani inženir grad- beništva, zaposlen v brestaniški termoelektrarni. Kot pravi, nad- zor traja ves čas gradnje, zato se več- krat dela tudi cele dni. V tej fazi se izvajajo predvsem be- tonerska, te- sarska in žele- zokrivska de- la, saj se zdaj postavljajo glavne masivne nosil- ne konstrukcije prelivnih polj in strojnice, ki zajemajo večje ko- ličine betona. »Počasi pa preha- jamo v izgradnjo nadzemnega de- la strojnice. Tarn so konstrukcij- ski elementi bolj vitki in zahtev- nejši za izvedbo, vgrajujejo pa se že prvi elementi hidromehanske opreme«, pravi. Tudi on zagotav- Ija, da zaenkrat večjih posebnosti in zapletov pri gradnji ni. »Projek- tna dokumentacija je solidno pri- pravljena, izvajalci so kvaliteni, zato stvari normalno potekajo«, zatrjuje. 0 pomenu gradbenega nadzorstva pri takšnem projektu, kot je grad- nja hidroelektrarne, pa Unetič pravi: »Tehnološki procesi gradnje so v zadnjih letih precej napredo- vali, projekti so bolje pripravlje- ni in izpopolnjeni, zato se lahko gradbeni nadzornik lažje posveča nadzoru nad izvajanjem del, ven- dar pa interdisciplinamost projek- ta še vedno zahteva veliko koor- dinacije med izvajalci, dobavite- Iji opreme in projektanti. Nujna je njegova stalna prisotnost, saj si pri gradnji ne smemo privoščiti nekvalitete ali prikritih napak, ki jih je možno ugotoviti le z redno kontrolo. Izvajalca je kljub vsemu potrebno nadzorovati in opozarja- ti na morebitne napake, hkrati pa jim pomagati pri reseyanju težav. Nenazadnje je tudi v njihovem in- teresu, da se stvari čimprej nare- dijo v skladu z zahtevami Zakona o graditvi objektov in kvaliteto, ki jo zahteva investitor.« Andrej Unetič Braznesreč Dejan Žveglič, diplomirani var- nostni inženir, prav tako zaposlen v TE Brestanica, je na boštanj- skem gradbišču namestnik koor- dinatorja za varnost in zdravje pri delu (to funkcijo sicer opravlja Alojz Mešiček). »Naša služba ure- ja dokum'ente s področja var- nosti in zdrav- ja pri delu pred prihodom posa- meznih zuna- njih izvajalcev na gradbišče, izdaja varnost- na navodila, nato pa izvaja- mo operativni nadzor nad izvaja- njem predpisov, pravil in varnost - nih ukrepov na gradbišču. 0 tem vodimo zapise in knjigo ukre- pov za varno delo«, pravi. Ope- rativni nadzor nad opravljanjem varnega dela se načeloma izva- ja dnevno, s katerim se poskušajo vnaprej predvideti morebitni ne- varni pojavi in jih odpraviti pre- den do njih zares pride. Potrebno pa je zagotoviti tudi, da se posa- mezni izvajalci med sabo ne ogro- žajo. »Menim, da je varnost na gradbišču HE Boštanj na zelo viso- kem nivoju. Delavci oziroma izva- jalci upoštevajo varnostna navo- dila in z njimi dobro sodelujemo, tako da zaenkrat ni bilo še nobe- ne hujše nesreče«, zatrjuje Žve- glič. Ob tem pa dodajä, da je v gradbeništvu iz varnostnega sta- lišča nekaj posebnosti, kot so ve- lika nevamost pri delu na višini, dela v bližini vode ter nevarnosti pri transportu z dvigali, nevamost pa preži tudi od padajočega ma- teriala z višje ležečih delov grad- bišča. Zaradi vsega tega je še po- sebej pomembno, da se upošteva- jo varnostna navodila. Dejan Žveglič Bazen varnostni izzlv Koordinacija za varnost in zdrav- je pri delu se sicer izvaja na osno- vi zakonodaje in na osnovi var- nostnega načrta za ta projekt. Sistem je bilo potrebno postaviti povsem na novo, saj doslej ni bi- lo zakonodaje, da bi tovrstni nad- zor na gradbišču opravljal naroč- nik (v tem primeru HSE Invest). »Naročnik generalno odgovarja za varnost na gradbišču, za delo- vna področja posameznih skupin in neposredno ravnanje delavcev pa odgovarjajo izvajalci del. Red- no sodelujemo na operativnih in koordinacijskih sestankih gradbiš- ča kjer jih obveščamo, katere po- manjkljivosti je potrebno odpravi- ti, načeloma enkrat na 14 dni ima- mo tudi ogled gradbišča in sesta- nek z varnostnimi inženirji izva- jalcev. Vsakega pol leta pa nadzor nad našim delom opravi inšpektor za delo iz sektorja za gradbeni- štvo«, pojasnjuje Žveglič. Njihovo službo že v kratkem pričakuje za- hteven nadzor nad izgradnjo aku- mulacijskega bazena: »To bo ne- varnejše delo, saj bo zaradi str- mih brežin, železnice, etektričnih vodov in podobnega prostora zelo malo, tako da bo upoštevanje var- nostnih standardov zelo pomemb- no«. Nedvomno jim bodo v pomoč tudi izkušnje iz dosedanjega dela pri gradnji HE. Delo na višini je lahko nevarno. 12 april 2004 ObzofniK gospodarstvo V evropskih skladih bo prostor tudi za posavske projekte Z vstopom v EU bodo postali - še bolj kot do sedaj - aktual- ni razpisi za phdobivanje sred- stev iz evropskih strukturnih skladov, zato sta posavska ob- močna gospodarska zbornica in Regionalna razvojna agen- cija (RRA) Posavje za posavske podjetnike pripravili predsta- vitev možnosti in dobrih praks koriščenja teh skladov. Evropska sredstva so veza- na na Enotni programski doku- ment, v okviru katerega je Slo- venija opredetila štiri prednost- ne naloge: spodbujanje podjet- niškega sektorja in konkurenč- nosti; razvoj znanja, človeških virov in zaposlovanja; prestruk- turiranja kmetijstva, gozdarstva in ribištva; ter tehnično pomoč za učinkovito izvedbo teh aktiv- nosti. Podjetnike so na srečanju seznanili z lokalnimi podpornimi storitvami za črpanje tega denar- ja, predstavniki Slovenskega de- želnega gospodarskega združenja iz Trsta pa so jim predstavili svoje izkušnje in dobre prakse na tern področju. Kot pravi direktor GZS Območ- ne zbomice Posavje mag. Mar- jan Šunta, je »pri posavskih go- spodarstvenikih zanimanje za ev- ropske razpise dokaj veliko, pa tudi v preteklosti je bilo na poziv ministrstva za gospodarstvo iz Po- savja prijavljenih kar nekaj pro- jektov«. Direktorica RRA Posavje Mateja Jazbec pa ugotavlja, da »so prednostni projekti, zapisani v regionalnem razvojnem progra- mu Posavja do leta 2006 identični s prednostnimi nalogami Enotne- ga programskega dokumenta, za- to bodo definitivni našli svoje me- sto pri sofinanciranju iz struktur- nih skladov EU«. Seveda pa bo- do morali biti projekti kvalitetno pripravljeni in zreli za izvedbo, njihovi nosilci pa jih bodo morali sprva sami financirati, saj gre prv teh skladih za refundacijo vlože- nih sredstev. P.P. Obcni zbor clanov KZBohor V nedeljo, 18.aprila, so se na red- nem letnem občnem zboru sesta- li člani Kmečke zadruge Bohor, ki posluje že dobrih 12 let, danes pa je vanjo vključenih 57 članov. V minulem letu so v zadrugi od 43 kmetov odkupili 2.481.000 litrov mleka, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2002. Poteg tega so od- kupili tudi okoli 270 komadov mla- dega pitanega goveda, 128 telet, 24 krav in 14 žrebet. Letos name- ravajo povečati odkup mleka na 2.730.000 litrov, v planu odkupa pa naj bi ostal odkup mladenega pitanega goveda na približno enaki ravni, za okoli 250 komadov pa naj bi povečali odkup telet. Sicer pa so se člani ob sprejemu zaključe- ga računa za minulo leto seznanili tudi z opravljeno revizijo poslova- nja zadruge. Po besedah revizorke Brede Simončič iz Zadružne zve- ze Slovenije, je bila ob tern pre- gledana vsa dokumentacija in kro- gotok poslovanja, vendar pomanj- kljivosti niso bile ugotavljene, kar pomeni, da so v zadrugi poslovali v skladu z zakonodajo. B.M. Posavska brezposelnost tri odstotko višja od slovooskoga povprecja V območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici so v le- tošnjih prvih mesecih spet zabeležili naraščanje števila brezposelnih oseb, v aprilu pa se je ta trend ustavil. Kljub temu pa je brezposelnost v Posavju glede na slovensko povprečje še vedno višja za okrog tri od- stotke. V vseh treh posavskih občinah je bilo po podatkih zavoda v le- tošnjem februarju brezposelnih 4500 oseb, od tega največ iz občine Kr- ško. Gre za precejšen delež žensk, in sicer okrog polovice, toliko pa je tudi brezposelnih, starejših od 40 let. Skoraj polovica vseh brezposelnih je tudi brez vsakršne izobrazbe. Delodajalci naj bi sicer letos potrebo- vali okrog 600 sezonskih delavcev v kmetijstvu in okrog 900 v gradbeni- štvu, redno delo v novomeškem proizvajalcu avtomobilov Revoz pa naj bi dobilo 200 do 250 Posavcev. P.P. DOBER LEASING osebnih in komercialnih vozil, nepremičnin, industrijske, računalniške in druge opreme, traktorjev in druge kmetijske opreme ter plovil V VAŠEM MESTU Poslovalnica Novo mesto tcl 07 337 93 15 www.lbleasing.si LB Leasing' TERMOELEKTRARNA B R E STAN ICA PROIZVODNJA- FEBRUAR 2004 hse Holding Slmansks sleKname 6.0.0. VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK 1 0 kWh 0 0 PLINSKI BLOK 2 0 kWh 0 0 PLINSKI BLOK 3 0 KWh 0 0 PLINSKI BLOK 4 350.000 kWh 4 1 PLINSKI BLOK 5 1.437.000 kWh 15 4 PARNATURBINA1 0 kWh 0 0 PARNATURBINA2 0 kWh 0 0 MERITVE EMISIJ - FEBRUAR 2004 Proizv. Gorivo - S( mq /m3 N< mfl =>, /m3 C mq O /m3 Dimno število Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 100 4-5 6 PB2 KOEL 201 1700 385 450 15 100 5 6 ZP 0 35 241 350 12 100 0 2 PB3 KOEL 261 1700 375 450 23 100 4-5 6 ZP 0 35 220 350 5 100 0-1 2 PB4 ZP 0.9 35 90,9 100 1.5 100 0 2 PB5 ZP 0 35 90.1 100 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ObzörhtK april 2004 13 gospodarstvo Razmišljate o avtomobilu in prihranku? Leasing brez pologa Dober leasing združuje oboje! Posebno ugodni pogoji financiranja novih osebnih vozil do 21. junija. ODV se plača ob sklenitvi pogodbe. LB Leasing Poslovalnica Novo mesto tel. 07 337 93 15 www.lbleasing.si posavje.info M 0 POSAVIU/V POSAVJE ß IZ POSAVJA/ZA POSAVIE Z vami od dneva Evrope 9. maja 2004 dnevna kronika, dogodki, novice, predstavitve napovednik kulturnih, športnih in drugih prireditev podatki, analize, mncnja, portreti, forumi povezave do vseh spletnih mest v zvezi s posavjem, imenik spletnih mest organizacij s sedežem v posavju vstopite v posavje.info - vstopite v Evropo - vstopite v svct... 14 april2004 ObzörniK gospodarstvo Po desetih letih ni rezultatov niti odpovorov Vlada je leta 1996 sprejela program zapiranja Rudnika Senovo, ki naj bi potekal po sklopih od subvencioniranja proizvodnje, zapiranja ja- me, ekološke in prostorske sanacije površin do kadrovsko-socialnega programa. "Jasno nam je bilo, da bo prišlo do zapiranja, vendar pa smo presenečeni nad načinom in ne moremo dojeti, da se niso poi- skale nove možnosti za razvoj," poudarjajo v Civilni iniciativi za Se- novo in zahtevajo odgovore predvsem s področja prostorske sanaci- je in kadrovskega programa. Na okrogli mizi so jih želeli dobiti, ven- dar na Senovo ni bilo niti predstavnikov ministrstev niti predstavnr- kov Rudnika Senovo v zapiranju. Kot so se dogovorili, naj bi bil na- slednji korak sklic izredne seje krškega občinskega sveta. Senovčani predvsem želijo vedeti, kako in kje je bilo porabljenih po programu zapiranja predvidenih štiri milijarde tolarjev, saj je pro- gram zapiranja, kot pravijo, sla- bo opravljen. Rezultatov ni na ka- drovsko-socialnem področju, saj o novih obratih po zapiranju rudnika "ni ne duha ne sluha". Kot je pou- daril Tone Petrovič, so 1972. leta za potrebe prezaposlitve rudarjev odprli obrat Metalne za 342 delav- cev, leta 1978 Tovarna embalaže, danes pa nič. Le nekaj delavcev je zaposlenih v STG Rudar in Logis v stečaju, vsi ostali so se upokojili, za mlade pa ni možnosti zaposlit- ve, podarjajo. Glede ureditve prostora v civil- ni iniciativi opozarjajo, da je sa- nacija kompleksa Zakel kot tudi na Reštanju slabo opravljena, ne- strokovna in nepravilna. "Stanje na Zaklu je še slabše, kot je bilo pred začetkom del. Porušena sta bila zapihovalna postaja in jašek. Nad postajo se pojavljajo udori, ki so nevarni tako za ljudi kot za ži- vali. Področje pa je malomarno zaščiteno," opozarjajo. Prav ta- ko opozarjajo na slabo izvedeno sanacijo Reštanju, kjer naj bi bi- lo jezero nestrokovno sanirano in voda je izginila v jamo. Kot so po- kazale študije, so zaradi rudarje- nja usahnili nekateri vodni viri. Rudnik bi zato moral višje ležečim predelom zagotoviti pitno vodo iz rudnika, zgraditi primami vod, kar se, kot trdijo v civilni iniciativi, še ni zgodilo. Očitajo tudi površnost pri odstranitvi ozkotir- ne železnice, saj so ponekod osta- li betonski temelji z drogovi za vozno žico. Prav tako po njihovo ni ustrezno urejena separacija. Nič pa ni narejeno tudi za čiščenje in revitalizacijo po- tokov, za ureditev kompleksa Ravne z glavnim vhodom v jamo in delav- nicami, ki so prazne. "Člani Krajevne skupnosti so dol- go opozarjali na napake predvsem ministrstvo za gospodarstvo, ven- dar je vsa njihova opozorila in do- pise ministrstvo pošiljalo nazaj na Rudnik in tako so se v kraju ustvarjala še večja trenja. In na- mesto, da bi Krajevna skupnost, Občina in Rudnik delali za kraj in skupaj iskali rešitve, so ostali vsak na svojem bregu," je opozorila Ol- ga Košir. Vojko Omerzu pa je do- dal, da bo sanacija, ki bi mora- la biti končana v skladu s progra- mom, jutri prešla na občinska ple- ča. Šele zdaj se govori o prenosu rudniških nepremičnin na Občino. Direktor občinske uprave Franc Glinšek je ob tern dejal, da so že pred dvema letoma na ministrstvo poslali dopis, vendar do danes ni- so dobili odgovora. Ob koncu so sprejeli sklep, da bo- do prisotni svetniki krškega občin- skega sveta dali pobudo za sklic izredne seje, na kateri bodo o problematic zapiranja senovske- ga rudnika sodelovali tudi člani civilne inciative, ki naj bi z župa- nom sedli tudi za skupno mizo s predstavniki ministrstva. LPetrišič Stoli za predstavnike ministrstev in Rudnika so ostali prazni. Zasedli pa so jih domačini, predsed- nica KS, predstavniki Občine in nekateri svetniki. Podpisana pogodba za gradnjo bazona Generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne mag. Drago Fabijan, direktor projekta Skupni podvig pri izgradnji HE na spodnji savi Bogdan Barbie in direktor družbe NIVO, gradnje in ekologija d.d., Celje Danilo Senič so 23. aprila podpisali pogodbo o izvedbi gradbenih del za akumu- lacijski bazen na HE Boštanj (t. i. LOT A3). NIVO je bil izbran na podlagi javnega razpisa, na katerega se je prijavilo 11 ponudnikov, 1,8 milijar- de SIT vredna pogodba pa ga zavezuje k izgradnji bazena do 9.12.2005, torej slabe štiri mesece pred otvoritvijo prve spodnjesavske HE. Kot je ob podpisu pogodbe povedal Bogdan Barbie, bazen ne bo pomemb- ne le z energetskega vidika, temveč bo služil tudi kot zaščita pred po- plavami. P.P. Carinski urad Bražice začal delovati Lani decembra ustanovljen Carinski urad Brežice, ki pokriva območje upravnih enot Brežice, Krško in Sevnica, je s prvim aprilom začel tudi uradno delovati. V okviru brežiškega carinskega urada, ki je deseti urad v Sloveniji, delujeta carinska izpostava na Obrežju in železniški prehod Dobova, ki pokrivata cestne mejne prehode Obrežje, Slovenska vas in Rigonce, maloobmejni prehod Planina v Podbočju ter železniški mejni prehod, ki je hkrati tudi edina železniška mejna kontrolna točka v Slo- veniji. Urad vodi direktor Ivan Lah, ki je pred tern opravljal naloge vod- je izpostave v Krškem, medtem ko je pomočnik direktorja za strokovne zadeve Anton Kmetič, dosedanji vodja Izpostave Obrežje. L.P. ODGOVORNOST DO SLOVENIJE Jnnm Pottobrik, prwlsftrin* SLS Slovonska Ijudskn stranko |O \/ odgovornosti do Slovenije /avrniln t i tohmr.ni /ükon o i/bnsHiiih in glasovala /a interpetacijo mimstra ka notranje zadeve, ker je izdajal odločbe bre/ /akonske podlage Znradi nosth siališč do problematike t.i. izbrisanih smo bill i/.kljuOeni \z vlarie r> nobena pogodba (niti koalicijska) nas ne morn prisiliti. da bi delovali pioli inleresom Slovens* in vas. državljank in državljanov. ^ SI.S podpira razvojne in gospodarske proiekle saj je uspcšno gcispodarslvo najliol|š za SLS so slovRiiskR družinc naipoinemlinejŠK, kjer so otroci. imajo di^ln vsi, r> SLS se od svojih /.ačetkov zaveda. da je ohranjanje našega [rarieželja ključno ?a prihodnost Slnvenijc. ceniino delo in znoj. s katerim so naši predniki v sloleljih i/lruali fiolja iz divjine, <^> inlndi so našR prihodnost. /alo potrettujejo dostopno. hitro in knkovostno i?t)bra/evan|t; let pestre /aposlitvene možnosti fake zaveze smo odgovorno zastopali v vlodi in jih l>onio tudi v opo/iciji t 0 ¦ C"| ^~ Slovenska ljudska stranka. Bsathovnova 4, 1000 Ljubljana 3%3a Tel: 01 241 88 00. Fax: 01 251 17 41, e-poSta: tajnistvo@sls.si. http://www.sl8.sl Ob'zoffiiK april 2004 15 kultura NOVICE ob robu Leskovcani uprizorili "Cvetje hvaležno odklanjamo" Člani dramske sekcije Kultumega društva Leskovec pri Krškem so na odru leskovške osnovne sole oprizorili komedijo Normana Barrasha in Carrol Moore z naslovom Cvetje hvaležno odklanjamo. Komedija Cvetje hvaležno odklanjamo govori o namišljenem bolni- ku, ki v prepirčanju, da je na smrt bolan, s svojimi namišljenimi bo- lečinami obnori vse okoli sebe, še najbolj pa svojo ženo. Domišlji- ja ga pripelje tako daleč, da si orgar nizira pogrebni govor, rezervira prostor na pokopališču in celo ženi išče druge- gamoža... Dramsko uprizoritev so uspeli člani dramske sekcije pripraviti v dobrih treh mesecih, nastopili pa so v vlogi namiš- Ijenega trpečega bolnika Boštjan Arh, kot njegova Ijubeča žena Darja Hra- stelj, Janez Kerin kot kandidat za no- vega moža, Zdenko Perec v vlogi od- vetnika in družinskega prijatelja, Jan- ko Božič - pokopališki trgovski potnik, kot družinski zdravnik Anton Bizjak, Jože Žabkar v vlogi lokalnega playbo- ya ter Mojca Vizier in Sergeja Bogovič - sanjska lika iz domišljije namišljenega bolnika in njegove žene. Gostovanja s komedijo Cvetje hvaležno doklanjamo po drugih krajih občine v dramski sekciji načr- tujejo v jesenskih mesecih. B.M. Režiser Rastislav Florjančič Razstava Likusa Lbna Članice društva likovnih ustvarjalcev Likus Libna so se v začetku apri- la s svojimi deli predstavile na razstavi. Lansko leto so tovrstno raz- stavo postavili v gasilskem domu Dolenja vas, takrat še v organizaci- ji Likovne sekcije društva »Žarek« iz Dolenje vasi, razstava pa je te- meljila na velikonočnih motivih. Oktobra lani pa so članice omenjene sekcije ocenile, da bo njihovo delova- nje boljše in izvir- nejše, če bodo za- živele v samostoj- nem društvu. Tako je nastalo Društvo likovnih ustvarjal- cev Likus Libna, ki danes šteje 22 ak- tivnih članic. Na le- tošnji razstavi v la- ni prenovljenih ne- kdanjih prostorih železniške posta- je Libna, ki jo je s sponzorstvom pod- prla Občina Krško, so članice razstavile umetniške slike, keramiko in ročna dela, ob ot- voritvi pa so zapeli tudi Ljudski pevci »Ajda«. Članice društva ustvar- jajo izdelke iz različnih materialov in v različnih tehnikah, tako da se novih tehnik učijo od mentorjev, njihova največja želja pa je še ved- no izpopolnjevati svoje znanje pri ustvarjanju izdelkov iz gline. Za ta namen imajo tudi svojo peč, a se jo velikokrat zaradi yisokega raču- na električne energije ne upajo uporabljati.Izdelke tokratne razstave si je ogledalo okoli 350 obiskovalcev, za katere so pripravili tudi bo- gat srečelov. R.S. Prizadevne članice Likusa Libna Valvasorjeva zapuščina Sloviti polihistor Janez Vajkard Valvasor je, kot je znano, zadnje mesece svojega življenja, od fe- bruarja do jeseni leta 1693, preži- vel v Krškem. 16. januarja 1694 so inventurni komisarji popisali nje- govo premoženje, 61-stranski do- kument zapuščinskega inventarja pa hrani Arhiv RS v Ljubljani. Pre- pis je bil sicer objavljen že leta 1910 v prvi Valvasorjevi biografiji, v okviru projekta "Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Janez Vajkard Valvasor v Krškem" pa so nov pre- pis in prevod v nemščini in v kur- zivni gotici napisanega dokumen- ta pripravili v Valvasorjevem raz- iskovalnem centru Krško. 6. aprila sta publikacijo "Zapuščina Janeza Vajkarda barona Valvasorja v Kr- škem", ki poleg prepisa in prevo- da obsega tudi tri spremna bese- dila, predstavila urednica Alenka Černelič Krošelj in mag. Igor We- igl, avtor prepisa in soavtor prevo- da dokumenta. P.P. Srečanje otno skupin Zdole bodo 23.maja prizoriš- če srečanja slovenskih etno sku- pin, ki ustvarjajo glasbo na neobi- čajnih instrumentih, kot so kose, grablje, klepec, cug, škaf in podo- bno. Prireditev, ki bo, prva tovrst- na v Sloveniji, organizira Turistič- na agencija BooM v sodelovanju z Društvom za delo na domu Škrija in domačim Prostovoljnim gasil- skih društvom Zdole. V Sloveniji narašča število glas- benih etno skupin. Že do sedaj se je na prireditev na Zdolah prijavi- lo preko 10 skupin sštajerske, Ko- roške in Prekmurja, med kateri- mi so med najbolj znanimi Konov- ski štrajfarji ali pa denimo ženski sestav Pusele. Po besedah Milana Brecla iz TA BooM, bodo ob sami prireditvi, ki bo potekala na tam- kajšnjem igrišču, izdali tudi bilten s fotografijami in podatki o nasto- pajočih skupinah, med katerimi bodo po izboru obiskovalcev naj- boljše tri zasedbe i nagradili. Po- nudbo rokodelskih in darilnih iz- delkov bo pripravilo Društvo za delo na domu Škrija. B.M. Podgorjanske pevke osmič Ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žensk Pod Gorjanci se je 17. aprila v kultur- nem domu v Kostanjevici na Krki pred- stavil na osmem letnem koncertu, saj se že toliko let ob četrtkih zvečer srečujejo na pevskih vajah. Pevke so tokrat zapele tudi svojo himno, svoj komedijantski ta- lent so predstavile v skeču »Lun'ca ti si kriva«, da pa je bil koncert za obiskoval- ce še bolj pester, so medse povabile ci- trarja Miho Dovžana in nekdanjo Avseni- kovo pevko Jožico Kališnik. Pevke izpod Gorjancev bodo svoj letošnji repertoar - brez omenjenih gostov sicer - v kratkem predstavile še v dvoranah v Podbočju in v Velikem Podlogu. Zlata plakata za Artičane Na letošnji reviji tamburaški orkestrov in skupin, ki je imela tudi tekmovalni zna- čaj, je Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče pod vodstvom prof. Dra- gutina Križaniča med desetimi orkestri s tremi skladbami osvojil zlato plaketo. Ježkovvečor Kulturno društvo Svoboda Brestanica je 3.aprila v Domu Svobode v starem tr- škem jedru priredilo večer z Ježkom, v sklopu katerega so pripravili satiric- no enodejanko Frana Milčinskega - Jež- ka Legenda o birokratu Tomažu Štampi- Iji, ki ni mogel umreti, v kateri je Uroš Brezovšek odigral vlogo birokrata To- maža Štampilje, Karmen Kerle pa bož- jo deklo Smrt. Člani brestaniške Svobo- de so predstavili še nekaj Ježkovih pes- mi in songe, v goste pa so povabili tudi domačinko Meri Asenak. Koncert Vive zgosti V sklopu prireditev ob vključitvi Slove- nije v EU je Mešani pevski zbor Viva iz Brežic povabil v goste Moški pevski zbor Razpotje s Cola pri Ajdovščini in Moški pevski zbor Stella Alpina iz Verone. Sku- paj z Vivo se bosta zbora predstavila na slavnostnem koncertu v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežicah v soboto, 8. maja ob 19.30. Gostje iz Italije, sku- paj jih bo kar 90, bodo v Brežicah in oko- lici preživeli dva dni, kar je izjemna pri- ložnost za turistično promocijo Posavja. Vačer ob poazlji in glasbi Člani literarne sekcije Kultumega dru- štva Leskovec so 1.aprila v kršfci Dvo- rani v parku pripravili večer ob poeziji in glasbi. S pisano avtorsko besedo so se predstavili literati Slavica Jarkovič, Do- roteja Jazbec, Stanka Hrastelj in Tama- ra Vonta, z glasbo pa so večer popeste- rili organist Lucijano Cetin in člani kvar- teta klarinetov Clarifour. 16 april2004 OblorniK kultura SVET KRAJEVNE SKUPNOSTIMESTA KRŠKO Na podlagi 4. člena Statuta KS mesta Krško in doloäl pra- vilnika o podeijevanju priznanj KS mesta Krško objavlja RAZPIS Priznanja se podeljujejo podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim, organom, društvom in klubom, skupinam ljudi in posa- meznikom za izjemno uspešno delo, ki imajo izreden pomen pri ures- ničevanju napredka in razvoja KS mesta Krško in širšem prostoru. Priznanja KS so : Plaketa KS mesta Krško, ki se podeljuje za več kot 10-letno uspešno delo. Priznanje KS mesta, ki se podeljuje za več kot 5-letno uspešno delo. Nagrada KS mesta Krško, ki se podeljuje samo fizičnim osebam za po- membne dosežke, za katere je zaslužen posameznik in ne pomenijo profitne dejavnosti. Predloge lahko podajo politične stranke, podjetja, skupine ljudi, društva in klubi ter posamezniki. Predlog za priznanja mora vsebovati: podatke o predlagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejemniku prizna- nja in obrazložitev k predlogu. Predloge je potrebno poslati na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO, CKŽ 23, Krško, najpozneje do 26. maja 2004. Svet Krajevne skupnosti mesta Krško Predsednik Sveta KS Joie Habinc LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za življenje VABIMO VAS K VPISU V TEČAJE: vodenja poslovnih knjig usposabljanja za voznika viličarja in težke gradbene mehanizacije V ŠOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME: osnovna sola za odrasle srednje sole (predšolska vzgoja, bolničar - negovalec, kuhar, nata- kar, gostinski tehnik, prometni tehnik, tehnik zdrav- stvene vzgoje) visoki šoli (Visoka poslovna sola - Ekonomske fakultete Ljubljana in Javna uprava - Fakultete za upravo Ljubljana) V UNIVERZO ZATRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE namenjeno občanom, starejšim od 50 let Prijave zbiramo na sedežu LU, na Dalmatinovi 8 v Krškem ali na tel.:07/48 81 60. Vljudno vabljeni! KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 aalvasorjeva knjižnica Krško - Iz AV oddelka Ualvasorjeve knjižnice Ko razmišljamo o knjižnici, največkrat govorimo o knjigah. Ampak vsi pa tudi ne berejo... In knjige so v sodobni knjižnici le najpomembnejši del ponudbe. V Valvasorjevi knjižnici imamo tudi bogato zbirko filmov na vi- deokasetah in DVD ter zgoščenk. V avdio video oddelku, ki je odprt ob ponedeljkih, sredah in petkih, vam ponujamo preko 2100 videokaset, 320 DVD-jev in skoraj 1800 glasbenih zgoščenk. Imamo tudi 230 poučnih CD- romov. V lanskem letu smo zabeležili 13.416 izposoj filmov in 7070 izpo- soj zgoščenk. Med fitmi zavzemajo največji delež drame, risanke in mladinski ftlmi ter komedije, ki se tudi največ izposojajo. Filmi so v police zloženi po vrsti, kot jih vpisujemo v našo bazo. Da se lahko znajdete in si čim hitreje iz- berete pravi film, imate na razpolago sezname, v katerih so filmi razpo- rejeni po abecedi in po žanrih. Za lažje iskanje so žanri označeni na hrb- tni strani videokaset in DVD - jev z barvnimi krogci. Komedije imajo na primer dva modra krogca, akcijski filmi enega rdečega... Vsak mesec tu- di posebej pripravljamo sezname novosti. Pri nakupu je pomembno me- ¦ rilo, da je film kvaliteten, sproti tudi nabavljamo vse uspešnice. Imamo večino slovenskih filmov, ki so izšli na videokasetah ali DVD, čedalje več se pojavlja tudi znanih filmov iz držav bivše Jugoslavije. V zadnjem času lahko kupimo tudi dosti starih, dobrih filmov, ki so vedno vredni ogleda. Trenutno se v knjižnici najbolj izposojajo filmi iz trilogije Gospodar pr- stanov, film Tolpe New Yorka, risanke o želvaku Frančku, še vedno je eden najbolj iskanih film Sam doma. Med glasbenimi zgoščenkami je izbor tudi zelo velik, saj je ponudba na trgu še večja. Vsem novostim je težko slediti, zato sprejemamo tudi va- se predloge za nabavo novih CD-jev. Največ je pop glasbe, na voljo vam je veliki izbor zgoščenk s klasično glasbo, vse več se pojavlja pesmic in pravljic za otroke, ponujamo vam tudi različne moderne ritme. Za slo- vensko glasbo se trudimo, da nabavljamo vse, kar je aktualno. Opozorila bi na kar nekaj plošč z narodno zabavno glasbo, posebej zanimivi so tu- di Cd-ji z ljudsko glasbo in priredbämi le te. Zadnje case so najbolj iska- ni Norah Jones, "največje uspešnice Elvisa Presleya Elvis Gold, Vlado Kres- lin tn njegove Kreslinčice, Forty licks legendamih Rolling Stones, Pesmi- ce za malčke Melite Osojnik. Po novem bodo tudi vsi seznami AV gradiva na internetu. Če želite vam lahko sezname v excelu pošljemo tudi po elektronski pošti. Poleg AV oddelka je kotiček, kjer imamo literaturo o glasbi in filmu. V pri- jetni sobici lahko tudi na kvalitetnih napravah v miru poslušate zgoščen- ko ali si ogledate film. Obrabnina za AV gradivo je 150 SIT za kos. Naen- krat si lahko izposodite po tri enote vsakega gradiva. Videokasete in DVD - je imate lahko doma dva dni, zgoščenke in CD- rome en teden. Najbolj pereč problem pri izposoji AV gradiva so poškodbe na gradivu. Rada bi opozorila na novost, ki smo jo uvedli v mesecu aprilu: enoteden- ska brezplačna izposoja za učne, poljudne, dokumentama in biografske filme. Filmi so označeni z dvema, oziroma tremi zelenimi krožci. V knjiž- nici imamo preko 220 takih filmov. Po vsebini so zelo različni - veliko jih je o živalih in o naravi, ki so lahko uporabni tudi kot učno gradivo, pa filmi o Sloveniji in njenih značilnostih in lepotah. Za šolarje priporoča- mo tudi filme o slovenskih pesnikih in pisateljih, zbirko Kronika 20. sto- letja in dokumentarce o težavah mladostnikov. Zanimivi in uporabni so tudi filmi o potovanjih v daljne kraje našega planeta. Na videokasetah imamo jogo, tae bo, učenje masaže, družabne plese. Lahko tudi kuha- te skupaj s slavnim Jamiem Oliverjem. Skratka veliko zanimivih in upo- rabnih videokaset, ki si jih v knjižnici lahko po novem brezplačno izpo- soj ate za en teden. Novosti se na policah AV oddelka pojavljajo skoraj vsak dan, zato vas va- bim, da se oglasite in si izberete kaj zase. Dober film je lahko uvod v pri- jeten zaključek dneva, da o tern, kako lepo se da preživeti ob primerni glasbi sploh ne govorimo... Alenka Žugič Jakovina ObzörhiK april2OO4 17 šport in rakreacfja Strašljiv padec Glavana Na velikonočno nedeljo so se slovenski speedwayisti na krškem stadionu pomerili v prvi izmed samo treh dirk za letošnje posamično državno pr- venstvo, ki so jo tudi tokrat morali okrepiti tuji vozniki. Značilnosti te prireditve so bile poleg ponovne zmage Ljubljančanov in tretjega mesta najboljšega Krčaria, predvsem nastopi mladih tekmovalcev, številne pre- kinitve in spektakulären padec domačina Stanka Glavana. Glavan je dobro začel tudi svoj drugi nastop v deveti vožnji, nato pa je nenadoma po stiku s hrvaškim voznikom z motorjem trčil naravnost v le- seno zaščitno ograjo, sam pa dobesedno poletel tudi preko žičnate ogra- je na travnato površino. Padec je bil videti strašljiv in stadion je onenriel v strahu, kaj bo z domačim voznikom. Ob res veliki sreči se je vse konča- lo brez esnih posledic. Vrhunec prvega dela tekmovanja je vsekakor predstavljala 13. dirka, v kateri je domačin Šan- tej v neposrednem boju z aktualnim prvakom Ža- garjem uspel zabeležiti vse tri točke in se tako približati Afinalu. Doma- če navijače pa sta dvig- nili na noge tudi zmagi Denisa Štojsa in Izaka Šanteja v šestnajsti in osemnajsti vožnji. Po dvajsetih vožnjah so sledila štiri finala. V fi- nalu A je domačin Šantej kot tretji po prvem delu sicer še imel možnost, da z izredno vožnjo na domači stezi pride do vodilne pozicije v državnem prvenstvu, ki bo imelo letos vsega tri dirke. Vendar sta bila Žagar in Ko- lenko v prednosti pri izbiri startne pozicije. Šantej z izbiro zunanjega pol- ožaja in obdan s tremi Ljubljančani ni uspel izpolniti velikih pričakovanj navijačev, saj je državni prvak Matej Žagar kot profesionalec v tujih dr- žavnih ligah in eden izmed letošnjih favoritov za naslov svetovnega mla- dinskega prvaka, trenutno v odlični formi. Letos bodo marljivi krški orga- nizatorji pripravili skupno kar šest prireditev, med njimi 2. septembra že tretjič tudi dirko za Veliko nagrado Slovenije. Rezultati: 1. Matej Ža§ar (AMTK Ljubljana) 20 točk, 2. Jernej Kolenko (AMTK Ljubljana) 18, 3. Izak Santej (AMD Krško) 16, 4. Primož Legan (AMTK Ljublja- na), 15 5. Attila Stefani (Madžarska) 14, 6. Denis Štojs (AMD Krško) 13. Sv.M. Po finaluje Šanteju pripadlo tretje mesto, naj- višji mesti pa sta zasedla la%ar in Kolenko. Marija spat v svetovnem vrhu V Milanu je 3. in 4. aprila potekalo odprto pr- venstvo Italije v karateju, eno izmed štirih naj- močnejših tekmovanj na svetu, ki se ga je ude- ležilo 1500 tekmovalcev iz vsega sveta, med njimi tudi 20 članska reprezentanca Sloveni- je. Slovenija je na tekmovanju dosegla izje- men uspeh, saj se je domov vrnila z dvema me- daljama: z zlato pri kadetinjah v katah, ki jo je osvojila Alisa Redžič iz Velenja, ter z bro- nasto medaljo Marije Jeler (na fotografiji) iz KBŠ Rajhenburg v športnih borbah kadetinj do 60 kg. Marija je ponovno dokazala, da sodi v sam svetovni vrh, saj je v zadnjem letu na mednarodnih turnirjih A ranga osvojila že več odličij. Barve Slovenije je na tekmovanju zastopala še Jasmina Grilc, ki pa je v prvem krogu izgubila s tekmovalko iz Anglije. Državno prvenstvo v znamenju Katane 3.4. se je v telovadnici OŠ Globoko odvijalo državno prvenstvo v ju-jit- suju v tekmovalni disciplini prikaznih tehnik ah' duo sistemu. V kategori- jah do 15. leta starosti sta pri moških parih 1. mesto osvojila Jure Žab- jek in" Jan Žnidaršič, 2. mesto Marko Kovačič in Matej Žerjav, 3. Ti- len Kolarič in Andraž Božičnik, 5. mesto pa sta si razdelila para Tomaž Ban - Filip Lepšina in Gašper Krulc-Jure Blaževič (vsi KATANA Globo- ko). Pri ženskih parih sta zmagali Andreja Ferenčak in Tjaša Gorišek (KATANA Globoko), pri mešanih parih pa Matic Derenda in Andreja Fe- renčak pred paroma Matej Knezič-lrma Pirc in Rok in Simona Grmšek (vsi KATANA Globoko) ter parom Tim Avguštin - Tamara Hrovat (IPPON Sevnica). Pri moških parih nad 15. letom starosti je zmagal par Dejan Kink-Gorazd Kostevc pred parom Matic Derenda-Matjaž Sušin, med ženskimi pari sta bili najboljši Vanja in Vita Preskar pred Andrejo Fe- renčak in Tjašo Gorišek, med mešanimi pari pa sta zmagala Matic De- renda in Andreja Ferenčak (vsi KATANA Globoko). RADIO gmgaGY<=UfcrdJti na> ft/iat^vo EkonomkBdržavne prvakinjavnogometu V Mariboru je potekalo finale srednje- šolskega državnega prvenstva v nogo- metu za dijakinje, na katerem so di- jakinje Ekonomske in trgovske sole iz Brežic osvojile naslov driavnih prva- kinj. Prikazale so izredno lepo taktič- no in borbeno igro, nakar so bile v fi- nalu po streljanju enajstmetrovk za las boljše od ekipe Murske Sobote. K uspehu sp pripomogle Adrijana Bogo- lini, ki je bila z devetimi zadetki naj- boljša strelka tekmovanja in je preje-. la posebno priznanje, reprezentant- ka Ksenija Povh, fenomenalna vratar- ka Jasna Lazarevič, ki je v Wnalnem tekmovanju ubranila odločilno enajst- metrovko, ter naveza Martina Urbanč, Ines Femec, Natatija Kink in Emanue- la Žučko ter Katja Urek, Maja Volčan- šek, Mateja Lipej in rezervna vratarka Maja Josič. Ekipo je vodila in priprav- Ijala profesorica Vladka Lopatič, ki pa je na dekleta še posebej ponosna, saj sola nima telovadnice oz. športne dvo- rane, veqi del treningov pa so opra- vili v majhni telovadnici Mladinske- ga centra. ZaplBsafiosnovnošotel 20.aprila je v telovadnici OS Jurija Dalmatina Krško poteklo področno tek- movanje Šolskega plesnega festivala. Udeležilo se ga je 55 osnovnošolcev iz šestih osnovnih sol dolenjske in zasav- ske regije, in sicer učenke in učenci iz OS Jurija Dalmatina Krško, OŠ dr. Fran- ceta Prešerna Ribnica, OS Metlika, OS Raka, OŠ.Jožeta Gorjupa Kostanjevi- ca na Krki in OS narodnega heroja Raj- ka Hrastnik. Tekmovanje je potekalo v hip hopu, popu, latinu in sea sea sca- ju v dveh starostnih skupinah, od 4. do 6. in od 7. do 9.razreda OS. Na držav- no tekmovanje so se uvrstile tri naj- boljše sole, šest posameznic, ki niso iz naprej uvrščenih šol in šest parov od 7. do9.razreda. Izmed sol iz krške občine je v skupi- ni od 4. - 6.razreda ekipa OS Jurija Dalmatina osvojila 3.mesto, prav tako je 3.mesto osvojila ekipa krške sole v skupina od 7. do 9.razreda, 4.mesto OS Jožeta Goriupa Kostanjevica na Krki in 5.mesto OS Raka. Med cha cha cha pa- ri so se do šestega mesta, s čimer so si priplesali driavno tekmovanje, uvrstili pan iz OS Jurija Dalmatina Krško: Anja Ivačič in Damjan Pantič, Nina Knez in Sabina Povhe ter Katarina Jordan in Betka Vidmar. RainuspešnozačelsBzono Selekcijske telovadke nacionalnega programa A1 Gimnastične zveze Slo- venije iz Gimnastičnega društva RAIN Krško so se pomerile na Pokalu Šiške 2004 in tako uspešno pričele novo tek- movalno sezono 2004. V kategoriji de- klic A1 nacionalnega programa je Ana Vodeb v svojem debitantnem nastopu osvojila 9. mesto s seštevkom mnogo- boja 26,700 točke. V konkurenci kade- tinj A1 nacionalnega programa je na- stopila Urška Mižigoj in zasedla 6. me- sto z rezultatom 33.350 točke. V ka- tegoriji mladink A1 nacionalnega pro- grama pa sta natopili Urška Štus, kt je v mnogoboju zbrala 34,400 točke in osvojila 4. mesto; ter Nika Močiv- nik, ki je zasedta 12. mesto z zbranimi 30,850 točkami. Nina na stopničkah, Jaka. peti V soboto je bil v Zagrebu mednarodni plavalni miting na 1500m prosto, t. i.. „2. proljetni miting". Udeležila sta se ga tudi mlada plavalca Plavalnega klu- 18 april 2004 ObzörniK sport in rokraaclja 11 medalj za Hypo Sevnioa 18.4. je v Udinah potekal 4. mednarodni WKF karate turnir, ki se ga je udeležilo 435 tekmovalcev in tekmovalk iz petih držav, med njimi tudi 16-članska ekipa KK Hypo iz Sevnice. V izredno močni konkurenci so naj- bolj blesteli kataši Marin Eric, Aljoša Orač in Marko Stopar, ki so osvo- jili prva mesta v svojih kategorijah in dokazali, da so trenutno v izjem- ni formi. Najboljši borci v kadetski in članski konkurenci pa so bili Sev- ničani Rok Črepinšek, Kiemen Jane in Jasmin Dautbegovič, ki so bi- li v športnih borbah nepremagljivi za svoje nasprotnike. Sevniški kara- te klub Hypo je bil eden najuspešnejših klubov na turnirju, saj je osvojil kar 11 medalj, od tega je bilo 6 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste. Dobri rezultati "Pakovcev" Končalo se je prvenstvo osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem plezanju. Na zadnji tekmi na Ravnah na Koroškem so mladi plezalci Po- savskega alpinističnega kluba ponovno dosegli dobre rezultate. Ciciban Ambrož Novak je osvojil 2.mesto, Tin Rabzelj je bil peti. V skupnem seštevku sta končala Ambrož na 3. mestu, Tin pa na 6.. Cicibanka Ines Stojanovič je zasedla 10. mesto, skupno pa se je uvrstila na 15. mesto. Pri ml. deklicah se je Tjaša Sušin uvrstila na 6. mesto, v skupni razvstit- vi pa je osma. Anže Zupančič, Nik Škrlec in Boštjan Podgoršek so se uvrstili na 8., 10. in 11. mesto, skupno pa so dosegli Anže 11., Nik 12. ter Boštjan 19. mesto. Pri st. deklicah sta klub zastopali Eva Tovornik, ki je zaradi poškodbe kolena plezala le na prvih dveh tekmah, ki sta ju pripeljali do skupnega 5. mesta. Katja Krejan je bila na Ravnah po su- perfinalu 2., kar jo je tudi v skupnem rezultatu pripeljalo na 2. mesto. Posavskim strolcom itlrja državni naslovi Zastopstvi Brežic in Leskovca sta se z državnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo v Rušah, vrnili z 10 odličji, med ka- terimi velja izpostaviti kar štiri naslove državnih prvakov. S pištolo sta naslova državnih prvakov pripadla mladinki Vesni Kržan iz Brežic ter ekipi brežiških mladincev v postavi Srečko Vidmar, Davor Mrkič in Mi- ha Zevnik, s puško pa so bili med ekipami najboljši leskovški mladinci v postavi Andrej Pavlin, Blaž Šonc in Urban Žigante ter mlajša mladinka Leskovčanka Jelica Majstorovič. Tri prva mesta Posavcev Z nedeljskim 7. krogom so sezono tekmovanj v državni ligi zaključili mladi strelci z zračnim orožjem. Posavski tekmovalci so v skupni razvr- stitvi kar trikrat zasedli sam vrh. Med zmagovalce so se z zračno pišto- lo vpisali Vesna Kržan pri mladinkah ter ekipa brežiških mladincev (po- leg Kržanove še Miha Zevnik, Srečko Vidmar in Davor Mrkič), v discipli- ni zračna puška pa je med ml. mladinkami skupno 1.mesto osvojila Le- skovčanka Jelica Majstorovič, ki je zmagala tudi na zadnjem turnirju v Ljubljani. V disciplini zračna puška so leskovški mladinci (Andrej Pav- lin, Blaž Šonc in Urban Žigante) v skupni uvrstitvi zasedli 2. mesto, nji- hov najboljši posameznik Andrej Pavlin pa je bil tretji. Pokal za skupno 3.mesto z zračno puško so osvojili leskovški ml.mladinci (ob Majstorovi- čevi še Primož Kaplan in Rok Resnik), v isti kategoriji so brežiški mlajši mladinci (Marko Stojanovič, Kristina Grubeša, Borut Hollan in Gabri- jela Pešec) z zračno pištolo osvojili 4. mesto MalonoDomotni Spektakel V organizaeiji Mladinske športne zveze Posavja se je 4. aprila v telovad- nici Srednje šole Krško odvijal malonogometni Spektakel z osrednjo tek- mo večera med selekcijo Po- savja in reprezentanco Slo- venije. Po simboličnem za- četnem udarcu krškega žu- pana Franca Bogoviča so iz- branci posavskega selektor- ja Francija Rozmana tek- mo začeli kar pogumno in poskušali presenetiti repre- zentante, vendar so po 1. polčasu slednji vodili z 0:3. Seleku}0 Posavj(lt kj se je pomerUa s Drugi pocas so Posavci zace- s/ovensko reprezentanco. li znova zelo poletno ter si celo priborili sirel iz šestih metrov, s katerim je Ivan Lenič izid znižal na 1:3. Selekcija Posavja je nato prejela še dva gola, tako da je bilo na koncu 1:5 za reprezentanco Slovenije. Kar lepo število gledalcev je bi- lo tako priča zanimivemu dvoboju in je izkoristilo redko priložnost vide- ti malonogometno reprezentanco v živo. ba Celulozar iz Krškega in dosegla od- lični uvrstitvi. Nina Mandl je med ka- detinjami osvojila tretje mesto s ča- som 20.33,45, Jaka Kramaršič pa je bil med dečki peti s časom 20.08,10. Dvoprvimestiza praktične strelce 17.aprila je v Črnomlju potekala 3.tek~ ma Pokalnega prvenstva za praktično streljanje, ki so se ga udeležili tudi štirje člani C.P.S. Krško. V kategoriji pištola "standard" je v skupini A Jože Kodrič osvojil 4.mesto, Franc Umek pa 5.mesto. V isti kategoriji je bil v skupini C Marjan Čeplak prvi, v kate- goriji seniorjev pa je osvojil 2.mesto. V streljanju z revolverjem je še vedno nepremagljiv Dušan Levičar, saj je tu- di tokrat pristreljal 1.mesto. Rokometaši OŠ Boštanj prvaki Sevnica je aprila gostovala finale tek- movanja osnovnih šol v rokometu za učence. Osnovna sola Boštanj je v sevniški športni dvorani gostila eki- pe iz osnovnih šol Ormož, Ribnica in Brinje. PO napetih dvobojih so driav- nin prvaki postali domači rokometa- ši iz Boštanja. Krški pokometaši za las ob I.B liyo Na predzadnji domači tekmi v letoš- nji sezoni so Atomovi rokometaši z 38: 25 premagali zadnjeuvrščeno ekipo iz Radeč, v naslednjem, dvajsetem krogu pa so gostovali pri ekipi Šmartnega 99 in zabeležili neodločen izzid 29:29. V predzadnjem krogu druge rokomet- ne lige pa so se krški rokometaši v le- skovški dvorani pomerili s prvouvršče- no ekipo Dobove, ki se je že uvrstila v višji rang tekmovanja. Nasprotnika sta se celotno srečanje menjavala v vod- stvu, tako da je bil tudi končni rezul- tat 29:29 realen zaključek srečanja. Pred zadnjim krogom krški rokome- taši zasedajo 4. mesto na lestvici, ki ga bodo najverjetneje zadriali tudi po zadnjem srečanju proti nižjeuvrščeni ekipi iz Kočevja. Sola zdravega življenja Sola zdravega življenja Počit- niške skupnosti Krško (PSK) vabi upokojence in njiho- ve svojee na klimatsko-re- kreativni oddih na Lošinju v apartmajskem naselju Buča- nje, v okviru katerega orga- nizirajo vodenje aktivnosti ob morju, telesno-dihalne vadbe, areobne hoje ter vad- be sproščanja. Sola zdravega življenja bo potekala v treh terminih od 30.5. do 10.6., od 10.6. do 20.6. ter od 6.9. do 20.9. Informacije na tel. 07/490 54 50 na sedežu PSK. OhzdfniK april 2004 19 mladi Čebelica ob svotovnem dnevu pravljic Leta 1967 je Mednarodna zveza za mladinsko književnost 2.april razgla- sila za mednarodni dan knjig za otroke ali svetovni dan pravljic. Na ta dan se je namreč leta 1805 na Danskem rodil eden največjih svetovnih pravljičarjev Hans Christian Andersen. Mednarodni dan knjig za otroke so 1 .aprila obeležili tudi v Valvasorjevi knjižnici Krško s podelitvijo fak- similirane izdaje pravljice Rdeča kapica tistim bralcem, ki so se odzvali na natečaj in prinesli svojo najstarejšo Čebelico. Gre za zbirko pravljic, ki izhajajo že pol stoletja pri založbi Mladinska knjiga, pravljica Rdeča kapica pa je bila izdana kot prva v nizu teh drobnih knjižic, katerih je danes v zbirki že preko štiristo in katero so ob izidu pred 50 leti poime- novali v počastitev spomina na Čopovo in Prešernovo Kranjsko čebelico. V svojo sredo so v krški knjižnici ob tej priložnosti povabili Tanjo Poga- čar, višjo knjižničarko iz Pionirske knjižnice v Ljubljani, ki je zbranim najmlajšim obiskovalcem povedala Pravljico o vetru, ki je prav tako ena od prvih izdanih pravljic v zbirki Čebelica. Najstarejša izvoda Čebelice iz leta 1954 - Andersenovo pravljico Slavec in madžarko ljudsko pravlji- co Zajčkov zvonček, ki je izšla leto kasneje, je prinesla družina Jevš- nik iz Kostanjevice na Krki, sicer pa so v Valvasorjevi knjižnici prejeli na natečaj skupno 14 knjižic starejših izdaj. B.M. Multimedija za mlade V začetku aprila je Društvo zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) v Kr- škem organiziralo dvodnevno delavnico z naslovom "Snemanje in post- produkcija zvoka", ki jo je vodil Julij Zornik, eden vodilnih strokov- njakov pri nas, saj je med drugim poskrbel za končno zvočno podo- bo filmov Rezervni de- li, Sladke sanje, Pred- mestje... Delavnice, ki je bi- la namreč ena od ak- tivnosti, ki potekajo v sklopu projekta čez- mejnega sodelovanja Programa EU Mladina, ki ga DZMP izvaja v so- delovanju s partnerji iz Avstrije, se je udele- žilo 17 mladih iz Slove- nije in Avstrije. Od začetka leta so v DZMP izvedli že več izobraževanj s področja multimedije, v katerih lahko mladi pridobijo znanja, ki jih po- navadi pri nas zelo težko najdejo. Tako so se poleg zvoka učili oblikova- nja spletnih strani, pisanja scenarijev, snemanja z videokamero, mon- taže, uporabe luči, snemanja TV prispevkov, uporabe orodij za izdelavo računalniških animacij... V DZMP načrtujejo še več tovrstnih aktivnosti, imajo pa še tudi nekaj prostih mest v treh skupinah, ki bodo poleti so- delovale na mednarodnih mladinskih izmenjavah v Franciji, Nemčiji in na Madžarskem, vse na temo sodobnih medijev. L.P. Punkt za zdravja V prostorih Agencije za mlade Punkt v Krškem in v Brežicah so ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, za obiskovalce pripravili posebno po- nudbo. Delili so jim različne zloženke in letake, ki opominjajo na pomen zdravega načina življenja, revije s temami o zdravju pa tudi jabolka in vodo. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Brežice pa je zdravnica ob- iskovalcem njihove brežiške izpostave brezplačno merila krvni tlak. Letošnji svetovni dan zdravja je bil sicer posvečen poškodbam v prome- tu, ki so postale resen zdravstveni problem, in je potekal pod geslom Prometna varnost ni naključje. Na naše zdravje pa seveda - tudi zara- di vse hitrejšega tempa življenja - preži še mnogo drugih nevarnosti, na katere nas posebej opozorijo razne tovrstne akcije. P.P. Na Utalöah Da naravo dobro bi spoznali, na Libeliče stno se odpeljali. Tarn so nas že čakali in želeli, da bi se dobro imeli. Na začetku smo se bolj stran driali, ker seveda nismo se poznali. Že zvečer smo skupaj se smejali, ko spoznavni dan smo s Črešnjevčani zaključevali. Punce vsepovprek smo škilile za fanti, ki so prav šarmantni. Radi skupaj smo se družili, se igrali in nenehno klepetali. Smo po strmi steni plezali, saj so dobro nas navezali. Na smučeh smo tekli in si na pohodu kakšno rekli. Skrbno sobe smo pospravljali, da rii koncu bili smo pohvaljeni. Tudi z loki smo se streljali, pa badminton in nogomet igrali. Zvečer s tovarišem smo peli in dobro se imeli. Kmalu je minilo kratkih petdni in na plesu smo se že poslavljali. Izmenjali smo si telefonske številke inžalostnisizaželeli, da bi se še kje skupaj dobili. To bilo je naše druženje z naravo, ki nam dala novo moč je pravo. Sedaj se spet bomo učili, a na libeliške simpatije ne bomo pozabili. Karmen Klaviar, 7.r. devetletke OS Koprivnica Tohnični dan Učenci sedmih razredov devetlet- ke OS Leskovec pri Krškem smo imeli 17. marca 2004 tehnični dan na temo Spoznajmo les. Organizi- rala ga je naša učiteljica za tehni- ko Tanja Lošdorfer. Imeli smo šest delavnic. Ena delavnica je trajala eno uro, to pomeni, da smo ime- li šest ur pouka. V prvi uri smo po internetu brskali o lesu in si no- va spoznanja izpisovali na učni list. V drugi delavnici smo izde- lovali hiške za ptičke. Bilo je ze- lo zabavno. Naredili smo štiri hi- ške. V tretji delavnici smo raču- nali, koliko bi naša hiška stala. Na koncu te ure smo še izdelali pla- kate. V četrti delavnici smo nari- sali skico za našo ptičjo hišico, na- to pa smo jo z ravnilom načrtali. V peti delavnici smo si ogledali film o lesu in izpolnjevali učni list. V šesti delavnici smo šli peš na žago Arh, kjer smo si ogledali razrez le- sa. Tarn smo se tudi posladkali. Na tehničnem dnevu sem se imela su- per, še boljše pa bi bilo, če bi se ta dan odvijal nekje drugje (npr. na drugi šoli). Nina Urbane, 7.b. studio g C'GfO VPGDVidemobSavisemladinciinpionirjifnaslikifpripravljajonatekmo- vanjavgasilskihveščinah,kisebodoodvijalavapriluinmaju.Vrstejepred kratkim razširilo dvajset novih članov. Poles kadrovskepridobitvepa so v drustvu bogatejši tudi za nekaj opreme, ki so jo nabavili z lastnimi pri- hranki. 20 april 2004 OtfMK mladi Župnija Sv. Križ - Podbočje Podbočje 69 8312Podbočje Razpis za vpis otrok v katoliški vrtec za šolsko leto 2004/05 Obveščamo vas, da bo s 1. septembrom začel delovati župnijski vrtec v župniji Sv. Križ - Podbočje. Otroke, stare od 1 do 3 let, lahko vpišete v pr- vo, otroke, stare od 3 do 6 let, pa v drugo skupino. Prijavnice lahko dvig- nete v Župnijskem uradu Sv. Križ - Podbočje, Podbočje 69. Informacije na telefon 49 78 227. Prijave sprejemamo do konca maja. Novak France župnik Pesem mladih src Na območni reviji so se aprila v krškem kulturnem domu zbrali predšol- ski in otroški pevski zbori iz krške občine.Gre za vsakoletno območno re- vijo, ki jo organizira krški sklad za kulturne dejavnosti pod naslovom Pe- sem mladih src 2004. V koncertnem programu so se tako s po tremi pes- mimi predstavili predšolski pevski zbor vrtca Krško pod vodstvom Silva- ne Ciglar - Ašič in Nanike Škafar - Azinovič, Otroški pevski zbori OŠ Jurija Dalmatina Krško pod vodstvom Damjane Mlakar, Otroški pevski zbor OŠ Podbočje pod vodstvom Mojce Jevšnik, Otroški pevski zbor OS XIV. Divi- zije Senovo pod vodstvom Petra Bunetiča, Otroški pevski zbor OS Ada- ma Bohoriča Brestanica pod vodstvom Stanke Macur in Otroški pevski zbor OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki pod vodstvom Mojce Jevš- nik. Revijo je strokovno spremljala profesor Tatjana Mihelčič Gregor- čič iz Trebnjega. Že naslednji teden pa so se s pesmijo predstavili tudi mladinski pevski zbori iz krške občine. Predstavili so se mladinski pev- Ob zaključku revije otroških pevskih zborov ski zbor OS Raka pod vodstvom Bernarde Božič, zbor OS jurija Dalma- tina Krško pod vodstvom Damjane Mlakar, zbor OS XIV. Divizije Senovo pod vodstvom Petra Bunetiča, zbor OŠ Adama Bohoriča Brestanica pod vodstvom Stanke Macur ter mladinski zbor OŠ Jožeta Gorjupa Kostanje- vica na Krki.Vsem petim združenim zborom se je pridružil tudi mladin- ski pevski zbor iz Podbočja. Senovski otroci pozdravHi pomlad Da bi pregnali zimo, so v vrtcu Senovo organizirali prireditev z naslovom Pozdrav pomladi, na katero so se otroci dobro pripravili, saj so se nau- čili pesmic in plesov ter sami narisali in oblikovali vabila za goste pri- reditve. Pri tem so jim pomagala tudi nekatera podjetja s cvetjem in papirjem. S spevoiQPO v LjubQani Projekta ZPM Krško SOŽITJE GENERACIJ Mladi za razvoj domačega kra- ja (MRDK) sta namenjena aktivnemu preživljanju prostega časa mladih s ciljno usmerjenostjo spoznavanja življenja in aktivnosti starejših in ostarelih ljudi. Poudarek projekta Sožitje generacij je na razumevanju potreb starejših ter jim s svojo mladostniško energijo in dobro voljo po- magati, prisluhniti, jih razveseliti in jim razvedriti njihov vsakdan. Pro- jekta se pri ZPM Krško izvajata že peto leto, vanju pa so vključeni mla- di prostovoljci ZPM Krško in starejši člani. Cilj te socialne sfere je vzpo- stavljanje socialnega ravnotežja med posameznimi generacijami. Ge- neracijske mreže sodelovanja omogočajo tako učenje, kot spoznavanje samega sebe preko lastnega razdajanja za druge. Tako so mladi prostovoljci 15. aprila 2004 s spevoigro »Na vasi« nasto- pili na osrednji slovenski prireditvi ob 15. mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev v Ljubljani. Prireditve se je udeležilo 32 društev iz celo- tne Slovenije. Prostovoljci ZPM Krško so s spevoigro »Na vasi« na zaba- ven in družaben način prikazali tradicionalno vaško vasovanje ob zvokih harmonike in ljudskih pesmi. Pod mentorstvom Tatjane Škafar Azinovič so nastopali: Vesna Katič, Zala Ivačič, Alja Ivačič, Katrin Šolar, Katja Pečnik, Tea Kozmus, Barbara Uranic, Breda Slovene, Danilo Brečko, Edi Motoh, Roman Plahuta, Peter Katič, Tomaž Škafar, Miha Škafar in na harmoniki Jože Zorko. Na tak način so imeli priložnost izmenja- ti svoje izkušnje zdrugimi mladimi prostovoljci in si v družabnem oko- Iju okrepiti prijateljstvo, razumevanje, medsebojno spoštovanje in od- govornost. V soboto, 17. aprila, pa so mladi prostovotjei ZPM Krško le- tos že petič s podobnim nastopom razveselili varovance in zaposlene v Domu starejših občanov v Krškem. V.B. Osnovnošolci na oWsku v parlamentu V četrtek, 22.aprila 2004, so si nekateri učenci osnovnih šol občine Krško, ki so sodelovali na letošnjem občinskem otroskem parlmentu, v organizaeiji ZPM Krsko ogledali eno izmed zasedanj Državnega zbora RS, sprejel pa jih je tudi poslanec iz Krskega Branko Jane. ObzorniK april 2004 21 prejeli smo SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medi- jih (Ur.l.35/2001) pridržuje pravi- co do objave ali neobjave, kraj- šanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispev- kov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izje- ma so odgovori in popravki objav- Ijenih informacij, ki bi lahko priza- deli posameznikovo pravico ali in- teres, kot to določa zakon. Prispev- ki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fi- zične osebe (tudi v primeru institu- cij, organizacij, društev ...)¦ Razpotja krškega športa Ker se zaradi priprav v Novem gradu ni- sem mogel udetežiti foruma Razpotja posavskega športa, bi rad zapisal nekaj svojih pogledov o tern. Že od malih nog sem vtkan v različno športno dogaja- nje kot aktivni tekmovalec v različnih športih, od leta 1979 sem tudi aktiven kot plesni vaditelj in trener. V vseh teh letih sem si nabral ogromno izkušenj na športnem področju, zato me mo- tijo razmišljanja določenih tjudf v Kr- škem, ki niso izkusili rednega aktivne- ga športnega udejstvovanja niti kot ak- tivni tekmovalci niti kot trenerji. Sploh si ne morejo predstavljati, kako je tek- movalcem, kako je trenerjem, ko mo- rajo trenirati ure in ure, dneve in dne- ve, tedne in tedne, mesece in mesece, leta in leta v nemogočih prostorskih in tudi finančnih pogojih. Zamenjal bi sa- mo eno leto z njimi, da bi videli, kako bi se pogovarjali o naših problemih. Predvsem bi rad poudaril, da v obči- ni delujem že skoraj dvajset let v nev- zdržnih prostorskih pogojih (baraka pri tržnici, v telovadnici OŠ M. Rosto- har, kjer ni parketa) pa sem kljub te- mu s svojimi tekmovalci dosegel zavid- Ijive rezultate tako na domačih prven- stvih kot tudi na evropskih in sveto- vnih tekmovanjih. Zadnja leta pa so se nam tudi enormno zmanjšala že do sedaj majhna finančna sredstva, ki jih dodeljuje športna komisija Občine Kr- ško. Predvsem pa ne verjamem, da ni več denarja za šport v občini, vsa ta le- ta je bil denar in je še sedaj, le da gre drugam ali pa ga posamezni klubi dobi- jo pač več na takšen ali drugačen na- čin. Pod nobenim pogojem se ne mo- rem strinjati, da se v naši občini ne more več in pravilneje vlagati v uspeš- ne športe in posameznike. V občini je ževrsto let netransparenf- no delovanje Športne zveze ( kdo sploh ve, kaj natančno dela, kakšno funkci- jo ima). Ko potujem po Sloveniji od tekmovanja do tekmovanja v različ- nih športih, vidim da tekmovanja pod- pira na tak ali drugačen način doma- ča Športna zveza, opažam da Športne zveze organizirajo razne teke, igre z žogo, kolesarjenje, lige in podobno. Kaj dela naša Sportna Zveza? Prisotno je privilegiranje določenih športov, ki nimajo odmevnejših rezul- tatov niti v slovenskem merilu kaj šele v svetovnem. Po drugi strani pa uspeš- ni individualni športi in uspešni posa- mezniki ne morejo kvalitetno trenira- ti in so večkrat pred tern, da se ne mo- rejo udeležiti največjih svetovnih pri- reditev. Menim, da je zadnji čas, da se pripravi vizija razvoja športov oziro- ma posameznikov, ki lahko v prihod- nosti dosežejo svetovni ali celo olim- pijski rezultat ter se jih v vseh pogle- dih bolj podpre, saj bomo le tako lah- ko nekoč prišli tudi do vrhunskih rezul- tatov, ki bi pomenili tudi za občino naj- večjo promocijo. Sem večni optimist in športnik, a vseeno mislim, da v Krškem te enotnosti nikoti ne bo, saj marsik- do ne privošči uspeha drugemu in tu je očitno ključ naših dosedanjih sti- hijskih reševanj problemov na šport- nem področju. Dušan Vodlan, Bohoričeva ul., Krško Rabljena vozila RENAULT Tip vozila Letnik Barva Kilometri Dodatno - oprema vozila Cena Twingo 1.2 1996/08 m.rdeča 91,000 dcz, el. pomik stekel in ogledal. ts, kovinska b. 720,000 Twingo 1.2 1999 turkizna 27,000 1 lastnica. airbag, deljiva zadnja klop 1,060,000 Twingo 1.2 2002/03 rdeča 5,000 Llastnik, el pomik stekel, air bag, dcz 1,390,000 Twingo 1.2 2003 m. rjava 7,000 1. lasinik, klima, el. stekla, ogledala, airbag 1,770,000 Clio 1.2 Rl 1997 rdeča 66,000 1 lastnica, nekaramboliran, 5v 750,000 Clio 1.2 Rl 1997/98 m. rdeča 77,000 2 lastnik, 5v, kov barva, avtoradio 780,000 Clio II 1.9D 5v 1998 modra 130,000 Llastnik, airbag. 1,240,000 Clio II 1.2Rn5v 1999 rdeče b. 37,000 1. lastnica, airbag, deljiva zadnja klop 1,190,000 Clio II 1.2Rt5v 2000 srebrna 68,000 1.lastnik, 2xairbag, servo, el. pomik st,, 5 vrata 1,190,000 Clio II 1.2 3V 2002/03 srebrna 12,000 Liastnica, autentig Clio III 1.2 16V 3w 2003 m. modra 15,000 avtoradio, bilabong, kot nov 1,990,000 Clio III 1.2 16V 3v 2003 srebrna 8,500 bilabong, klima, pot. rač., 4x airbag, . . 1,990,000 Clio III 1.5 Dei novo v. 2004 črna 1.650 100km. privilege/lux - 420.000 cenejši od novega 2,890,000 Thalia 1.4 16V 2002/03 srebrna 17,000 Llastnik, dynamiqe 1,650,000 Scenic 1.6 16V 2001 m. zelena 53,000 Llastnik, klima, el. paket. radio, abs, pot računalnik 2.830,000 Scenic 1.6 16V 1998/99 m. siva 104,000 1. lastnik, abs, el. paket, servo, (brez klime) 1,650,000 Megane 1.6 E 1996 rdeča 73,000 L lastnik, dcz, sv, komplet servis 990,000 Megane 1.6 E rn 1998 bordo rdeč 76,000 Llastnik, dcz, sv, avtoradio, airbag. 1,290,000 Megane break 1.4 16V 2000 bela 79,000 Llastnik, klima, el, paket, pot, računalnik,. . 1,870,000 Megane 1.4 16V 2000/11 bela 52,000 abs, cz, ts, el. stekla, sv 1,690,000 Megane 1.6 16V coupe 2002/03 m. modra 13,000 1 .lastnik, klima. radio cd, el. sv, ts, sport way 2,790,000 Megane II coupe 1.6 16V 2003 rdeča 0 83kw, novo rozilo 3.639.000 sit klima 3,140,000 Megane II 1.6 16V 2003 m. modra 16,000 aut/conf, ročna klima, avtoradio, v, kljuka, 4x zavesice 2,990,000 Laguna 1.8 16V rxe 1998 bela 105,000 el paket, servo, dcz, klima, airbagi, abs 1,690,000 Lagunall 1.8 16V 2001 m. rdeča 71,000 1. lastnik, expression 3,150,000 Laguna 1.9Dci icar 2004 srebrna 1 Llastnik, vetiko opreme, 500,000 sit cenejša od nove 4,950,000 Laguna II 2.2 Dei 2002 m. siva 27,000 privilege, esp, asr, ac klima...... 4,380,000 Master 2.5 L3h1 šasija 2003 bela 0 novovozilo, 83kw, novo vozilo 4,796,000 sit klima 4,190,000 Master 2.5 L2h2 furgon 2003 bela 100 novo vozilo, klima, el, paket 4,580,000 Master II 2.5 Dei I2h2 2003 bela 0 novo vozilo 4,100,000 Trafic II 2.5 Dei kombibus 2003 m. srebrn 2,500 klima, el. paket, 9 sedežev, podaljsana verzija 5,120,000 TraficL1H11.9Dci 2004 bela 0 testno vozilo, 74kw, novo vozilo 4 961,000 klima 4,490,000 Kangoo4x4 1.9 Dei (test) 2004 srebrna 0 600.000 cenejši od novega 3,690,000 Peugeot 106 1.0 1998 bela 105,000 3v, 2. lastnica 770,000 Škoda felicia 1.9D 1999 bela 110,000 1. lastnik, servisna knjiga 1,090,000 VW variant 1.4 2000/01 srebrna 37,000 1, lastnik, servisna knjiga, klima, radio 1,890,000 Hyundai akcent1.5 1998 srebrna 105,000 1. lastnik, servisna knjiga, radio 720,000 Škoda felicia 1.9D 1999/00 bela ¦116,000 1. lastnik, servisna knjiga 990,000 Ford fiesta 1.1 1996 rdeča 80,000 1. lastnik, 3v 550,000 Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh Spoštovani! Kot predstavnik Mladinske športne zveze Posavja, katere sem generalni se- kretar, sem se udeležil Vašega foruma pretekli torek, na trmo "Razpotja po- savskega športa". Želel bi izraziti svoje mnenje oziroma Vam čestitati za iz- peljani forum. Menim, da.je to prava smer k reševanju problemov na temo športa v Posavju oziroma prava smer k dvigu kvalitete športne kulture v re- giji. Z še nadatjnjimi podobnimi forumi, ozaveščanji okolja ali soočenji bi storili velik korak k regijskemu povezovanju (katerega je definitivno prema- lo) in prebujanju na športnem področju. Kajti menim, da Posavje je "šporj- na" regija, ki si to zasluži. Še enkrat čestitke z upanjem na še nadaljnje po- dobne zadeve, mogoče tudi v skupni organizaciji. Športni pozdrav, Želimir Pavlovič, $eneralni sekretar MŠZP 22 april2004 ObžorhiK nagradna križanka a 7 ¦J = d.o.i AVTOR: MATJAŽ HLADNIK SPORT TRDIH PESTI 16 IN 4 Crka ABECEOE PROZORNA, ČISTAVODA 1 VODNA ZIVALS KLEStAMI 3 I A \ I VODNI GLODAVEC Z MOtNIMI ZOBMI ZVITEK '«HUBS WH?"'' 1 wmmm • ¦HÜ _____L¦ VISOKA TEMPERA-TURAV OZRAČJU AIM mail ČASOVNI TERMIN JAVNI PREVOZ RBISKA MREZA KONEC MOLITVE CPB A .20, 8280 PODOLGOVAT RUMEN TROPSKI SADEŽ ww\ Bres PLANINSKA UJEDA w.tels tanice GIUSEPPE TARTINI at.si 3, tel. IZDELOVA-LEC OROZJA : 07U NALOGA, POSUNSTVO i9-73 BREZNOG PLAZILEC tRAVA DRUGE KOŠNJE -500 PREHODIZ DNEVAVNOC IGRALKA (ANČKA) ZASTRUPI-TEVS KISLMI SNOVMI UU00-ZEREC i VRSTAFOTO-APARATA EMIGRANT, KIBEŽI tezje BESEDE: LABERNIK, LEDUM, UREAZA VNETJE SKLEPOV LOK, 3V0D GORIVOZA AVTOMOBILE TANTAL STVAR, Kl SENOCE IMENOVATI IZOLACUA KANTAVTOR SMOLAR MAJHNA ZELENAZABA DRUŽABNA PRIREDITEV S PLESOM TVNAPOVE-DOVALKA _..bogju MOjviRSKI ROZMARIN 2ELATMA IZALG TRACNICA SIBIRSKI VELETOK OORSKA ZDRAVILNA RASTUNA OSEBNI ZAIMEK PES, Kl ZELO LAJA NASPROTJE VOJNE FERMENT, Kl RAZKRAJA SEC PREBIVA-LECZDA n. > f RANC. PI-SEC (BORIS) DROBNI DELCISMETI POSODAS KRISTUSOVO KRVJO MORSKA ROPARICA 7v PE8EM SIMONA GREGORČIČA WO DANEU STRAH PRED NASTOPOM GADJA LUKNJA TRDISIR ZARIBANJE MORSKI SESALEC; TUDI PLAVALNI SLOG PREBI-VALKA IRANA ZAKRIVLJEN NOŽ, STRGALO RUDI __iEi!BQ_ JU2N0AM KUUNATA PTICA IT. PISEC (UMBERTO, IME ROŽEJ OVALEN KROZNIK UGANDSKI DIKTATOR AMIN DZAMIJA VKAIRU ORANJE bikoborec mehurCka-STA TEKOÜNA TEŽKA RDEČA KOVINA MESTOV ST. EGIPTU ZAMAŠEK ZASOD DOMISELN VIC BIVALIŠČE UMRUH ABECEDNI SEZNAM IMEN DOLG NOŽ ZA SEKANJE STANE SEVER FRIDTJOF NANSEN NATRU NOVINAR, VODJASTA (TADEJ) f 1 AKONTACUA TEZJE BESEDE: AŠAR, LEICA, VIAN DOTIK ZOGENA MREZICI PEVKA DEŽMAN, Hfil ELDE VILER Geslo križanke pošljite do 2O.maja 2004 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike na- slednjih nagrad, ki jih podarja Telsat Brestanica: 1. bon v vrednosti 10.000 SIT 2. sobna TV antena z ojačevalcem v vrednosti 5.000 SIT 3. univerzalni TV daljinec y vrednosti 4.000 SIT Nagrajenci 76. številke: 1. Gvido Pavlovič, Kocbekova 13, 8250 Brežice 2. Zdravka Petrič, Hmeljska c. 17, 8311 Kostanjevica na Krki 3. Marinka Zorec, Jelovo 35, 1433 Radeče Geslo 76. številke: KVALITETEN SERVIS ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV ObzörhiK april 2004 23 okolje in prostor Informacije o radioaktivnih odpadkih arao so na voljo vsakomur »Le kje?«, se bo najbrž vprašal marsikdo. Odgovori so najmanj štirje: informacije o radioaktivnosti, o radioaktivnih odpadkih (RAO), njihovem nastajanju, ravnanju z njimi, skladiščenju, odlaganju... lahko vsakdo dobi v množičnih medijih, posebnih tiskanih publika- cijah, na internetu ali v posebnih informacijskih centrih. Množicni mediji kot vir informacij o RAO Skoraj odveč je poudarjati, da so množični mediji (predsvem tisk, radio in televizija) najpomembnej- ši posrednik informacij v sodobni družbi. Njihove informacije so na- menjene v prvi vrsti najširši sploš- ni javnosti, torej slehernemu člo- veku, zato so te informacije po ob- liki zelo poljudne in enostavne, po- gostokrat pa tudi kratke. Tematika RAO temu modelu seveda ne ustre- za najbolj, saj gre za strokovno in »težko« temo, ki je ni mogoče ob- delati v nekaj vrsticah. Zato to- vrstnih informacij v množičnih me- dijih ni ravno na pretek oziroma se pojavljajo le občasno bodisi v okvi- ru novic bodisi v okviru tematskih oddaj o RAO (okrogle mize, doku- mentarci, razprave...). Ker gre pri teh prispevkih v glavnem za poda- janje informacij o tekočih in aktu- alnih dogodkih, povečini ne vklju- čujejo osnovnih razlag o RAO in razlag manj znanih pojmov in za- konitosti. Tako je razumevanje teh informacij oteženo, še posebej, kadar so novice zelo kratke. Problem pri množičnih medijih je tudi enosmernost komunikacije, ki prejemniku ne omogoča dodat- nih pojasnil in želenih podrobno- sti, je pa dvosmerna komunikacija mogoča denimo pri kontaktnih ra- dijskih ali TV oddajah. Bolj vsebin- ske informacije o RAO lahko dobi- mo v znanstvenih prilogah časopi; sov ali v znanstvenih revijah, ki pa imajo omejen krog bralcev. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim pa je vloga množičnih medijev pri informiranju o RAO pomemb- na, še posebej, če upoštevamo nji- hovo vlogo pri oblikovanju javne- ga mnenja. Posabno tiskane publikacije Medij, ki je posebej namenjen in- formiranju splošne javnosti o te- matiki, povezani z RAO, so tiska- ne publikacije. Pri tern ločujemo splošno strokovno literaturo, ki je za nepoznavalca oziroma za laika ponavadi prezahtevna in tudi neza- nimiva, ter posebne informativne publikacije, ki tematiko predstav- Ijajo na bolj poljuden in lažje ra- zumljiv način. Najbolj so uporabne brošure in knjižice, v katerih so na enostaven način razloženi osnov- ni pojmi in pojavi v zvezi z RAO. Agencija za radioaktivne odpad- ke je tako v preteklih letih izda- la 12 številk časopisa RAOPIS, ki na poljuden način obravnava RAO in z njimi povezane teme, 8 zgibank o radioaktivnem sevanju, odpadkih, ravnanju z njimi, prevozu, odlaga- nju in odlagališčih, poleg tega pa še 3 knjige: Radioaktivni odpadki - z znanjem proti strahu, Najpogo- stejša vprašanja in odgovori o radi- oaktivnih odpadkih in Radioaktivni odpadki - vodnik za novinarje. Vse omenjene publikacije so na ARAO na voljo brezplačno, naroči se jih lahko tudi na elektronskem naslovu public.arao@2ov.si. Vsekakor so v veliko pomoč pri razumevanju pro- blematike, podobno kot pri neka- terih množičnih medijih pa se mo- ra prejemnik zaradi enosmerne ko- munikacije za dodatne informacije kar precej potruditi. Za dobro razumevanje radio- aktivnih odpadkov in presoja- nje o njih si je predvsem po- trebno vzeti dovoij časa, saj je možnosti in načinov za sez- nanjanje s tematiko dovoij. Internet Precejšnja prednost seznanja- nja z RAO po internetu je rav- no v primerjavi z zadnjeomenje- no pomanjkljivostjo tiskanih pu- blikacij, enosmernostjo torej. In- ternet namreč omogoča hiter in poceni stik z virom informacij po elektronski pošti. Sicer je na sve- tovnem spletu na voljo več splet- nih strani različnih organizacij, ki se ukvarjajo z RAO. Mnoge med njimi ponujajo tudi splošne infor- macije o radioaktivnosti ter odgo- vore na najpogostejša vprašanja v zvezi z njo in z delovanjem jedsr- kih objektov. Konkretno o uporabi radioaktivnih snovi in o ravnanju z RAO pa lahko največ zvemo pred- vsem na spletnih straneh vladnih agencij za okolje in drugih stro- kovnih organizacij, ki se ukvarja- jo z okoljskimi problemi ali nepo- sredno z RAO. Ob tern lahko ome- nimo internetno stran Agencije za radioaktivne odpadke na naslovu www.gov.si/arao/. Informacijski center NEK v Krškem Insormacijski centri Največ informacij o RAO pa posa- meznik lahko dobi v informacij- skih centrih, kakršna imamo tudi v Sloveniji, v Krškem in na lokaci- ji Reaktorskega centra v Brinju pri Ljubljani. Ti centri obiskovalcem v neposredni dvosmerni komunikaci- ji ponujajo veliko dodatnih infor- macij, ki jim olajšajo spoznava- nje in razumevanje jedrske teh- nologije. Najpogostejši obiskoval- ci informacijskih centrov so šolski otroci in mladina, pa tudi študenti, učitelji, novinarji in zainteresirana splošna javnost. Cilj informacijske dejavnosti teh centrov pa je tudi vplivanje na seznanjenost politi- kov in vseh ostalih, ki sodelujejo pri odločanju o tej problematiki. Pri informacijskih centrih je najpo- membnejše, da je obiskovalcem na voljo strokovnjak, s katerim se lah- ko pogovorijo in od njega takoj do- bijo odgovore na svoja vprašanja oziroma ustrezna pojasnila v zvezi z nejasnostmi. 5 takšno dvosmerno komunikacijo so učinki informira- nja bistveno večji, saj si obiskova- lec sproti dopolnjuje zanj pomanj- kljive in razjasni nerazumljive in- formacije. Strokovno osebje cen- tra pa lahko na podlagi povratnih informacij in vprašanj obiskoval- cev ugotovi, kako je informacije najbolje podajati in prilagajati, da so zanimive in razumljive. Infor- macijski centri o jedrskih tehno- logijah so tako najprimernejša in najučinkovitejša oblika seznanja- nja splošne javnosti o RAO. Še dodatno kvaliteto informiranja obiskovalcev pa je mogoče doseči z neposrednim ogledom jedsrke- ga objekta, kadar je le-ta v okviru ali v bližini jedrske elektrarne ozi- roma odlagališča RAO. V Sloveniji ta možnost obstaja v obeh jedrskih informacijskih centrih in si obisko- valci lahko ogledajo tako skladišče RAO malih proizvajalcev v Brinju kot Jedrsko elektrarno v Krškem. Osebna izkušnja je pač še vedno najmočnejša in najbolj kredibilna. Vir: Barbara Fürst: Če odločam, moram vedeti. Raopis 11, decem- ber2001. 24 april 2004 ObzöfniK iz oboino Krško Sklenjen sporazum o plačovanju nadomestila za omejeno rabo prostora na obmocju jedrskega objekta za leto 2004 za občine Krško, Bražice in Sevnica Župani treh posavskih občin so s Skladom za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK sklenili spo- razum o plačevanju nadomestila za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta. Župani Franc Bogovič, Andrej Vizjak in Khstijan Jane so na novinarski konferenci poudarili, da je Sporazum sad skupnega nastopa Posavja in posavske politike ob sprejema- nju meddržavnega sporazuma o NE Krško z Republiko Hrvaško. Sporazum je sklenjen na podlagi Uredbe o merilih za določitev viši- ne nadomestila zaradi omejene ra- be prostora na območju jedrskega objekta, ki je začela veljati 31.12. 2003, in sicer po objavi v Uradnem listu RS St. 134/2003. Uredba v 11. členu določa, da so občine Krško, Brežice in Sevnica do sprejema lo- kacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih od- padkov (NSRAO) oziroma do vključ- no leta 2008 upravičene do nado- mestila za omejeno rabo prostora za skladiščenje NSRAO na območju obstoječe jedrske elektrarne NEK. Zavezanec za plačilo nadomesti- la je namenski sklad, ki je bil de- cembra 1994 ustanovljen z Zako- nom o skladu za financiranje raz- gradnje NEK in odlaganja radioak- tivnih odpadkov iz NEK. Predsednik Upravnega odbora Sklada Branko Jane je dejal, da je bilo dosedanje poslovanje Sklada tako uspešno, da bo do leta 2008 lahko zagotavljal omenjena sredstva ne da bi pose- gal v svoj temeljni program, to pa je predvsem financiranje izgradnje odlagališča radioaktivnih odpad- kov in razgradnje jedrske elektrar- ne. Jane je tudi izrazil pričakova- nje, da bodo posavske občine tako pridobljena sredstva uporabile čim bolj učinkovito in koristno, to pa je predvsem v razvojne namene. Letna obveznost Sklada NEK za vse tri občine žnaša 2.322.546 EUR ozi- roma približno 550 milijonov tolar- jev, za posamezno občino pa je vi- šina izračunana na podlagi števi- la prebivalcev, tako da bo Občina Krško prejemala okoli 18,7 milijo- na tolarjev, Občina Brežice 15,7 in Občina Sevnica 12 milijonov tolar- jev na mesec. Župani Kristijan Jane, Andrej Vizjak in Franc Bogovič, predsednik UO Sklada Branko Jane in direktor Sklada Milan Venek (na fotogra- fiji od leve proti desni) so sporazum predstavili na skupni novinar- ski konferenci v Hotelu Sremič v Krškem. 17. redna seja občinskega sveta Občinski svet sprejel smernice za načrtovanje ppostopske ureditve HE Krško Občinski svet občine Krško je 15. aprila po uvodni točki dnevnega reda ter številnih vprašanjih in pobudah svetnic in svetnikov na svoji 17. redni seji sprejel Pravila organiziranja in plačevanja stroškov predšolske vzgoje ter poslovna poročila za leto 2003 in pro- grame dela za 2004 naslednjih institucij: Podjetniški center Krško, Valvasorjev raziskovalni center Krško, Regionalna razvojna agen- cija Posavje, Ustanova štipendijska fundacija Adama Bohoriča Krško ter Poklicna gasilska enota Krško. Svetniki so se največ zadržali pri obravnavi smernic in projektnih pogojev za načrtovanje predvide- ne prostorske ureditve HE Krško, saj je tako svetnike kot predstav- nike prizadetih krajevnih skupnosti zmotilo dejstvo, da natančna loka- cija hidroelektrarne Krško še vedno ni znana. Izrazili so bojazen, da dr- žava oz. investitor ne bi upoštevala njihovih zahtev glede ureditve in- frastrukture in odpravljanja more- bitnih negativnih vplivov tako grad- nje kot obratovanja elektrarne. Da bi pridobili še nekaj časa za razjas- nitev nekaterih dilem, je župan ob 21. uri sejo prekinil. V nadatjevanju prekinjene 17. se- je je občinski svet, po predhod- ni daljši obravnavi in usklajevanju na kolegiju občinskega sveta, spre- jel smernice za načrtovanje predvi- dene prostorske ureditve HE Krško. Svetniki so med ostatimi zahtevami glede infrastrukture opozorili pred- vsem na ureditev prometnega reži- ma skozi mesto Krško. Pri pripra- vi smernic so sodelovali tudi sveti krajevnih skupnosti Krško, Bresta- nica in Rožno - Presladol. Priprav- Ijavec državnega lokacijskega načr- ta je MOPE Urad za prostorski raz- voj Ljubljana. Poleg smernic za HE Krško je občin- ski svet v nadaljevanju 17. redne seje sprejel še sklepe glede nadalj- njih aktivnosti pri izgradnji Poslov- ne cone Vrbina in nove medmestne povezave Krško - Brežice, potrdil investicijski program projekta Glas- bena sola Krško in sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnit- vah odloka o znaku in zastavi obči- ne Krško. Kot soustanoviteljica jav- nega zavoda Posavski muzej Breži- ce je Občina Krško sprejela sklep za ponovno imenovanje rnag. Tomaža Teropšiča za direktorja javnega za- voda Posavski muzej Brežice, Franc Lekše pa bo predstavnik lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda Dom starejših občanov Krško. OKžorniK april 2OO4 25 Iz občins Krško Svetniki sprejeli sklepe glede nadaljnjHi akthmosti pri izgradnji Poslovne cone Vrbina in medmestne povezave Krško - Brežice Vlada RS je na predlog Ministrstva za okolje, prostor in energijo v začetku aprila sprejela Uredbo o območjih omejene rabe pros- tora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje na teh območjih. Uredba bistveno spreminja pogoje iz lokacijskega dovoljenja za NEK iz leta 1974 in iz odločbe Republiškega sekretariata za urbanizem, ki je leta 1980 določil gradbeni in prostorski režim v sir- si varstveni coni jedrske elektrarne. Občinski svet je zato sprejel skle- pe, s katerimi protestira proti na- činu sprejemanja Uredbe, saj je bila le-ta, kljub poskusom uskla- jevanja Občine Krško z Ministr- stvom za okolje, prostor in ener- gijo o možnosti zadržanja že pri- dobljenih pravic uporabe prosto- ra, sprejeta neusklajena, in si- cer s preglasovanjem na seji Vla- de RS. Gtede na to, da sprejeta Uredba izloča znanega investi- torja, kot tudi zmanjšuje mož- nosti umestitve ostalih potencial- nih investitorjev v Poslovno cono Vrbina, svetniki občinskega sve- ta zahtevajo aktivno sodelova- nje Ministrstva za okolje, prostor in energijo pri iskanju in potrje- vanju ustreznih nadomestnih po- vršin, tako v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana, ki so že v teku, kot tudi v postop- kih sprejemanja strategije pros- torskega razvoja in prostorskega reda občine. Za območje Poslovne cone Vrbina je izdelan idejni projekt, prav ta- ko pa tudi PGD za inkubator in ko- munalno infrastrukturo, v kar sta občina in država vložili izdatna fi- nančna sredstva. Zato se bo ob- čina kljub sprejeti uredbi prija- vila na razpis za črpanje finanč- nih sredstev iz evropskih struktur- nih skladov. Glede na gospodarski položaj podjetij v Posavju, pred- vsem zapiranja obrata celuloze in dodatnih omejitev za gospodarski razvoj na območju, ki jih prinaša Uredba, Občina Krško zahteva od vseh pristojnih ministrstev pomoč pri iskanju in umeščanju potenci- alnih investitorjev v Poslovno co- no Vrbina in hkrati pričakuje pod- poro ministrstev v procesu razpisa za delitev sredstev iz struktumih skladov ter sofinanciranje projek- ta Poslovna cona Vrbina in podjet- niškega inkubatorja iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Občinski svet zahteva tudi sodelo- vanje Ministrstva za okolje, pros- tor in energijo ter Ministrstva za promet pri izboru nove medmest- ne povezave Krško - Brežice in umestitvi le-te v prostorske se- stavine planskih aktov občine. Ob tern svetniki od Vlade RS zahteva- jo povračilo škode, ki je bila pov- zročena zaradi razvrednotenja vseh aktivnosti in vlaganj v pros- torsko in tehnično dokumentaci- jo, kot tudi delno že v komunal- no infrastrukturo na tern območju vzadnjih petindvajsetih letih. Po- leg tega bo župan poiskal dodatno pravno mnenje ali je smiselno za- četi s postopkom na Ustavnem so- dišču Republike Slovenije za povr- nitev že pridobljenih pravic upo- rabe prostora. Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja je akcija, ki teie po celi Sloveniji. Dejstva govorijo, da se gibljemo premalo, ne vemo pa, ko- 1 liko gibanja bi koristilo naSem zdravju. Zato vas vabimo, da se ude- lezite testa, s pomoSjo katerega boste ugotovili kakšna je vaša sizična.j kondicija - kakšen je vaš sitnes indeks. | ' ^ Ekipa Zdravstvenega doma KrSko bo v nedeljo, 9. maja 2004, ob 8. uri na parkirišcu Zdravstvenega doma na CKŽ 132c v KrSkem izve- . dla Test hoje na 2 km' za vse, ki tega testa Se niste opravili, pa vas za- \ ' nima, kakšna je vaSa telesna pripravljenost. ^ nWCWBute testa boste dobili Se isti dan in vam bodo pokazali, v kakš-; ni ftziSni kondiciji ste in koliko bi se morali gibati, da bi to gibanje : k', koristilo vaSem zdravju. 1 ObčiiNA KRŠko, KS MESTA Knško m LovsU dßiziN* Knsko Vas vAbiMO na TRAdiciONAlNO liRESOVANJE in osrecJnjo občiNsko pRJREcÜTEv ob vsTopu SIovenIje v El) POZDRAV EVROPI PeteI(, 30. 4. 2004, od 18. uiu na TRŠki qoßi NAd KRŠkiivi NASTop«joči: PiUaImi ORktsTER VidtM KRŠko, FolkloRNA (lldlRskl sktpiNA OSKOVNE IMEI^iskf Šolf il MESTA $TR«k0NJCE (jLZNA Cfskl), MajcIa And im skupiNA Fantasy. Čestitamo ob 1, maju • prazniku dela! 26 april2004 ObzorhiK iz občine Krško Policisti odslej tudi na kolesih Župan občine Krško Franc Bogovič in predsednik Sveja za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Petrišič sta 16. apri- la predala Marjanu Petanu, komandirju Policijske postaje Krško, posebej opremljeni kolesi. Na kolesih bodo policisti med drugim spremljali tudi kolesarske izpite in šolska tekmovanja ter nadzo- rovali tudi promet na mestnih ulicah. Pobudo za nakup dveh koles Poticijski postaji Krško je podal predsednik Sve- ta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri Občinskem svetu Občine Kr- ško - Ivan Petrišič. V še ne dobrem letu delovanja je Svet v sodelovanju s Po- licijsko postajo Krško sodeloval pri različnih preventivnih in varnostnih akci- jah, kot sta med drugim "Pohodi plin počasi" ali pa "Brezhibno vozilo je varno vozilo". Poleg tega so se člani Sveta za preventivo in vzgojo aktivno vktjuči- li tudi pri opravljanju kolesarskih izpitov, potrjevali varne poti do sol in sode- lovali tudi z mentorji prometne vzgoje na šolah. Predvsem v ta namen naj bi služil tudi nakup dveh koles v vrednosti 330.000 tolarjev, ki jih je kot prispe- vek k večji varnosti in osvečanju najmlajših udeležencev v prometu prispeva- la Občina Krško. Otroci in mladoletniki so bili namreč v minulem letu udleže- ni kar v 36 promet- nih nesrečah na na- ših cestah, od tega so bili kar v 15 pri- merih tudi povzroči- telji nesreče. Kakor smo lahko sli- šali ob predaji, pre- vzela sta jih vod- ji policijskih okoli- šev Ivan Kostanješek ter Andrej Radi, na- meravajo na Občini v okviru spletne ob- činske strani odpreti posebno stran, ki bo namenjena promet- ni varnosti, s pomoč- jo policije pa želijo vzpostaviti informativni tabli, na katerih bodo označene najneyarnejse in er- ne točke na naših cestah. Seveda pa bodo policisti na kolesih poleg sodelova- nja pri opravljanju kolesarskih izpitov ipd., kolesa uporabljali tudi za vožnjo in nadzor cestnega prometa in vamosti na mestnih ulicah. Policista Ivan Kostanjšek in Andrej Radi na novih kolesih Občina Krško ob vstopu Stovenije v Evropsko imijo Občina Krško bo na predvečer slovenskega vstopa v EU v sodelovanju s Krajevno skupnostjo mesta Krško in Lovsko družino Krško organizirala osrednjo občinsko prireditev z naslov Pozdrav Evropi, ki bo združena s tradicionalnim kresovanjem na Trški gori nad Krškim. Prireditve se bosta udeležila tudi župan pobratene občine Obrigheim iz Nemčije Roland Lauer in trgovski svetnik Republike Češke v Slove- niji Vladimir Randaček. V programu bodo nastopili Pihalni orkester Vi- dem Krško, Folklorna dudarska skupina osnovne umetniške sole iz me- sta Strakonice (južna Češka), v zabavnem delu večera pa Majda Arh s skupino Fantasy. Naslednji dan, 1. maja, bo na dvodnevni obisk v občino Krško prispe- la delegacija avstrijske občine Zwentendorf, kjer je bila zgrajena edi- na jedrska elektrarna v Avstriji, ki pa ni nikoli začela z obratovanjem. Gostje iz Avstrije, ki jih bo vodil župan Hermann Kuhtreiber, si bodo najprej ogledali Jedrsko elektrarno Krško, v nadaljevanju programa pa še Grad Rajhenburg, Vinsko klet KZ Krško, Kostanjeviško jamo in Galerijo Božidarja Jakca. Občina Krško, Cesta krških irtev 14, 8270 Krško, na podlaqi 29. in 40. Ciena Uredbe o pridobivanju, razpolasanju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in obän (Ur. list RS, St. 12/2003 in 77/2003) ter na podlaqi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, St. 72/93, 6/94 - odtočba US RS, 45/94 ¦ odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/ 95 - odločba US RS, 63/95 ¦ obvezna razta$a, 9/96 - odloiba US RS, 44/96 - odloiba US RS, 26/97, 70197, 10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98, 59/99 - odločba US RS, 70/00, 28/2001 - odloiba US RS, 16/2002 in 51/2002), objavlja JAVNO DRAŽBO ZA ODPRODAJO NEPREMIČNEGA PREMOŽENJAOBČINE KRŠKO 1. Predmet prodaje Predmet prodaje je: 2. Objekt na naslovu Orehovec 24, Kostanjevica na Krki, stoječ na zemljišču parc.št. 15/2 - stavbišče v izmeri 1 49 m*, vpisani v ZKV št. 852 k.o. Orehovec, 3. Objekt stare sole v Črneči vasi, stoječ na zemljišču parc.št. *79 - njiva v izmeri 1 82 m2, pašnik v izmeri 2 12 m2, stavbišče v izmeri 460 m2, vpisani v ZKV št. 418 k.o. Črneča vas, 4. Objekt stare sole v Koprivnici, stoječ na zemljišču parc.št. 5/2 - stavbišče v izmeri 5 24 m2, vpisani v ZKV St. 27 k.o. Koprivnica in zemljišču parc.št. 16/2 - njiva v iz- meri 54 mz, vpisani v ZKV 148 k.o. Koprivnica 5. Objekt stare sole v Gorenjem Leskovcu, stoječ na zemljišču parc.št. 231/1 - njiva v izmeri 6 56 m2, sadovnjak v izmeri 14 84 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 43 m2 in dvorišče v izmeri 6 83 m2 in zemljišču parc.št. 231/2 - gospodarsko poslopje v iz- meri 2 88 m2, vpisani v ZKV 58 k.o. Gorenji Leskovec 6. Objekt na naslovu Kambičev trg 4, Kostanjevica na Krki, stoječ na zemljišču pare.št. *73/1 - stanovanjska stavba v izmeri 1 83 m2 in dvorišče v izmeri 1 40 m2, vpisani v ZKV St. 1225 k.o. Kostanjevica 7. Objekt na naslovu Cesta krških žrtev 38/a, Krško, stoječ na zemljišču parc.št. *321 / 2 - dvorišče v izmeri 86 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 15 m2, stanovanjska stav- ba v izmeri 52 m2, njiva v izmeri 57 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 35 m2, vpi- sani v ZKV 1532 k.o. Krško 8. .Poslovni prostor v izmeri 50,40 mJ v pritličju objekta na naslovu Cesta krških žrtev 23, Krško, stoječem na zemljiščih parc.št. 3952 - poslovna stavba v izmeri 3 18 m2, parc.št. 3953 - dvorišče v izmeri 87 mž, parc.št. 3954 poslovna stavba v izmeri 68 mJ in parc.št. 3955 - dvorišče v izmeri 1 44 m2, vpisane v ZKV 139 k.o. Krško 9. Poslovni prostor v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju objekta na naslovu Cesta kr- ških žrtev 23, Krško, stoječem na zemljiščih parc.št. 3952 - poslovna stavba v izme- ri 3 18 m2, parc.št. 3953 - dvorišče v izmeri 87 m2, parc.št. 3954>- poslovna stavba v izmeri 68 m2 in parc.št. 3955 - dvorišče v izmeri 1 44 m!, vpisane v ZKV 139 k.o. Krško 10. Poslovni prostor v izmeri 50,43 m2 v objektu na naslovu Cesta krških žrtev 29, Krško, stoječem na zemljiščih parc.št. 3113 dvorišče v izmeri 1 28 m2 in parc.št. 3951 - stanovanjska stavba v izmeri 2 30 m2, vpisani v ZKV 2017 k.o. Krško 11. Poslovni prostor v izmeri 70,90 m2 v objektu na naslovu Cesta krških žrtev 15, Kr- ško, stoječem na zemljišču parc.št. *75/1 - dvorišče v izmeri 4 98 m2, travnik v iz- meri 2 27 m2, stanovanjska stavba v izmeri 3 16 m2 in gospodarsko poslopje v izme- ri 1 01 m2, vpisani v ZKV 1266 k.o. Krško 12. Poslovni prostor v izmeri 44,89 m2 v pritličju objekta na naslovu Bohoričeva 11, Kr- ško, stoječem na zemljišču parc.št. 2865/9 - zelenica v izmeri 63 42 m2, stanovanj- ska stavba v izmeri.2 94 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 2 88 m2, vpisani v ZKV 77 k.o. Krško 13. Poslovni prostor v izmeri 55,91 m2 v pritličju objekta na naslovu Bohoričeva 11, Kr- ško, stoječem na zemljišču parc.št. 2865/9 - zelenica v izmeri 63 42 m2, stanovanj- ska stavba v izmeri 2 94 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 288 m2, vpisani v ZKV 77 k.o. Krško 14. Poslovni prostor v izmeri 44,46 m2 v prittičju objekta na naslovu Bohoričeva 11, Kr- ško, stoječem na zemljišču parc.št. 2865/9 zelenica v izmeri 63 42 m2, stanovanj- ska stavba v izmeri 2 94 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 2 88 m2, vpisani v ZKV 77 k.o. Krško 15. Garaža v izmeri 21,08 m2 v objektu na naslovu Cesta 4. julija 67, Krško, stoječem na zemljišču parc.št. 489/3 - zelenica v izmeri 1266 m2, vpisani v ZKV 667 k.o. Sta- ra vas in zemijišču parc.št. 489/10 - stanovanjska stavba v izmeri 3 89 m2 in zeleni- ca v izmeri 2 68 m2, vpisni v ZKV E4 k.o. Stara vas 16. Poslovni prostor v izmeri 1 35,78 m2 v pritličju objekta na naslovu Kambičev trg 5, Kostanjevica na Krki, stoječem na zemljišču parc.št. *48 stavba v izmeri 4 14 m2, vpisani v ZKV 754 k.o. Kostanjevica 17. Poslovni prostor v izmeri 82,77 m2 v pritličju objekta na naslovu Titova 98, Senovo, stoječem na zemljiščih parc.št. 454/3 - njiva v izmeri 2 39 m2 in travnik v izmeri 5 22 m2 in parc.it. *130 - stavbišče v izmeri 5 94 m2, vpisani v ZKV 125 k.o. Dovško 18. Poslovni prostor v izmeri 44,35 m2 v pritličju objekta na naslovu Koprivnica 24, Ko- privnica, stoječem na zemljišču parc.št. 7/10 - poslovna stavba v izmeri 1 48 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 83 m2 in dvorišče v izmeri 5 55 m2, vpisanem v ZKV 163 k.o. Koprivnica 19. Poslovni prostor v izmeri 52,01 m2 v prvem nadstropju objekta na naslovu Cesta kr- ških žrtev 36, Krško, stoječem na zemljišču parc.št. *320/1 - stanovanjska stavba v izmeri 1 59 m2 in dvorišče v izmeri 39 m2, vpisanem v ZKV 434 k.o. Krško Predmeti prodaje pod zaporednimi številkami 3, 4 in 5 so v delu zasedeni z najem- niki. Predmeti prodaje pod zaporednimi številkami 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 18 so zasedeni z najemniki. ObzorhiK april 2004 27 iz občino Krško Poslovna prostora pod zaporednima številkama 12 in 13 se prodajata v kompletu enemu dražitelju oziroma kupcu. Predmeti prodaje so v lasti Občine Krško. 20. Čas in kraj javne dražbe Javna dražba bo potekala dne 05.05.2004 z začetkom ob 12.00 uri v sejni sobi »A« Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. 21. Izklicnecene 22. za objekt pod zaporedno št. 1 je izklicna cena 400.000,00 SIT 23. za objekt pod zaporedno št. 2 je izklicna cena 12.000.000,00 SIT 24. za objekt pod zaporedno št. 3 je izklicna cena 29.500.000,00 SIT 25. za objekt pod zaporedno št. 4 je izklicna cena 16.500.000,00 SIT 26. za objekt pod zaporedno št. 5 je izklicna cena 10.000.000,00 SIT 27. za objekt pod zaporedno št. 6 je izklicna cena 1.879.018,00 SIT 28. za poslovni prostor pod zaporedno št. 7 je izklicna cena 8.366.666,00 SIT 29. za poslovni prostor pod zaporedno št. 8 je izklicna cena 5.759.985,00 SIT 30. za poslovni prostor pod zaporedno št. 9 je izklicna cena 1.882.878,00 SIT 31. za poslovni prostor pod zaporedno št. 10 je izklicna cena 16.664.267,00 SIT 32. za poslovni prostor pod zaporedno št. 11 je izklicna cena 5.698.279,00 SIT 33. za poslovni prostor pod zaporedno št. 12 je izklicna cena 7.715.957,00 SIT 34. za poslovni prostor pod zaporedno št. 13 je izklicna cena 5.748.452,00 SIT 35. za garažo pod zaporedno št. 14 je izklicna cena 927.990,00 SIT 36. za poslovni prostor pod zaporedno št. 15 je izklicna cena 13.270.652,00 SIT 37. za poslovni prostor pod zaporedno št. 16 je izklicna cena 12.689.701,00 SIT 38. za poslovni prostor pod zaporedno št. 17 je izklicna cena 3.519.215,00 SIT 39. poslovni prostor pod zaporedno št. 18 za izklicno ceno 5.371.315,00 SIT Pri poslovnih prostorih in garaži je v cenah vključena tudi solastnina na pripadajo- čem delu skupnih prostorov v razmerju do vrednosti odkupljenih prostorov in so- lastnina na pripadajočih skupnih delih, napravah in zemljišču s pripadajočo ko- munalno opremljenostjo ter zunanjo ureditvijo v razmerju do vrednosti celotne- ga objekta. Najnižji znesek višanja na javni dražbi je 100.000,00 SIT za posamičen predmet prodaje. 40. Plaälni pogoji S kupci, najugodnejšimi dražitetji, bodo v roku 30 dni po zaključku javne dražbe, sklenjene kupoprodajne pogodbe s plačilom kupnine v roku 8 dni od sklenitve po- godbe na podračun prodajalca, odprt pri Banki Slovenije, št. 01254-0100008120. Plačilo kupnine v roku 8 dni od sklenitve pogodbe, je bistvena sestavina pravne- ga posla. 41. Orugi pogoji 42. Pri javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v RS in fizične osebe, dr- žavljani RS oziroma njihovi pooblaščenci, ki morajo predložiti pisno pooblastilo, 43. dražitelji morajo predložiti dokazilo o plačanih davkih in prispevkih v izvirniku ali overjeni fotokopiji, 44. pri poslovnih prostorih morajo dražitelji predložiti dokazila za opravljanje svoje de- javnosti v izvirniku ali overjeni fotokopiji, 45. dražitelji morajo do dneva javne dražbe plačati kavcijo v višini 10 % od izklicne ce- ne za posamičen predmet prodaje na podračun prodajalca, odprt pri Banki Sloveni- je, št. 01254-0100008120 in se pri plačilu kavcije sklicevati na posamičen predmet prodaje (navedba zaporedne številke predmeta prodaje), 46. izbrani bodo dražitelji, ki bodo izpolnjevali pogoje in ponudili najvišjo ceno, 47. pri predmetih prodaje, ki so zasedeni z najemniki, imajo najemniki predkupno pra- vico le pri enaki ponujeni ceni in jo morajo izkoristiti pri prvi javni dražbi, 48. pri predmetih prodaje, ki so zasedeni z najemnfki in pri katerih najemnik ne izko- risti predkupne pravice, imajo etažni lastniki predkupno pravico le pri enaki ponu- jeni ceni in jo morajo izkoristiti pri prvi javni dražbi, 49. kupci, ki niso najemniki, prevzamejo vse obveznosti prodajalca iz sklenjenih naj- emnih pogodb z najemniki, 50. najemniki, ki nirnajo poravnanih obveznosti iz najemnih pogodb s prodajalcem ozi- roma najemodajalcem, ne morejo nastopati kot dražitelji in kupci, 51. če izbrani dražitelji ne bodo sklenili kupoprodajnih pogodb v predpisanem roku, bo- do vplačane kavcije ostale prodajalcu, 52. uspelim dražiteljem se bodo kavcije vštele v kupnino, neuspelim pa bodo vrnjene brez obresti v 10 dneh po opravljeni javni dražbi, 53. vse stroške v zvezi s prenosom lastništva (davek, stroške overitve, takse, vpis v zemljiško knjigo in drugo) nosijo kupci, 54. nepremičnine so naprodaj po načelu videno-kupljeno, prodajalec ne odgovarja za stvarne in pravne napake posamičnega predmeta prodaje, 55. obveznost prodajalca, da sklene pogodbo z najugodnejšim dražiteljem, je izključe- na, 56. ogled predmetov prodaje je možen ob predhodni najavi na sedežu Občine Krško, tel. 07 4981 -279 ali tel. 07 4981 -291, kjer so na voljo tudi ostale informacije o pro- daji pr^tanislavi Preskar ali Karmen Cvelbar Kastelte, 57. kupci bodo pridobili lastninsko pravico na posamičnem predmetu prodaje po plači- lu celotne kupnine. Občina Krško Številka: 464-48/2004-O507 Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, na podlagi 29. in 44. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravtjanju s stvarnim premoienjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/2003 in 77/2003) ter na podlagi 51. člena Zakona o tokalni samoupravi (Ur. list RS, St. 72/93, 6/94 ¦ odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 201 95 ¦ odlocbajJS RS, 63/95 ¦ obvezna razlaga, 9/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 ¦ odločba US RS, 74/98, 59/99 ¦ odločba US RS, 70/00, 28/2001 - odločba US RS, 1612002 in 51/2002), objavlja JAVNO PONUDBO ZA ODPRODAJO NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE KRŠKO 1. Predmet prodaje 1. Enosobno stanovanje St. 5 v izmeri 40,99 m2 v prvem nadstropju objekta na naslo- vu Zdolska 19, Krško, stoječem na zemljiščih parc.št. 448/7 - travnik v izmeri 12 74 m2, pare.St. 448/12 - travnik v izmeri 4 78 m2, pare.St. 448/13 - travnik v izmeri 4 76 m2 in parc.št. 448/14 - travnik v izmeri 4 79 m2, vpisanih v ZKV 964 k.o. Stara vas 2. Trisobno stanovanje St. 1 v izmeri 79,19 m2 v pritličju objekta na naslovu Kovinar- ska 9, Krško, stoječem na zemljišču parc.št. 972/129 - stanovanjska stavba v izmeri 2 83 m2, vpisanem v ZKV 2012 k.o. Leskovec 3. Trisobno stanovanje St. 4 v izmeri 66,04 m2 v prvem nadstropju objekta na naslovu Ulica Staneta Žagarja 6, Leskovec, stoječem na zemljiščih parc.št. 631/19 - pašnik v izmeri 5 41 m2 in pare.St. 631 /23 - stanovanjska stavba in stavbišče v izmeri 1 47 m2, vpisanih v ZKV 1643 k.o. Leskovec 4. Ova in pol sobno stanovanje St. 2 v izmeri 85,74 m2 v prvem nadstropju objekta na naslovu Titova 96, Senovo, stoječem na zemljiščih parc.št. "129 - stavbišče v izmeri 7 15 m2 in parc.št. 454/7 - njiva v izmeri 10 18 m2, vpisanih v ZKV 115 k.o. Dovško Predmeti prodaje so zasedeni z najemniki in so v lasti Občine Krško. 2. Postopek sprejema in odpiranja ponudb Javna ponudbe se bodo sprejemale od objave javne ponudbe do vključno dne 03.05.2004 do 12.00 ure na naslovu Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. Upoštevane bodo podpisane pisne ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisne in druge navedene pogoje in bodo pravočasno prispele v zaprti in pravilno označeni kuverti: »Ne odpiraj! Ponudba za odkup stanovanja.« Odpiranje ponudb bo poteka- lo dne 04.05.2004 v prostorih Občine Krško z začetkom ob 12.00 uri. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo upoštevane. 3. Izklicne cene 4. za stanovanje pod zaporedno St. 1 je izklicna cena 4.438.409,00 SIT 5. za stanovanje pod zaporedno St. 2 je izklicna cena 10.497.891,00 SIT 6. za stanovanje pod zaporedno St. 3 je izklicna cena 5.459.291,00 SIT 7. za stanovanje pod zaporedno St. 4 je izklicna cena 8.686.201,00 SIT Pri stanovanjih je v cenah vključena tudi solastnina na pripadajočem delu skupnih prostorov v razmerju do vrednosti odkupljenih prostorov in solastnina na pripada- jočih skupnih delih, napravah in zemljišču s pripadajočo komunalno opremljenost- jo ter zunanjo ureditvijo v razmerju do vrednosti celotnega objekta. 8. Plačilni pogoji S kupci, najugodnejšimi ponudniki, bodo v roku 30 dni po zaključku sprejema po- nudb, sklenjene kupoprodajne pogodbe s plačilom kupnine v roku 8 dni od sklenitve pogodbe na podračun prodajalca, odprt pri Banki Slovenije, St. 01254-0100008120. Plačilo kupnine v roku 8 dni od sklenitve pogodbe, je bistvena sestavina pravnega posla. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika pisno obveščeni v 8 dneh po od- piranju ponudb. 9. Merila za izbor in drug! pogoji 10. Pri oddaji javnih ponudb lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v RS in fizične osebe, državljani RS oziroma njihovi pooblaščenci, ki morajo predložiti pisno poob- lastilo, 11. ponudniki morajo predložiti dokazilo o plačanih davkih in prispevkih v izvirniku ali overjeni fotokopiji, 12. ponudniki morajo do zaključka postopka javne ponudbe plačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene za posamičen predmet prodaje na podračun prodajalca, odprt pri Banki Slovenije, St. 01254-0100008120 in se pri plačilu kavcije sklicevati na posami- čen predmet prodaje (navedba zaporedne številke predmeta prodaje), 13. izbrani bodo ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje in ponudili najvišjo ceno, 14. pri predmetih prodaje, ki so zasedeni z najemniki, imajo najemniki predkupno pra- vico le pri enaki ponujeni ceni in jo morajo izkoristiti pri prvem postopku javne po- nudbe, 15. pri predmetih prodaje, ki so zasedeni z najemniki in pri katerih najemnik ne izko- risti predkupne pravice, imajo etažni lastniki predkupno pravico le pri enaki ponu- jeni ceni in jo morajo izkoristiti pri prvem postopku javne ponudbe, 16. kupci, ki niso najemniki, prevzamejo vse obveznosti prodajalca iz sklenjenih naj- emnih pogodb z najemniki, 17. najemniki, ki nimajo poravnanih obveznosti iz najemnih pogodb s prodajalcem ozi- roma najemodajalcem, ne morejo nastopati kot ponudniki in kupci, 18. če izbrani ponudniki ne bodo sklenili kupoprodajnih pogodb v predpisanem roku, bodo vplačane kavcije ostale prodajalcu, 19. uspelim ponudnikom se bodo kavcije vštele v kupnino, neuspelim pa bodo vrnjene brez obresti v 10 dneh po opravljenem postopku javne ponudbe, 28 april2OO4 ObzörniK iz občine Krško 20. vse stroške v zvezi s prenosom lastništva (davek, stroške overitve, takse, vpis v zemljiško knjigo in drugo) nosijo kupci, 21. nepremičnine so naprodaj po načelu videno-kupljeno, prodajalec ne odgovarja za stvarne in pravne napake posamičnega predmeta prodaje, 22. obveznost prodajalca, da sklene pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, je izključe- na, 23. ogled predmetov prodaje je možen ob predhodni najavi na sedežu Občine Krško, tel. 07 4981-279 ali tel. 07 4981-291, kjer so na voljo tudi ostale informacije o pro- daji pri Stanislavi Preskar ali Karmen Cvelbar Kastelic, 24. kupci bodo pridobiti lastninsko pravico na posamičnem predmetu prodaje po plači- lu celotne kupnine. Občina Krško Številka: 464-48/2004-O507 '¦ PONUDBA ZA PRODAJO KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA, KMETIJE OZ. GOZDA Na podlagi 2O.člena Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ (Uradni list RS, št. 55/2003 - uradno prečiščeno besedilo) se ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izroči upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Upravna enota ponudbo objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E- uprave, ter na pristojnem krajevnem uradu. Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiscih Obcina nine: Krsko prodaja naslednje nepremic- Št. parcele Kultura Razred Površina Katastrska občina Cena 29/1 GOZD 4 16911 DOL. LESKOVEC 182,075.10 31/1 NJIVA 6 93 40 DOL. LESKOVEC 75,420.50 TRAVNIK 6 4313 DOL. LESKOVEC 23,218.32 31/2 PAŠNIK 2 4 64 DOL. LESKOVEC 2,497.87 32 TRAVNIK 6 5 83 DOL. LESKOVEC 3,138.48 33/1 PAŠNIK 2 60 38 DOL. LESKOVEC 32,504.57 GOSP.POSL. 65 DOL. LESKOVEC 348.92 33/2 PAŠNIK 3 176 DOL. LESKOVEC 947.47 . 33/3 NJIVA 6 1 94 DOL. LESKOVEC 1,566.55 34 NJIVA 6 34 20 DOL. LESKOVEC 27,616.50 36 NJIVA 6 1618 DOL. LESKOVEC 13,065.35 38 TRAVNIK 6 122 59 DOL. LESKOVEC 65,994.28 39/1 TRAVNIK 5 3 06 DOL. LESKOVEC 1,647.30 55/3 PAŠNIK 3 104 DOL. LESKOVEC 1,399.67 Občina Krško prodaja neprem lcnme v ( Jeležu do 76 /480. 431.441,87 Št. parcele Kultura Razred Površina Katastrska občina Cena 2752/2 SADOVNJAK 2 9 00 RAKA 236.158,00 TRAVNIK 4 14 51 RAKA 3113/3 NJIVA 4 7 80 RAKA 78351 3114/1 NJIVA 4 3314 RAKA 332891 1242 GOZD 2 62 57 SMEDNIK 359152 1.006.552,00 Št. parcele Kultura Razred Površina Katastrska občina Cena 227/1 VINOGRAD 4 32 65 KRŠKO 111,010.00 317/3 GOZD 2 32 60 KRŠKO 277,100.00 977/1 GOZD 4 64 40 KRŠKO 218,960.00 286/1 GOZD 3 39 74 KRŠKO 135,116.00 286/2 NJIVA 7 53 86 KRŠKO 366,248.00 PAŠNIK 6 6 00 KRŠKO 20,400.00 1282/5 GOZD 3 122 36 KRŠKO 1,040,060.00 2.168.894,00 Št. parcele Kultura Razred Površina Katastrska občina Cena 234 NJIVA 5 27 95 BREZJE 570,180.00 570.180,00 Št. parcele Kultura Razred Površina Katastrska občina Cena 385/71 TRAVNIK 6 39 38 RAVNE 244,944.00 430 NJIVA 6 39 89 RAVNE 372,174.00 430 TRAVNIK 6 20 00 RAVNE 186,600.00 474/38 GOZD 4 142 33 RAVNE 885,293.00 1.689.011,00 Št. parcele Kultura Razred Površina Katastrska občina Cena 564 TRAVNIK 7 20 49 PLANINA 27,310.24 581/2 PAŠNIK 6 15 35 PLANINA 10,229.68 585 NJIVA 7 14 25 PLANINA 18,993.21 735/1 NJIVA 7 19 95 PLANINA 35,454.00 TRAVNIK 7 6 38 PLANINA 7,086.36 745 NJIVA 7 20 04 PLANINA 26,710.46 750 NJIVA 7 24 16 PLANINA 26,834.86 984 VINOGRAD 3 24 07 PLANINA 10,693.96 GOSP.POSL. 32 PLANINA 142.17 985 TRAVNIK 6 17 73 PLANINA 7,877.19 582 TRAVNIK 7 30 70 PLANINA 20,459.36 648 GOZD 5 17 12 PLANINA 11,409.26 736/2 TRAVNIK 7 4 77 PLANINA 5,298.11 751/1 TRAVNIK 7 5 79 PLANINA 2,572.41 751/2 NJIVA 7 7 07 PLANINA 7,852.75 751/3 TRAVNIK 7 15 27 PLANINA 16,960.61 754 NJIVA 7 28 34 PLANINA 37,773.17 665/2 GOZD 4 5 60 PLANINA 4,976.00 278.633,80 Občina Krško prodaja nepremičnine v deležu 11I. Rok ža sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglas- ni deski upravne enote. Kdor želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora na podlagi 21.člena ZKZ, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo po- šlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upra- vni enoti. Dodatne Informacije o prodaji kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Občine Krško, dobite na telefonski številki 07 49 81 363 (Natalija Arh). Občina Krško JAVNA OBJAVA POGOJEV ZA PRIDOBITEV PRAVICE PLAKATNIH MEST ZA ČAS VOLITEV POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT Na osnovi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, St. 62/94 in 17/97) je Občina Krško določila lokacije namenjene za enakopravno brezplačno plakatiranje za čas voli- tev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Seznam lokacij: - v Krškem na pare. St. 2927/8 in 2927/9, k.o. Krško, ob levi strani magistrate ceste (na desnem bregu reke Save), na območju parkirišča, ki je med gostinskim lokalom Taverna in semaforiziranem križišču pri mostu, ¦ na Senovem na pare. St. 460/2, k.o. Dovško, na zelenici pod Zdravstvenim domom na Senovem, ¦ v Kostanjevici na pare. St. 1459/1, k.o. Kostanjevica, ob Ljubljanski ulici pri promet- ni tabli Kostanjevica, ¦ na Vidmu na pare. St. 499/8, 493/1, k.o. Stara vas, pri parkirišču pred Pošto na Vid- mu, ¦ v Brestanici na pare. St. 81, k.o. Brestanica, na zelenici med Dovškim potokom in ma- gistralno cesto Brestanica - Senovo, - v Leskovcu na pare. St. 1067/1, k.o. Leskovec, na zelenici med cestnim odcepom v Žadovinek in nakupovalnim centom TA-BU. Vsi interesenti volilne kampanje so dolžni na Občino Krško, podati pisno vlogo za dode- litev brezplačnih plakatnih mest najkasneje do 4. 5. 2004. Mesto oglaševanja na pla- katnih mestih bo določeno na podlagi žrebanja, ki bo dne 11. 5. 2004 ob 10. uri v sej- ni sobi D. Občina Krško ima na voljo tudi dodatna plakatna mesta proti plačilu, ki so začasno v upravljanju izvajalca SAX, Dejan Stanič s.p., Ulica 11. novembra 19, 8273 Leskovec pri Krškem. Dodatne informacije lahko pridobite pri omenjenem izvajalcu. Vsem zainter- esiranim organizatorjem volilne kampanje bo zagotovljena enakopravnost pri upora- bi plakatnih mest. Občina Krško ObzorniK april 2004 29 oglasi PRIZERSKI SCyUDI0o MATURANTSKE PRIČESKE PODALJŠEVANJE LAS ISENOVO, Bohorska cesta 11, Tel.: 07/ 48 81 927 Del. čas: pon. - pet: 8 -19 ure, sobota: 7 -14 ure CO OPTIKA Stojan Bautin s.p. DKULISTIČNI PREGLEDI KONTAKTNE LEČE SONČNA DČALA KRŠKD DALMATINOVA 1 ______TEL.:O7 49 ZZ812 SEVNICA TRG SVDBaDE 14A TEL.: O7 B 1 62 62O . ?t^^w ANGELIKA I V PROSTORIH CEKINA ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRBELA ANDREJ - TUTO ml. in NATAŠA-TAŠA DELOVNI ČAS: Pon. - Pet. 08-19, Sob. 7-12 ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b; 8270 Krško I Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302_____________ nova lokacija nasproti centra TA - BU v obrtni coni vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina td.: 07/49 21407, GSM: 031665 455 Srudio Estet - kozmetika - aroma masaže - nega rok - francoska manikür a - umetni nohti - parafinske obloge - medicinska pedikura ¦ frizerstvo ' Udjja Urbane s.p. Kajuhova 1, Brežice Tel.: Q7 49 62 466, GSM: 041 555 432 Cekin BW7NM.O* t—mfhuut VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, BAR, RDČNAAVTDPRALNICA CKŽ 132 B, B270 KRŠKG Tel.: D7/49D 34 7D, Fax: D7/49D 34 71, gsm: D41/697 B39 TPR RUNOVEC Kmetijsko vrtnarska trgovina • kmetijski material - gradbeni material - VSe Za VrtiČkarStVO (okrasno grmičevje, lončnice, sadne sadike] - gospodinjski plin IVAN IN MARTA d.n.o., Ob potoku 9,8270 Krško, Tel.: 07 49 26 605 Tel/fax: 07 49 01 605, el. pošta: tprrunovec@car.si PRODAJALNA N06AVIC IN SPODNJEGA PERILA Unetič d.o.o. „ ¦ prodaja nogavic POLZELA - spodnje perilo za moške in ženske - kopalke LISCA, TRIUMPH i Poslovni center TABU Krško, CKZ 141, tel.: 48 80 42ft oglasi TELSAT d.o,o* www.telsat.sl, e-mail: telsat@siol.net CPB 20,8280 Brestanica, tel.: 07/49 73 500 Nudimo vam nasvet zavašnajboljSiizgled, kajtf zadovoljna stranka pri nas nikoli ni odveč FRIZERSKI ATELJE Bojana Černoga s.p. CKŽ 135c, TC JOB Krško tel.:07/488 -1 -614 GSM:041/950-529 oflHHB- PETod 7.30 do 20. ure, SOBOTA od 7. do 14. ure STORITVE IN SVETOVANJE PODROČJE DELOVNIH RAZMERU . pogodbe o zaposlitvi ¦ dokumenti za nastop na delo in preriehanje delovnega razmerja . podjetniške pogodbe - akt o sistematizaciji in ostali akti VOPENJE POSLOVNIH KNJIfi POPJETNIŠTVO Anlca Koprtvnlk s.p., Geste kriHdh žrtev 132/b 8270 Kriko Tal.: 07/ 480 48 00, GSM: 041481688 ,____Vtdom Turlzem, gostinstvo, stanovanja, d.o.o. Cesta 4. Julija 50, Krško tel: 48 80 862, fax: 48 80 874 Del.čas: 7.-15. ure Na lokaciji Videm - Krško (nasproti Hotela Sremič), oddamo v najem opremljen poslovni prostor, v izmeri 69 m2, za izvajanje pisarniške dejavnosti. Prostor je možno najeti po 15.maju 2004 Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik med 7.-15. uro Sprememba poslovnega časa Obveščamo vas, da bomo 3. maja 2004 spremenili poslovni čas poslovalnic Nove Ljubljanske banke, Podružnice Posavje - Krško. Novi poslovni časi poslovalnic so: • od 8. do 15.30 ure Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Trg Matije Gubca 1, Krško • od 9. do 17. ure Poslovainica Krško, Trg Matije Gubca 1, Krško • od 8. do 12. in od 14.30 do 16.30 ure Poslovalnica Grič - Krško, Gubčeva 14 Poslovalnica Kostanjevica, Ljubljanska c. 6, Kostanjevica na Krki Poslovalnica Senovo, Titova 86, Senovo Poslovalnica Brestanica, C. 1. borcev 10, Brestanica Poslovalnica Blagovni center Brežice, Cesta svobode b. š. Brežice Poslovalnica Dobova, J. Savriča 2, Dobova Poslovalnica Krmelj, Krmelj 52, Krmelj • od 8.30 do 12. in od 14.30 do 17. ure Poslovalnica Brežice, C. prvih borcev 31, Brežice Poslovalnica Sevnica, Trg svobode 6, Sevnica Podatke o spremembi poslovnega časa najdete tudi v zloženkah Poslovni čas, ki jih dobite v vseh poslovalnicah NLB, in na www.nlb.si. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NLB d.d., Trg republike 2. Ljubljana GAMA d.o.o. CKŽ135, Krško Tel.:07/49-02-540 Fax.:07/49-09-549, www.gama.si del. čas: pon - pet 8.00 -19.00, sob 8.00 -12.00 Začenja se nova kolesarska sezona Popust na kolesa letnik 2003 do ¦ 25% Nudimo vam servis in vso dodatno opremo za vaša kolesa____ GAMA ObzorniK april 2004 31 RENAULT Temeljito pregledana ... Velika izbira rabljenih vozil z garancijo oaijK5^24 mesecev, ugodni kredMiligigasinq. "iN^lozSSH^aTofza^novoTli^taro za staro. Kenmilt Fiiiandranjel RENAULT STORITEV i Za vozilo vseh znatnk! NOVOST NAJBOLJE IN NAJCENEJE SERVISIRATI SVOJ AVTOMOBIL SO SANJE VSAKEGA LASTNIKA, PRI NAS VAM TE SANJE URESNIČIMO. NUDIMO VAM: Za.-.,6u potrebnih obrabnih delov Paketne LLftčk_^ Dogov^ß^KKSHk KakovostniSS storitev z •¦'* 12 mesečno ^garancijol ^ i AKCIJAVMESECUMAM ! ! STEMKUPONOM j , 10% POPUSTNANAŠOSTORITEV] ! POPUST VELJA SAMO V TPVBREŽICE \ AVTQ TPVAVTO,BREŽICE TPV AVTO d,o,o„ Kandl)«Ka M 8000 Wovo marto TPV AVTO Brežice Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice. SERVIS 07 49 91 901, 49 91 911 NADOMESTNI DELI 07 49 91 906, 49 91 907 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL 07 49 91 903