SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 51 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de diciembre -17. decembra 1998
Pri nas stanje ni normalno Nezakonito prisluškovanje
Za sobotni mariborski dnevnik Večer se je 12. decembra pogovarjal dr. Ljubo Sire, emigrant in ekonomski strokovnjak, ki je bil leta 1992 kandidat LDS za predsednika države, pa so §a pri LDS izigrali, saj jim je bil le za lutko, medtem ko so dejansko volili Kučana. V pogovoru je podrobneje Predstavil svoje poglede na trenutne gospodarske in politične razmere v Sloveniji.
Vlada za to ta čas ne kaže nobenih Jasnih namer, nje-no prilagajanje Evro-P' Pa je zapečkarsko. Kar se tiče slo-Venskih notranjepolitičnih razmer, pa ne vidi natančnega reza med prejšnjim 10 sedanjim režimom. Ljudje so pač Prešli iz enega sistema v drugega in kljub zatrjevanju, da je to zdaj popol-u°ma nekaj novega, nekatere navade 12 Preteklosti ostajajo.
Ekonomist Sire je v intervjuju med drugim tudi dejal, da je bilo lastninjen-Je takšno, da so v Sloveniji zdaj dobili samoupravljanje v neki drugi obliki.
■»Up-
Razpršena lastnina namreč ni nič. Nihče ni prizadet, če je kaj narobe; ljudje še vedno živijo od svojih osebnih dohodkov, ne pa od tega, kako podjetje posluje.
Kar zadeva slovenske notranjepolitične razmere, so edina resna alternativa Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) kot center povezave s krščanskimi demokrati.
Sire, ki je direktor Centra za preučevanje držav Vzhodne Evrope, ocenjuje, da so trenutno na najboljši poti Poljaki, da pa je odpovedala Češka. V zvezi s tem je opozoril, da je napaka v tem, da skuša Vzhodna Evropa sprejemati najnovejše, zapletene zahodne institucije namesto preprostejših. Kar se tiče Slovenije, je mnenja, da bi se morali v glavnem vrniti na institucije izpred druge svetovne vojne ali morda na avstrijske in nemške po drugi svetovni vojni. Vrniti bi se bilo treba na zasebno podjetništvo, ki je bilo pretrgano z vojno.
Prof. Tine Vivod, ponovno podpredsednik SKD
. V našem listu smo podrobno poročali o m?edbi volitev podpredsednika SKD, zadol-. riega za Slovence v zamejstvu in izse-
feustvu.
Dejstvo, da je zastopnik izseljen-
Uvrščen v sam vrh močne politične
cev
stranke v domovini, je neprecenljive važ-Zato je tudi volilni postopek potekal *ut>no in vzbudil zanimanje v vseh območji, odborih SKD po svetu. Kandidirali so riiks Gaser in Anton Oblak iz ZDA ter r°f- Tine Vivod iz Argentine.
Po zaključenem volilnem postopku so bili izidi sporočeni Izvršnemu odboru stranke. Končno je pravna komisija pri 10 SKD ugotovila večinsko zmago prof. Tineta Vivoda in ga razglasila za podpredsednika za nadaljnjo dobo.
To je tudi v posebnem sporočilu objavil predsednik pravne komisije Janez Lampret, ki je o tem obvestil ponovno izvoljenega podpredsednika in tudi vse pristojne organe stranke.
Gaber ostane, čeprav je na glasovanju izgubil
državni zbor je po dvodnevni razpravi o v rPelaciji zoper ministra za šolstvo in
šport
Slavka Gabra na javnem glasovanju
v'jrtl'l predlog vlagateljev interpelacije iz ce - 'n SKD za izglasovanje nezaupni-Šolskemu ministru. Za uspešno izglaso-,^'Je nezaupnice morala glasovati večina
rieh
Ptedl,
Poslank in poslancev - najmanj 46 -<jy. ll0g opozicijskih strank pa je podprlo raz'n -^a zavrn'*° poslancev. Predlagano ShcfSitev Je PC)leg predlagateljev iz vrst
SDS
vtadni
itite.
ln SKD podprlo tudi 12 poslancev e SLS. Od 19 poslancev SLS jih je za
rPelacijo glasovalo 12, vzdržal se je le m > nobeden od poslancev te stranke pa ^ovnl proti, ostali so bili odsotni.
Sov . i nezaupnici ministru Gabru so gla-pa tali.Poslanci LDS, ZLSD, DeSUS in SNS,
pos*anec italijanske narodne skup-f>Pck Battelli in samostojni poslanec Ciril
je L>eneralni sekretar LDS Gregor Golobič kršr Veflal, da to glasovanje pomeni resno ' 1 ev Koalicijske pogodbe in bo svet LDS JUošnjem letu obravnaval današnji
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) zahteva takojšen sklic seje parlamentarnih odborov za notranjo politiko ter za obrambo in komisije za nadzor nad delom varnostnih služb, ki naj obravnavajo nezakonito prisluškovanje civilnim osebam in nezakonito zasledovanje vojaške obveščevalne službe civilnih oseb v Sloveniji in v tujini. S slovensko obveščevalno službo so bili vedno problemi.
Kot gradivo za razpravo so priložili članek iz Dela in objavljen faksimile zapisa slovenskega veleposlaništva v Sarajevu. Kot navajajo v poslanski skupini SKD, „iz obeh dokumentov izhaja, da so represivni vojaški organi dvakrat v nasprotju z vsemi načeli pravne države in veljavnimi zakoni Republike Slovenije prekoračili svoje pristojnosti ter zasledovali civilne osebe v Republiki Sloveniji in v tujini".
Delovno srečanje SKD za zaprtimi vrati
V	Mariboru se je 12. decembra na delovnem srečanju za zaprtimi vrati sestalo širše vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in predsednikov občinskih vodstev. Na sestanku so ocenili lokalne volitve, spregovorili o delu v novih občinskih svetih, o spremembah lokalne samouprave, o povezovanju med občinami in pripravah na referendum o Trboveljski termoelektrarni.
Po sestanku je predsednik SKD Lojze Peterle povedal, da so izmenjali mnenje o tem, kako nadaljevati delo po lokalnih vo-
litvah, in o zaporedju nalog, ki jih morajo opravili. Najpomembnejše delo je priprava na referendum o Termoelektrarni Trbovlje 3, ki je nesprejemljiva in škodljiva za državo. Stranka tako že sedaj začer\ja kampanjo za nove državnozborske volitve.
Po besedah Lojzeta Peterleta so se pogovarjali tudi o aktualnem političnem položaju in poudarili, da imamo zelo neučinkovito in neenotno vlado. „Zato menimo, da ta vlada, taka kot je in kot deluje, ne more pomagati državi naprej, kar kaže tudi poročilo iz Bruslja. ”
Termoelektrarna TRBOVLJE 3
dogodek in tudi sprejel sklepe o nadaljnjih korakih. Po mnenju vodje poslanske skupine SLS Franc Zagožen pa z glasovanjem niso kršili koalicijske pogodbe, so pa bile nekatere kršitve z druge strani, pri čemer je navedel politiko vlade pri odločanju glede Termoelektrarne Trbovlje 3, saj je v zvezi s tem koalicijska pogodba vsebinsko povsem drugačna. Po njihovi oceni bi moral minister Gaber odstopiti. Eden izmed predlagateljev nezaupnice, Janez Janša (SDS), je poudaril, da je samo glasovanje bilo moralna zmaga za vlagatelje interpelacije, saj minister Gaber nima več večinske podpore v državnem zboru. Lojze Peterle je bil kritičen zlasti do tega, da se je minister izogibal konkretnim dejstvom ter zahajal v ideološke debate. Kot je dejal, je razprava prepričljivo dokazala, da je šolski resor fevdaliziran in zato tudi ni podvržen normalnemu nadzoru.
Absolutne večine za izglasovanje interpelacije po Janševem mnenju ni bilo tudi zato, ker se je šest poslancev ljudske stranke vzdržalo oziroma so manjkali.
Predsednik SKD Lojze Peterle, vodja poslanske skupine SLS dr. Franc Zagožen in predsednik SDS Janez Janša so predstavah stališče strank do predlaganega Zakona za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3 (TET3) ter spregovorili o razlogih, ki narekujejo iskanje alternativnih in boljših rešitev.
Poslanci teh strank so podpisali zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega
Zbornik: Temna stran meseca
Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990.
Zbornik obsega 850 strani, od tega 460 strani fotografij in dokumentov. V njem skupina zgodovinarjev, pisateljev in publicistov analizira in osvetljuje poboje, politične procese, represijo, strah in pogum, politično indoktrinacijo, pritiske in oportunizem. Kot pravi direktor in glavni urednik založbe Niko Grafenauer, gre za knjigo premisleka in obračuna s preteklostjo, kakršno smo živeli in se nikoli več ne bi smela ponoviti.
Na tiskovnem srečanju sta 10. decembra zbornik Temna stran meseca predstavila njegov urednik pisatelj Drago Jančar in njegov najožji sodelavec zgodovinar prof. dr. Vaško Simoniti. Sodelovali so tudi avtorji prispevkov v knjigi.
referenduma o državnem financiranju TET 3, državni zbor pa je odločil, da bo 10. jan. 1999 zakonodajni referendum o TET3.
Temeljno izhodišče predlagateljev referenduma je, da je v demokratični dražbi nedopustno načrtovanje veleobjektov po socialističnih metodah, brez gospodarske in okoljske računice. Projekt TET 3 je investicijsko slabo pripravljen, zlasti po finančni plati. Škodo zaradi slabih projektov plačajo praviloma davkoplačevalci. Nihče nima pravice prisiliti državljane, da desetletja vzdržujejo izgubarsko poijjetje s plačevanjem predrage energije po administrativno določeni ceni. Izgradnja TET 3 bi obremenila vso Slovenijo in je v nasprotju s pravili, ki jih Slovenija sprejema glede energetskega trga na poti v EZ.
Glede odločitve vlade o povišanju cene električne energije je Peterle dejal, da gre pri tem za vnaprejšnjo investicijo v TET 3 in ugotavlja, da se že zdaj „iz žepov davkoplačevalcev jemlje za projekt, ki nima ekonomske računice."
LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v organizaciji Društva 2000 potekal enodnevni simpozij z naslovom „150 let slovenskih narodnih programov”. Društvo 2000 je že 1. 1986 kot prvo odprlo razpravo o nacionalnem vprašanju in izdalo knjigo Slovenski narodni programi s spremno študijo dr. Janka Prunka. Prispevke za simpozij je prispevalo več domačih akademikov in dragih teoretikov.
STRAN
Negotova usoda
Naša skupnost živi!
Iz življenja v Argentini
V sredo, 2. decembra, je bila seja zveznega odbora Zveze slovenskih mater in žena. Najprej je dobrodelni odsek, ki ga vodita ge. Tončka Rožanec in Marta Jeloč-nik, naredil 60 živilskih zavojev, katere bodo odbornice še pred božičem razdelile med naše rojake. Sledila je seja kulturnega odseka, katerega vodi ga. Irena Fajdiga. Razgovor je v glavnem bil o pripravi za letošnjo božično prireditev.
Kakor vsak prvi teden v mesecu so tudi sedaj bile svete ure po naših krajevnih domovih. V cerkvi Marije Pomagaj je bila molitvena ura Marijinih častilcev prvih sobot.
V soboto, 5. decembra, so bile po naših ljudskošolskih tečajiih zaključne prireditve, združene z miklavževanjem.
Tako je bila sklepna prireditev Rož-manove šole v San Martinu, sledila je igra „Zvezdica zaspanka”, nato je bilo miklavže-vanje.
Na Pristavi je Prešernova šola imela sklepno prireditev in miklavževanje, združeno s spevoigro „Sneguljčica”.
Režirala je Veronika Vivod, pri klavirju je bila ga. Anka Gaser.
V Hladnikov dom v Slovenski vasi je prišel sv. Miklavž ob 20. uri.
Tudi Slomškova šola v Ramos Mej (ji je
isti večer imela zaključek šole in miklavževanje.
V nedeljo, 6. decembra je bila v Rožma-novem domu celodnevna prireditev s sv. mašo in skupnim kosilom.
Isti dan je v Balantičevo šolo v Našem domu prišel sv. Miklavž po sklepni šolski prireditvi, združeno z akademijo, pri kateri so sodelovali skoro vsi otroci..
V torek, 8. decembra, je bila v cerkvi Marije Pomagaj počastitev praznika Marijinega brezmadežnega spočetja v priredbi mladinskih organizacij SDO in SFZ.
Isti dan je bila sklepna prireditev Baragove šole v Hladnikovem domu.
V četrtek, 10. decembra je bila seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, vodil jo je predsednik g. Marjan Loboda.
V soboto, 12. decembra je bila na Pristavi VII. veselica mednarodnih plesov, katero je pripravila Slovenska folklorna skupina Pristava in druge narodnosti.
V nedeljo, 13. decembra je bil v Hladnikovem domu članski asado Društva Slovenska vas.
V Slomškovem domu je govoril predsednik Slovenskega svetovnega kongresa dr. Jože Bernik o političnem stanju v Sloveniji.
Tiskovni referent ZS
Zgodilo se je v Sloveniji...
KONZULAT RS V CLEVELANDU
Vlada RS je 12. decembra odprla konzulat v Clevelandu v Združenih državah, za konzula pa imenovala Toneta Gogalo. V Clevelandu, Ohio, živi največ slovenskih izseljencev.
ELEKTRIKA SE JE PODRAŽILA
Povprečna cena električne energije ob nespremenjeni strukturi porabe se bo povečala za 6,11 odstotka, vpliv na letošnjo rast inflacije pa je predviden v višini 0,29 odstotka.
OBTOŽBA DRNOVŠKA NI USPELA
Državni zbor (DZ) je po dvodnevnih razpravah s 46 glasovi proti 24 zavrnil v tem letu že drugi predlog SDS za obtožbo predsednika vlade Janeza Drnovška pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakonov v zvezi s spornim varnostnim sporazumom med Slovenijo in Izraelom, ki je bil podpisan v začetku leta 1995. Zavrnjeno ustavno obtožbo so poleg predlagateljev iz vrst SDS podprli le še poslanci in poslanka SKD, poslanci vseh ostalih parlamentarnih strank pa so glasovali proti obtožbi ali pa so se ob odločanju vzdržali.
SLOVENCI IZ ITALIJE V DZ
Člani komisije državnega zbora (DZ) za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so sprejeli predstavnike slovenske mai\j-šine iz Italije, med njimi predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja in predsednika Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Rudija Pavšiča. Pogovarjali so se predvsem o predlogu in postopku sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji ter o nadgradnji skupnega zastopstva slovenske manjšine.
D’ALEMA V SLOVENIJI
Italijanski premier Massimo D’Alema (bivši komunist) se je v Sloveniji srečal s premierom Janezom Drnovškom. Sogovornika sta precej pozornosti namenila tudi gospodarskemu sodelovanju med državam, D’Alema pa je poudaril, da njegova vlada pripisuje velik pomen slovenski manjšini,
ki je. bila po njegovem mnenju doslej v primerjavi z drugimi v Italiji zapostavljena, zato vlada tudi podpira čimprejšnji sprejem zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Gosta je sprejel tudi predsednik države Milan Kučan.
OBČINSKE VOLITVE
Po podatkih občinskih volilnih komisij je v drugem krogu županskih volitev, ki je potekal v 75 občinah, največ županov dobila SLS, in sicer kar 21. Deset županskih mest pa bodo zasedli t.i. skupni kandidati različnih strankarskih kombinacij, in sicer med njimi dva skupna kandidata SKD in SDS (Velike Lašče in Tabor), dva kandidata LDS in SLS (Bled in Markovci), dva kandidata ZLSD, LDS in DeSUS (Laško in Litija), kandidat SKD in SLS (Škofja Loka), kandidat LDS in ZLSD (Grosuplje), kandidat LDS, SLS in DeSUS (Novo mesto) ter kandidat SKD, SLS in SDS (Loška dolina). Neodvisni (?) kandidati bodo zasedli 12 županskih stolčkov, kandidati LDS in SDS pa po osem. ZLSD in SKD sta dobili po šest županov. Po enega župana pa SNS, Demokrati Slovenije, Zveza Za Primorsko in Slovensko obrtno-podjetniška stranka. Za sodelovanje v klubu županov SLS se je doslej odločilo 54 županj m županov.
EVROPA SE ZANIMA ZA SLOVENIJO
Koprski škof Metod Pirih se je 14. decembra srečal s predstavnikom projekta PHARE za lokalno samoupravo Comeliom van Helvoirtom. Ta se je ob koncu prve stopnje projekta z naslovom Uvajanje elementov managementa v upravo mestne občine Koper, ki poteka v okviru projekta PHARE - Reforma javne uprave v Republiki Sloveniji, želel pogovoriti tudi z zastopniki Cerkve. S koprskim škofom in njegovimi sodelavci se je gost pogovarjal o verskem pouku v šolah, o sodelovanju med občino in Cerkvijo, zlasti pri popravljanju starih in zidanju novih cerkvenih objektov ter o problemu denacionalizacije v Sloveniji in posebej na območje koprske občine. Hel-voirta je tudi zanimalo, kakšno je stališče Cerkve do vključevanja Slovenije v evropske integracijske tokove.
Prihodnjo nedeljo bodo v Cordobi prve važe volitve novega obdobja. Prebivalstvo bo volilo guvernerja v tem posebnem, načinu, ki je v Argentini že tradicija, da vedno katera izmed provinc prednjači v ugotavljanju ljudske volje. Nedeljske volitve pa so še posebej važne zaradi posebnih okoliščin in odmeva, ki ga izid lahko sproži na vsedržavni ravni.
ZGODOVINSKA CORDOBA
V	šestdesetih letih to »sredozemsko” provinco imenovali „herojsko” zaradi upora Peronovi vladi. Sicer jo nazivajo „la docta” (učena), ker je bila prvo univerzite-no središče v teh deželah. Cordoba je bila vedno res svojevrstna. V začetku stoletja se je tam začelo reformistično gibanje, ki je postavilo temelje argentinskega šolskega laicizma. Za časa druge Peronove vlade se je tam začela uspešna »osvobodila revolucija”, ki je strmoglavila tedaj vsemogočnega generala. Iz Cordobe je izšel predsednik Illia (vzor poštenega državnika - kje so tiste stezice...). Vojaški predsednik general On-gania, ki gaje strmoglavil, pa je videl konec svojega vladanja po izbruhu levičarskega nasilja v tej provinci („el cordobazo”). In ves čas sedanje demokratične dobe so ji nenehno vladali radikali. Tudi ko je val menemizma poplavil dejansko vso državo (v določenem trenutku je radikalizem kot druga politična sila zmagal le v tej provinci, Rio Negro in v prestolnici), je Cordoba predstavljala jez peronistični vsevladi.
Trikratni guverner Angeloz je zaman tekmoval za predsedniško mesto: tedaj ga je porazil nastopajoči Menem. Ko pa je Angeloz sedel v državnem senatu, ga je doletela obtožba poneverbe javnih denarjev in nelegalnega obogatenja. Izločili so ga iz senata za vso dobo sodnega postopka, ki pa se je končal z oprostitvijo: sodišče ga je proglasilo za nedolžnega, kljub nasprotnemu mnenju večine prebivalstva. To je morda tudi vplivalo, da je radikalizem izgubil na ugledu in se sedanji guverner Mestre boji, da bo stranka prvič v sedanji ustavni dobi doživela poraz.
Cordoba je trenutno svojevrsten primer. Je ena izmed maloštevilnih volilnih okrožij, kjer se radikalizem in solidarna fronta nista povezali prav zaradi nasprotnega mnenja Mestreja. Povezava tu ne obstaja in fronta nastopa kot samostojna formacija. Tukaj pa ima močno stranko tudi bivši gospodarski minister Cavallo, ki je svoj čast nastopal v sklopu peronizma, pa je po odhodu z vlade odšel tudi iz stranke.
Ta teden se bijejo zadnje predvolilne bitke. Radikalizem je poslal v provinco svoje najtežje kanone (De la Rua, Alfonsin, Storani) a obstaja bojazen, da bi zmagal peronizem in s tem Menem dobil novega zagona v svojih tretjedobnih sanjah. In ker radikali vedo, da večini prebivalstva to ni všeč, udarjajo na ta zvon. Zato tudi peronistični kandidat De la Sota, ki je sicer blizui Menema, noče, da bi predsednik prišel v provinco pomagat pri kampanji.
Rezultat teh volitev bo gotovo imel važne posledice za nadaljnji politični razvoj. Vsi ga nestrpno čakajo in bodo takoj v ponedeljek delali nove račune, upoštevajoč realno stanje v provinci. Seveda, eni bodo slavili, drugi se žalostili. A ni drugega izhoda.
QUO VADIŠ PERONIZEM?
Morebitna zmaga v Cordobi lahko stranko nekoliko poživi. A bistveno stvari ne bo spremenila. Poraz bi jih pa še nekoliko poslabšal. Popolnoma očividno je namreč, da se peronizem izživlja v notranjih nasprotjih, skupinskih bojih in medsebojnem obračunavanju.
Kaj težko taka stranka računa na volilni
Tone Mizerit
uspeh, pa čeprav' do volitev manjka skorji še leto dni. Če bi bile volitve danes bi doživeli hud poraz. A najbolj zaskrbljujoce je, da ničesar ne store, da bi položaj spre-menili.
Predsednik Menem nenehno gleda te kako bi guvernerja Duhaldeja izrinil iz predsedniške tekme. Ta teden mu je uspelo, da je sodišče priznalo kot velja''611 strankin kongres v Parque Norte, ta Je njega samega postavil za predsednika ® nadaljnji dve leti, Duhaldeja pa popolno®2 izločil. S tem si je Menem zagotovil eno bistvenih postavk svoje strategije: neopo-rečno formalno vodstvo peronizma.
Kar se predsedniške kandidature tiče, je popolnoma jasno, da mu Ramon Ortega ni všeč: nikjer kake podpore, nikjer pr®' nanja. Še več, nenehno išče bolj primem0 osebo za predsedniškega kandidata. Seda) je znova na vrsti bivši guverner iz Santa Fe. senator Reutemann, ki pa se tega imen0' vanja precej otepa. Menem ga hoče izbrat* iz dveh razlogov: Reuteman ima preceJ ugleda med ljudstvom in med peronisticW' mi guvernerji; po drugi strani pa ni tajnost’ da simpatizira z Duhaldejem. če bi $ Menem prepričal, da sprejme kandidatur0' bi s tem odvzel Duhaldeju močno oporo-
Sedaj Menem poizkuša še drugo strata gijo proti buenosaireškemu guvernerju: na poveduje, da bodo notranje volitve prelo®* na poznejši čas. Napovedane so za * aprila prihodnjega leta. S tem pa Duhali ne soglaša in silno zahteva, naj se volit'6 izvedejo v določenem roku. Doboro ve, da vsako odlašanje škodi njegovemu ugledu 111 škodi tudi volilni kampanji, Povezava in18 že določeno predsedniško dvojico, peroni' zem pa še ne ve , kdaj jo bo volil.
A Menem vztraja na preložitvi. SkuS* pridobiti na času, če bi mu vendar uspe*
ponovna kandidatura, če ne pa da bi i® več časa za izbiro kandidata, ki bi nul c, bolj po volji. Čeprav se o njem vedno mart piše, ne pozabimo na predsednikovega ta Eduarda. To je adut, ki ga lahko Mene1” vsak hip uporabi.
ODMEVI PREK ANDOV
Arest in sodni postopek proti bivšem11 čilskemu vojaškemu predsedniku Pinodjl tu v Londonu je znova pritegnil pozoru0 na polpreteklo zgodovino. Po eni stra1 zaradi sličnosti režimov v bratskih drža' na obeh straneh Andov. A zlasti zara dogodkov za časa malvinske vojne, ko se argentinski oddelki na ot okih borili Pr° angleškim formacijam.
Že tedaj se je govorilo (in pisalo), da Čilenci pomagali Angležem. Sedaj je
uradno potrjeno, ko je priznal sam
Pino-
chet, omembe bivše ministrske predse^1" ca Margharet Thatcher in pa pokesan izjave sedanjega čilskega zunanjega nun tra. »Usodna napaka je bila pomagati tw sili proti bratski državi”, je dejal. Počasi prišli na dan tudi detajli, kako so tile , špionirali delovanje argentinskega letal5 in sproti sporočali Angležem, da so se lahko pripravili na napade.	^
To pa je prišlo na dan v trenutku, K0 razmerje med obema državama zelo ^ ^ Še več, na neki način pozitivno vpliva . čim hitrejšo rešitev okoli zadnje sp0 ^ mejne točke, razmejitve na področju k° nentalnega ledu.	^
Lahko pa še drugače odjekne ta zaP med Londonom in Santiagom. Čilska vl .f pritiska na letalsko družbo, ki p°veZ ^ Čile z Malvini, naj preneha s temi polet1' j bi lahko povzročilo, da se vzpostavi ^ ^ stik med Argentino in otočjem v trenu . ko se v Buenos Airesu silno prizadeval0^
bi bili odnosi z otoškim prebivalstvom ^
boljši. To zaenkrat še zveni kot utop1)®’ zgodovina se večkrat čudno obrača, ne kaže pozabiti.
Literarni natečaj Svetovnega slovenskega kongresa
Sodeč po poročilih mednarodnih usta-n<)v in po odmevih v tujih občilih se zdi, da lovenija v zadnjem času čedalje bolj izgu-fe ugled v svetu. Tudi doma čedalje več Uudi čuti, da je v naši deželi na številnih Mjepjskih področjih nekaj zelo narobe.
Zato Svetovni slovenski kongres (SSK) jUzpisuje literarni natečaj na temo Kaj bi Bo treba narediti, da bi bili lahko resnično ponosni na Slovenijo? Avtorji ^njboljših esejev bodo prejeli nagrade. Bfva nagrada znaša 1000 dolarjev, druga nagrada 500 dolarjev in tretja nagrada 100 arJev. Denar za nagrade so darovali člani kongresa.
»Cerkveni očetje” celjske Mohorjeve
Celjska Mohorjeva družba je 10. decem-ra Predstavila knjigo Logos v obrambo junice (Izbrani spisi zgodnjih apologeti pa tudi celotno knjižno zbirko Cerkve-?. °četje, v katero se omenjeno delo uvr-a- Kot je povedal eden od prevajalec iz-•unih spisov zgodnjih krščanskih apologe-v Gorazd Kocijančič, gre za najstarejša ®rkvena besedila, ki tematizirajo osnovna pekova in bivanjska vprašanja ter so za-telika dediščina, ki nas vodi v nove ho-°n,e in spodbuja mišljenje.
Mohorska knjižna zbirka Cerkveni oče-'zhaja od leta 1983 in je z delom Logos obrambo resnice dobila že osmi zvezek. V utd Cerkveni očetje so doslej izšli spisi ■ K. Lukmana (Kristusovi pričevalci), Gre-?0rBa Velikega (Pastoralno vodilo), Avreli-a Avguština (Izpovedi, 3. in 4. izdaja), W očetov o molitvi, Gregorja Nicejske-(Življenje sv. Makrine, Razgovor o duši tstajenju) in spisi apostolskih očetov.
KREMŽAR
Marko
Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih formata A4 do 31. marca 1999 na naslov Svetovni slovenski kongres, Cankarjeva 1/TV, 1000 Ljubljana. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z enakim geslom ali šifro. Esej naj bo napisan v slovenščini, dolg pet do deset tipkanih strani. Natečaja se lahko udeležijo diplomski in podiplomski študentje iz Slovenije in tujine. Izid natečaja bo razglašen na javni prireditvi. Nagrajena dela bodo objavljena v Glasilu SSK ter v slovenskem časopisju doma in po svetu.
Umrla Vida
V	86. letu starosti je 6. decembra v Ljubljani po krajši bolezni umrla Vida Tomšič, rojena junija 1913. Poročena je bila z glavnim tajnikom KPS Tonetom Tomšičem, ki so ga okupatorji ustrelili kot talca. Že pred vojsko je bila članica Komunistične partije.
Med komunistično revolucijo je bila članica Centralnega Komiteja KPJ in CK KPS ter glavna urednica Ljudske pravice. Med drugimi visokimi partijskimi in državnimi funkcijami je bila članica prve slovenske vlade, večkratna ministrica, organizacijski sekretar CK Zveze komunistov Slovenije, predsednica zbora narodov skupščine SFRJ (senata), narodna herojka ter predsednica Antifašistične fronte žensk (AFZ) Jugoslavije.
Spadala je v 70-80 letih med najvišji vrh komunistične nomenklature, po padcu komunističnega režima pa je verjetno bila najvišja predstavnica „starih sil”, ki je načrtovala zahrbtni povratek svojih somišljenikov na politično areno.
(2)
OB UVODU V ČRNO KNJIGO
STRAH IN SPOMIN NA TEROR
Evj-1'6^	v nekaterih državah vzhodne
iti *°Pe	nebaj desetletij v Sovjetski Zvezi
v/isbi - teror izgubil prvotno moč in so . r®zimi ustalili v nekako upravljanje vsak-$r a represiJe s pomočjo cenzure vseh ostev javnega obveščanja, z nadzorom z izgoni oporečnikov. A spomin na
»Res
je čez nekaj časa - to obdobje traja
^Peš:
Je zagotavljal verodostojnost in s tem
Na
ba^im
host groženj.” (16)
tem mestu avtor ne omenja vseh s katerimi je totalitarna država
oh l V’ s katerimi je totalitarna država p	°vala prebivalce, ker hoče posebno
jw^ti učinkovitost „spomina na teror”. je b° je čas posplošenega terorja minil, d0^ez’mski policijski aparat s široko in ^ *° organizirano mrežo denunciantov pe na vsa področja javnega pa tudi osebij a ^*v(jenja. Vsakdo je vedel, da umor ni Ml Zl^a' baili.jski nadzor nad kulturno in gospodarsko dejavnostjo pa politični rast °P°*S0 osebam onemogočali svobodno Pa tudi naravno oblikovanje vesti.
Nkd etU*ar zl(X'ini komunizma niso bili i*.. hormalno in legitimno presojani niti trgovinskega, niti iz moralnega vidika”, V^a uvtor in nadaljnje. ..Nekateri bodo Po o Ba je bila storjena večina zločinov Hisj^aBuh’ ustanovah, ki so bile del režici oblasti, priznanih na mednarodni ra-hi 2 aterih predstavniki so bili sprejema-VSern bliščem celo po naših lastnih Vendar, ali se ni isto dogajalo z
Pesem nam bodi življenje in življenje ena sama pesem!
S tem geslom razvijajo svojo turnejo po Evropi solopevci iz Argentine: Cvetka Kopač, Ani Rode, Matija in Luka Debevec (v Sloveniji se jim je pridružil tudi brat Matej), Silvija Bunge, Armando Nogue-ra, ter organista: Ivan Vombergar in Gustavo Andres.
Najprej so nastopili v centru Pariza na praznik Čudodelne svetinje (svetovni sedež lazaristov - cerkev sv. Vincenca Pavelske-ga). Cerkev je bila polna Slovencev in tudi domačinov. Sprejelo jih je Društvo Slovencev iz Pariza, ki navdušeno sporoča o uspehu izbranega programa in kvalitetnem izvajanju solistov in organistov.
Kot pojasnjuje tiskovni urad Slovenske škofovske konference (po STA), se je skupina mladih pevcev zbrala leta 1991 v Argentini z namenom, da popestri predpraznično pričakovanje božiča in velike noči. Tovrstne akademije izvajajo v cerkvah po vsej Argentini.
Zbor solistov (tako se je skupina poimenovala) bo gostoval s koncerti sakralne
glasbe svetovnih klasikov in slovenskih cerkvenih napevov po različnih krajih Slovenije in med zamejskimi Slovenci. Nastope so poimenovali Meditiram koncert, saj je pesem prepletena z branjem božje besede in odlomki duhovnih mislecev.
Prvič je nastopil z akademijo luči, besede in pesmi zopet na Marijin praznik Brezmadežne po petju pri maši (cerkev Marijinega oznanjenja - frančiškani v Ljubljani) Predstavili so se s posebnim programom, posvečenim Mariji (20 arij, duetov, tercetov in zborovskih pesmi v 6. jezikih, med njimi tudi štiri različne Ave Marije). Cerkev je bila polna, občinstvo je zbrano sledilo razvoju dobroumega programa in na koncu vse pevce in organista nagradila z večmi-nutnim ploskanjem.
Od 11. decembra dalje sledi še devet koncertov po Sloveniji in v zamejstvu (v Cerknici, Kopru, Gorici, Kranju, v stolnici v Ljubljani, Celovcu, Dolenjskih Toplicah in na Opčinah pri Trstu), o katerih bomo še poročali.
Diego Sebastian Garcia ponovno dobil odličji
nacizmom?” Ne enih ne drugih ne moremo soditi po zakonih, ki so si jih zločinci krojili sami, marveč po ..naravnih zakonih Človeštva”. (17)
ZLOČINI PROTI DUHU IN PROTI OSEBAM
Komunizem je zagrešil neštete in različne zločine nad ljudmi vseh stanov in narodnosti. Kateri so bili ti zločini, se sprašuje Courtois in odgovarja, da so bili to „najprej zločini proti duhu, pa tudi zločini proti univerzalni kulturi in proti narodnim kulturam.... Vendar, naj si bodo ta uničenja na dolgi rok še tako težka za prizadete narode in za človeštvo v celoti, kakšno težo morejo imeti v primeri z množičnimi umori oseb, mož in žena, otrok...?” (17)
Bistvo terorja so bili zločini proti osebam, ki so imeli v različnih deželah in dobah najrazličnejše oblike uničevanja človeških življenj. Avtor našteva: ..usmrtitve kot: ustrelitev, vešala, utopitev, poboj z udarci, plin, stmp in avtomobilska nesreča, uničenje z lakoto (povzročitev ali dopustitev množične lakote), izseljevanje, to je smrt med transportom (dolgi pohodi peš ali prevoz v živinskih vagonih), ali na mestu prihoda in prisilnega dela (izčrpanost, bolezni, lakota, mraz).” (18) Tej strašni listi bi lahko Slovenci dodali še množične likvidacije v breznih, kamor so metali tudi še žive ljudi. Zanimivo, da avtor na podlagi nabranega gradiva omenja kot način likvidacije
V št. 47 našega lista z dne 19. novembra smo poročali, da je Diego Sebastian Garcia prejel srebrno medaljo na državni olimpia-di iz fizike v Cordobi.
Sedaj je Sebastian dosegel še dve novi odličji. Na regionalni olimpiadi za Fiziko tehničnih šol mesta Buenos Aires je prejel v osebnem tekmovanju zlato medaljo, v
..avtomobilsko nesrečo”. Tega načina so se posluževali komunisti posebno v obdobju po terorju, kar je bilo znano celo na sicer slabo informiranem Zahodu. Čudno pa je, da mnogi nasprotniki režima v domovini tega enostavno nočejo verjeti. Morda bodo po branju gornjih ugotovitev gledali v drugačni luči na kako prometno nesrečo, ki se je zgodila na slovenskih ali na mednarodnih cestah, tudi z vozili, ki so imela registracijo iz druge države.
STO MILIJONOV ŽRTEV
Na ta način je bilo umorjenih na vsem svetu po članih komunističnih režimov nekako sto miljonov oseb (18). Število presega možnosti človeške domišlije. Za težko doumljivo številko se ne skriva kaka epidemija, tudi ne atomska explozija. Gre za umore, za premišljene likvidacije posamičnih oseb po konkretnih likvidatorjih, po navadno poznanih organizatorjih in ob dobro znanih apologetih pobojev. Teh sto milijonov likvidiranih oseb, žrtev največje morije v zgodovini človeštva, dolga leta vse do zdaj niso opazili branilci človekovih pravic in njihovih rabljev ne zaslednjejo lovci na vojne zločince.
V veliki večini gre za zločine, ki so bili storjeni v imenu države. Pod vidikom Ntiremberškega sodišča (člen 6 sodnjjskega statuta) so to „zločini proti miru, vojni zločini in zločini proti človeštvu.” (18-24) Avtor jih podrobneje razčlenjuje, nakar zaključi, da kakor je bil v primeru juridične in moralne obsodbe nacističnih grozodejstev upravičen izraz „zločini proti človeštvu”, „ni neupravičeno uporabljati iste pojme za definicijo nekaterih zločinov, ki so jih zagrešili komunistični režimi”. (25) A javnega mnenja tudi te ugotovitve še ne pretresejo. Morda je razlog tudi, kot pravi pisec na drugem mestu, da ni nihče filmal Gulagov in da komunistični morilci niso puščali prič.
skupinskem (štirje dijaki na šolo) pa bronasto. Tekmovanja so se udeležile najbolj ugledne šole iz Buenos Airesa (Leon XIII, Ort-Ort, Philips, Huergo).
Sebastianu, ki je bil med lanskimi abi-turienti našega Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka, ponovno iskreno čestitamo.
Ne le sto milijonov pomorjenih, vsaka posamična žrtev kliče po pravici. To ne pomeni maščevanja, ki ga kristjani načelno zavračamo in ki bi razklanost v razboleli družbi še poglobilo. Pravica je v resnici. Pravica je v poravnavi, kolikor je ta mogoča. Pravica je v zavesti, da je živel velik del sveta krivično zatiran in tlačen ob brezbrižnosti bližnjih pa tudi ostalega človeštva. Priznanje, pa kesanje nad zločinskim dejanji in malodušnimi opustitvami, je tudi -pravica žrtev.
BREZBRIŽNOST IN
SOODGOVORNOST
Pomanjkanje prič ni edini in verjetno niti glavni razlog za brezbrižnost do komunističnih zločinov. Verjetnejši razlog zanjo je izredno veliko število ljudi, ki so za te zločine soodgovorni. Ob neposredni odgovornosti režimskih politikov in eksekutor-jev se vleče skozi sedanjost kot temna senca tudi zavest o posredni odgovornosti in tihem sodelovanju mnogih pri zločinih proti človeštvu. Ta odgovornost, ki zadeva ne le pretekle rodove, ampak tudi sodobnike, ni slučajna. Komunisti so sistematično ustvarjali sokrivce od prvih dni revolucije pa do zadnjih mesecev režima. Vsi, ki so imeli kdajkoli kak privilegij, imajo slabo vest, prav tako ti, ki so molčali, in oni, ki so režimu ploskali, in drugi, ki so ob zasliševanjih popustili. Nihče ni vedno junak. Od tod slaba vest in večkrat pasivnost tudi v bistvu poštenih ljudi.
V	uvodu Črne knjige beremo, da pozna kanadski zakonik dva načina sodelovanja pri zločinu, eden je pred dejanjem (poskus, nasvet, zarota, pomoč), drugi pa je sodelovanje in sokrivda (complicidad) po dejanju (nasvet, pomoč, prikrivanje). Tako soodgovornost nosi na vesti veliko ljudi, ki še živijo in imajo vpliv v svetu.
Nadaljevanje prihodnjič
Gospodarski vestnik
Pisali smo pred 50 leti...
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Srečanje slovenskih gospodarstvenikov po svetu
Občni zbor SKAS
V	sodobni družbi se vedno bolj uveljalja prepričanje, da je povezovanje posameznikov in skupin važno, da neka zamisel ali projekt preživi. To nima kaj veliko opraviti z globalizacijo, čeprav teče vzporedno z njo. Povezovanje pa je bistvenega pomnena za Slovence po svetu, da si v srečanju, soočanju sličnih problemov in iskanju skupnih poti zagotovijo nadaljnji obstoj. To je še bolj veljavno za podjetniško dejavnost. In tukaj je Svetovni slovenski kongres podvzel važen korak.
Ob uspehu letošnjega srečar\ja slovenskih zdravnikov so Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, pokazali za tako obliko so-delovanja veliko zanimanje. S tem se je pokazala obojestranska korist takih snidery.
Zato je Slovenska konferenca SSK dala pobudo, da se v slovenski jeseni 1999 organizira srečanje, na katerega bi povabili podjetnike in druge gospodarstvenike slovenskega rodu iz tiyine. Poleg navezave stikov, poznanstev ter morebitnih sodeloval bo to tudi priložnost za udeležence, posredno preko njih pa še za druge po svetu za neposredni pregled o možnostih domačega gospodarstva.
ZASTAVLJENI CILJI
Za organiziranje srečanja slovenskih gospodarstvenikov iz tiyine so se v SSK odločili iz več namenov.
• poiskati stične točke na strokovnem področju;
• izmenjava gospodarskih in poslovnih izkušenj, ki jih imajo Slovenci doma in po svetu;
• vzpodbujanje možnosti nadaljnje mednarodne trgovske izmenjave in vključevanje slovenskega gospodarstva tudi preko slovenskih podjetnikov po svetu
• prikazati možnosti vključevanja Sloven-
cev po svetu v neposreden razvoj slovenskega gospodarstva;
K sodelovanju je bila povabljena tudi konferenca za Argentino Svetovnega slovenskega kongresa in pa posebej Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica. Kot ustanova, ki že dolga leta povezuje slovenske podjetnike in gospodarstvenike po Argentini, je poklicana k tesnemu sodelovanju za pripravo tega važnega srečanja. K udeležbi pa so vabljeni vsi podjetniki in gospodarstveniki, ki jih zanima in jim je pri srcu to povezovanje slovenstva na svetovni ravni.
PROGRAMSKA ZASNOVA SREČANJA
Organizatorji načrtujejo tridnevno srečanje v obliki predavanj in okroglih miz. Posebno pozornost bodo namenili predstavitvi gospodarskih dejavnosti Slovencev po svetu. V okviru tega bi pripravili poseben razstavni - sejmski prostor, Iger bi se udeleženci predstavili na različne načine (z izdelki, diapozitivi in drugim propagandnim gradivom). Program bodo popestrili z obiskom in predstavitvijo nekaterih uspešnih slovenskih podjetij.
Za lep uspeh tega srečai\ja pa je bistveno tudi predhodno sodelovanje udeležencev. V SSK so že začeli vzpostavljati posvetovalne stike o vsebini in izdelavi konkretnega programa. Zato vabijo vse zainteresirane, da naj svoje predloge in pobude, kakor tudi naslove udeležencev pošljejo na naše tajništvo SSK, Cankarjeva 1/TV, 1000 Ljubljana, tel: 386-61-126-3326, 125-2440, fax: 386-61-22-2125. e-mail: ssk.upeunet.si.
V	Argentini pa bomo vsporedno na tem delali tudi v sklopu naše Zbornice, o čemer bomo člane še posebej obveščali in jih prosili za udeležbo in sodelovanje.
-e. -t.
Negotova usoda Parka Spomina Teharje!
Predsednik Teharske komisije je poslal Svobodni Sloveniji naslednje poročilo:
V	letu 1992 je Komisija za razreševanje vprašani, povezanih z namembnostjo in ureditev grobišč v Kočevskem Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji pri Vladi Republike Slovenije, razpisala javni natečaj za izgradnjo Parka spomina Teharje, ki naj bi stal na območju nekdanjega zloglasnega povojnega teharskega taborišča, v katerem je odšlo v nasilno smrt veliko število vrnjenih domobrancev ter civilistov obeh spolov in vseh starosti vključno z majhnimi otroci, celo dojenčki!
Z gradryo dela prve faze Parka spomina Teharje se je pristopilo šele v letu 1996 in do danes po dveh letih ni dokončan niti ta del. Za zaključek 1. faze bi potrebovali še cca 100 niili,jonov SIT, medtem ko je za leto 1999 v državnem proračunu predvidenih le borih 38 milijonov SIT.
Pristop slovenske vlade do izgradnje Parka spomina Teharje je prav ignorantski. Dokaz temu je tudi dejstvo, da se spominske svete maše za teharske žrtve, ki jo je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger v nedeljo, 4. oktobrta 1998, ni udeležil Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade in predsednik SLS, čeprav je bil osebno povabljen in naprošen za kratek
... začasni odbor, ki je bil izvoljen v juniju tega leta, je imel za nalogo pripraviti pravila in zbrati člane; obe nalogi je opravil, vzpostavljen je bil stik s klubi starešin v raznih delih Evrope in prijavljen je bil obstoj organizacije Pax Romani, oziroma Mednarodni zvezi katoliških intelektualcev, ki je veja Pax Romane.
Na občnem zboru so bila pravila soglasno sprejeta in soglasno je bil izvoljen novi odbor s predsednikom prof. Ivanom Prijateljem na čelu.
Vodstvo Mednarodne zveze katoliških intelektualcev je ... sredi oktobra sporočilo SKASu, da je organizacija sprejeta kot čla-
nica in da samo ona predstavlja slovenske katoliške intelektualce v tej mednarodni
„DRUŠTVO SLOVENCEV” prireja s
sodelovanjem, »Igralske družine Narte Ve-likonja” v nedeljo, 12. decembra 1948 ob treh popoldne v dvorani „San Jose” Azcuenaga štv. 10 prvo slovensko „MIKLA" VŽEVANJE” v Buenos Airesu. Vstopnice P° $ 2- si kupite v predprodaji v pisar® „Društva Slovencev” na Victor Martinez 5ft Prav tam se sprejemajo tudi darila.
Svobodna Slovenija, št. 23, 15. decembra 1948
Slovenija moja dežela
Jurij Slatkonja - prvi dunajski škof
nagovor v kulturnem delu po sv. maši. Udeležila pa sta se je predsednik SDS Janez Janša in predsednik SKD Lojze Peterle, ter sta s kratkim nagovorom tudi sodelovala v kulturnem programu.
Vlada do danes še ni niti ovrednotila celotnega projekta niti ni sprejela finančne konstrukcije za njegovo izgradnjo. Noben gospodarstvenik ne bo pričel z izvajanjem investicije, dokler jo finančno ne ovrednoti in ne izdela plan fizične izgradnje s finančnim pokritjem, če gradnja traja več let. Slovenska vlada pa nima nar ejenega ničesar, kljub večkratnemu pozivu Komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskim Rogu in drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji pri Vladi Republike Slovenije in Teharske komisye pri Mestnem svetu Mestne občine Celje. Teharska komisija je na svoji zadnji seji v tem mandatu ponovno pozvala pristojne vladne institucije, da takoj ovrednotijo investicijo Parka spomina Teharje in sprejmejo finančno konstrukcijo za fazno izgradnjo z rokom njene dokončne zgraditve. V kolikor do tega ne bi prišlo, sem prepričan, da bodo kar hitro iz državnega proračuna izginila sredstva za postavitev obeležij na Teharjih in v Kočevskem Rogu v spomin na žrtve povojnih pobojev, ki so
Jurij Slatkonja se je rodil v Ljubljani 1. 1456, pozneje je študiral zunaj in postal strokovnjak za matematiko, astronomijo in glasbo, saj je tudi sam skladal razne speve. Leta 1495 je bil kaplan, svetovalec in pevec na dunajskem dvoru pri cesarju Maksimilijanu I. Leta 1498 je Slatkonja ustanovil Dvomi glasbeni zbor in v njem tudi pozneje svetovnoslavne Dunajske slavčke po nizozemskih zgledih. Tako je pod Slatkonjo in zaradi njega Dunaj postal važno in vodilno glasbeno središče na svetu, kar mu pripada še danes. Slatkonja je postal leta 1513 prvi dunajski škof in tako postavil temelj Dunaju kot verskemu središču Avstrije. Sezidal si je škofijsko palačo po zgledu sicer manjšega ljubljanskega škofijskega dvorca. Okoli njega so se zbirali razni humanisti tistega časa, med njimi veliko Slovencev. Umrl je leta 1522.
bili izvršeni v imenu komunistične revolucije in ta tako ne bodo nikoli zgrajena!
Po osmih letih demokracije v Sloveniji se taborišče Teharje ponovno vrača v polpreteklo mračno dobo komunističnega nasilja!
V	petek, 30. oktovbra 1998 je delegacija Mestne občine Celje, v kateri sta bila tudi predsednik Mestnega sveta Lojze Oset in predsednik Teharske komisije Janez Lampret, položila venec na območju nekdanjega zloglasnega teharskega taborišča v spomin teharskim žrtvbam. Venec je bil položen pri križu, kjer je vsako leto na prvo nedeljo v oktobru darovana sv. maša za teharske žrtve. Prav tako je na tem mestu zanje darovana sv. maša 2. novembra popoldan, to je na vernih duš dan.
Že v soboto, 31. oktobra 1998, dopoldan venca ni bilo več na prostoru nekdanjega teharskega taborišča. To pomeni, da v Celju še vedno aktivno delujejo ljuclje brez vsake srčne kulture in pietete do pokojnih. Ni pa to nič čudnega, saj se po Celju svobodno gibljejo še nekateri teharski klavci, zaradi katerih se še vedno boje spregovoriti ljuclje, ki veliko vedo o povojnih pobojih v okolici Celja in teharskem taborišču.
Žalostno a resnično je dejstvo, da so med nami še vedno ljuclje, katerih glava je polna idej o boljševišlcem klanju po drugi svetovni vojni in se ne zavedajo ali se tega nočejo, da so grobo kršili vse takrat veljavne meddržavne pravne norme o pravicah ter ravnanju s premaganimi oboroženimi formacijami ter o zaščiti civilnega prebivalstva med in po prenehanju sovražnosti oziroma podpisu kapitulacije ali premirja.
Nemški in Italijanski narod sta bila dovolj močna, da sta obsodila zločinski
Hitlerjev nacionalizen in MusolinUe' fašizem. Slovenski narod pa nima tolijj® moči, poguma in poštenja, da bi obso0" povojne genocidne zločine, ki jih je ukaz8* dosledno izvršiti najvišja bolševiško-konlU nistična oblast s Titom na čelu. Nek»te teh še danes javno obžalujejo, da so 1945 pobili premalo zavednih, poštenih trdnih Slovencev. Popolnoma nerazun#'0 pa je, da se večina slovenskih partizan0'; ki so z vsem srcem šli na partizanski str®1 v boj zoper okupatorja, danes izenači# zločinskim vodstvom in ga zagovarja
l
n*
itei10
mesto, da bi poskrbeli za svoje poS ime in zahtevali ostro in pravično kazen takratno zločinsko vodstvo in njih0 današnje naslednike, ki so ponosni na st0^ jene povojne zločine in jih izenačujejo borbo proti okupatorju, kajti po neII^9. kapitulaciji, to je v času množičnih likvl . cij v Sloveniji ni bilo nobenega okupat° in sovražnika več.	,j	I
Nobena vojna ni humana. Vsi < i
storjeni na kateri-koli vojskujoči se s’ med vojno so bili, so in bodo, kvalificl kot kaznivo dejanje. Taki zločini stofl po prenehanju sovražnosti so pa še P
posebno obremenjujoči in po svoji vse je zanje zagrožena tudi višja kazen. ,s Tako kot se opisani neznani skn«11 obnašajo danes do Parka spomina Teh^1 . se je komunistično vodstvo skupaj s s' mi pomagači — likvidartorji obnaS spomladi in poleti 1945 in naslednja iet^
do*
je zahrbtno in strahopetno. Dosedaj
,oN'
vljene analize pri pregledu odkopanih P mrtnih ostankov kažejo dejstvo, da so P te žrtve dobile smrtnonosne strele od 23 torej se strahopetni likvidatorji svoji'11 tvam niso upali pogledati v oči. PraV Nad. na 6- s
Slovenija in šport
Novice iz Slovenije
Slovenci v Argentini
ROSARIO
V Rosariu se je vršilo med 6. in 15. novembrom štirinajsto mednarodno srečanje. Za Slovenijo je to drugo leto samostojne prisotnosti s svojim štantom. Ta dogodek je Slovenskemu društvu Triglav v Rosariu dovolil prikazati našo domovino z vseh vidikov.
Kulturni del šotora je organizirala dr. Rosa Polh s pomočjo arh. Jožeta Carcedo. Glavno snov je osredotočila na „Manifesta-cijo vere v Sloveniji”, Pri vhodu je obiskovalce sprejela povečana slika Marije v narodni noši (Maksim Gaspari). Sledile so slike 32 orgel z imenom cerkve in letnico obstoja. Poleg tega so bili razstavljeni različni verski predmeti iz arhiva slovenskih priseljencev.
Vsak obiskovalec je dobil tudi pogled v kulturo, zgodovino in zemljepisno lego Slovenije in imel na razpolago osebne razlage v primeru podrobnega spraševanja.
8. novembra je nastopila na glavnem odru folklorna skupina „Veseli slovenski duh”. Več kot pol ure je napovedovalka opisovala različne dežele Slovenije, katere plese je skupina izvajala. Odobravanje
množice je priznalo dobro pripravljenost plesalcev, za kar gre zasluga prof. Ceciliji Salazar Novak, ki je odgovorna tudi za otroško plesno skupino „Mavrica”. Nastop je bil predviden za 15. novembra, slabo vreme pa tega ni dopustilo in zaključek mednarodnega srečanja se je vršil 21. novembra v Anfiteatru Spomenika zastavi, kjer je tudi otroška skupina nastopila. Obe skupini pa sta nastopali vse dneve na odru, postavljenem pod sliko Bleda pri slovenskem šotoru.
Veliko zaslugo imajo tudi slovenske kuharice Marija Filej, Valentina Mavrič in Marija Mire za pripravo domačih jedi, kot so kislo zelje, potice, štrudelj, itd., ki so jih obiskovalci slovenskega šotora zelo cenili.
Za izvedbo te slovenske prisotnosti je ogromno dela. Že 60 prostovoljnih delavcev ima zasluge za to storitev. Posebno je treba poudariti navdušeno delo članov društ va, ki so vezani na Slovenijo s poroko. Ves čas srečanja je vladalo v šotoru veselo slovensko čustvo.
Marjan Jeriha, predsednik Mihael Moškat, tajnik
LJUBLJANA - Pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije je izšla nova knjiga 2 naslovom V mladosti misli na starost. Cigoje pripravilo preko 40 slovenskih avtorjev, ki so strokovnjaki s področja medice, psihologije, ekonomije, zavarovalnica, teologije in drugih področij, pomembnih za prijetno življenje v starejših letih. fo\)iga govori o tem, „kako pravočasno Poskrbeti, da nam življenje prinese zagota-vliala zdravo in prijetno jesen.” Ljubljana - Organi pregona so 6. Novembra na podlagi utemeljenega suma storitve kaznivega dejarya nedovoljenega ®voza stvari V.S. zasegli uokvirjeno sliko z Motivom dekleta s Tahitija s psom, ki ima na hrbtni strani sliko treh deklet, obe sliki llaj bi naslikal Paul Gaugin. Policisti so z branjem obvestil, strokovnimi policijski-tru Pregledi in mednarodnim sodelovanjem Ugotovili, da gre za ponaredek, zato je sum Kaznivega dejanja izključen in bodo sliko 'fnili lastnici. V primeru, da bi šlo za 0riginal, bi bila slika po mnenju prof. Jane-2a Mesesnela vredna 13,5 milijona mark, *ako pa gre za ničvredno delo neznanega avtorja. Original iz slikarjevega tahitijskega °bdobja, ki je bil podlaga za izdelavo slike %i v Washingtonu.
LJUBLJANA - Seizmografi državne *®eže potresnih opazovalnic so zabeležili stoek potres iz oddaljenosti 58 kilometrov Vhodno od opazovalnice v Ljubljani. Kot sporočili iz uprave RS za geofiziko, je 110 žarišče potresa v bližini Prebolda, nje-8°va magnituda oziroma velikostna stopnja Pa je bila 1,6. Na upravi RS za geofiziko
ocenjujejo, da intenziteta potresa (stopnja potresnih učinkov) ni presegla tretje do četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), potres pa so čutili prebivalci Prebolda in okoliških krajev.
LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je minuli teden zgodilo 77 prometnih nesreč, v katerih je šest oseb umrlo, 91 pa je bilo poškodovanih. Konec tedna, od 4. do 6. decembra, se je zgodilo deset prometnih nesreč, dve osebi sta v njih umrli, 14 pa je bilo poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Letos je za posledicami prometnih nesreč, ki so se zgodile na slovenskih cestah, umrlo že 290 oseb, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 13,43% manj (lani 335). Od 1. maja letos, ko je začel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa, je za posledicami prometnih nesreč umrlo 175 oseb, kar je 25,85% manj kot v enakem lanskem obdobju (lani 236).
MARIBOR - V tednu Karitasa, ki je potekal od 22. do 29. novembra, je bilo s pomočjo glasbene prireditve Klic dobrote 1998 zbranih 37 milijonov tolarjev. Del zbranih sredstev so že začeli deliti, in sicer prebivalcem območij, ki so jih novembra prizadele poplave, so na časnikarski konferenci povedali predstavniki mariborske škofijske Karitas, ki so ob tej priložnosti podrobneje predstavili tudi svoje delo, v okvim katerega skrbijo za vse ljudi, ki zaradi različnih stisk in težav trpijo kakršnokoli pomanjkanje.
MOEDLING, Avstrija - Slovenska atle-| ®Ja Helena Javornik je zmagala na ulič-em teku. Slabih sedem kilometrov dolgo Jr°go je pretekla v 22:28,3 minute in za °orih 16 sekund ugnala Avstrijko Susanno Utnper.
SAN JOSE DE COSTARICA - Člani raf-"*8 kluba Bobri Borut Holy, Jani Plesten-j 1 Matej Hočevar, Lenart Skok, Beno .Jejčič in Robert Malovih so v San Jose-v Kostariki že petič zapored postali tovni prvaki. Na reki Reventazon je bila x v8a Italija, tretja Nemčija, četrta pa s®ska. Malovrh, Holly, Skok in Plestenjak j.° leta 1994 v v reprezentanci, ki je v Danski Val d’Aosti osvojila prvi naslov vnega prvaka, nato pa so Slovenci ta
Osebne novice
j(r»^rsta: V soboto 21. novembra je bila cena Katja Fekonja, hči Viktorja in ge. ^lzabete roj. Levstik. V cerkvi Marije Po-Tn v6 kilv soboto, 12. decembra krščen Mal aZ	sin Marjana in ge. Karle roj.
'H0Vrh; k°tni sta Niko Jakoš in Aleksan-
i Ornahna; lastil je msgr. Jože Škerbec. estitamo!
fja ^®roka: V Mendozi sta se poročila Ma-prif	Perez in Marcelo Bajda. Za
g. e So bili Jose Luis Perez in Elena ter Martin Bajda in Majira 0všek. Obilo sreče!
,>t: Umrl je v Capitalu dr. Anton ar (79). Naj počiva v miru!
?etir°Vi	Na Universidad Ar-
la Sv'n.a (*e la Empresa (UADE) je dokončajo °Je ®tU(iyc Sonja Avguštin in postala serv *'ciada en Comercializacion”. Na Con-(>ifi atX)l'° (le Musiča de Moron „Alberto ir, t) ‘ era” je diplomirala Marjana Jelenc c0r ,„ala -.Pt ofesora superior en direction Čestitamo!
dosežek ponovili še trikrat zapored na reki Zambezi v Zambiji. Na svetovnem prvenstvu je nastopilo 16 moških in ženskih reprezentanc.
KRANJSKA GORA - Mesec dni pred začetkom tekem za svetovni pokal alpskih smučarjev za 28. Pokal Vitranc v Kranjski Gori - 5. januarja bo veleslalom, 6. januarja pa slalom - prireditelji zatrjujejo, da za izvedbo tekmovanja ni nobene nevarnosti in da bosta tradicionalni tekmi bolje organizirani, kot sta bili prejšnja leta. Prireditelji so progo začeli pripravljati že 19. novembra, z deli pa naj bi končali 20. decembra, ko naj bi bila proga nared za treninge. Ker bosta tekmi v slovenskem zimskošportnem središču prvi v novem letu, bo za trening prav gotovo veliko povpraševanje.
LJUBLJANA - Brigita Bukovec (100 metrov ovire) in Gregor Cankar (daljava) sta bila na tradicionalni prireditvi Atletske zveze Slovenije (AZS) ob zaključku sezone v Ljubljani razglašena za slovenska atleta leta 1998. Bukovčeva je na evropskem prvenstvu (EP) v' Budimpešti osvojila srebrno odličje, Cankar pa je bil na tem prvenstvu šesti. V ženski konkurenci je bila po izboru atletskih strokovnjakov in časnikarjev druga Alenka Bikar (100 in 200 m), tretja pa Helena Javornik. V moški konkurenci je bil drugi Jure Rovan (skok s palico), tretji pa Urban Acman (100 m). Za najboljšega trenerja leta je bil razglašen Jure Kastelic, ki vodi Bukovčevo in Bikarjevo. - Tudi Športna zveza Ljubljane je podelila priznarya najboljšim športnikom v letu 1998. Za najuspešnejšo posameznico je bila izbrana atletinja Brigita Bukovec, najboljši posameznik je bil telovadec Mitja Petkovšek, priznanja za ekipne dosežke pa so prejeli košarkarji Uniona Olimpije in rokometašice Krima Electe N.R. Za naj trenerja leta so bili izbrani Jure Kastelic (atletika), Edi Kolar (gimnastika), Zmago Sagadin (košarka) in Vinko Kandya (rokomet).
Slovenski šotor - kulturni del
Mladinska skupina ,,Mavrica“ - nastop pred spomenikom zastave
Mladinska skupina „Mavrica“ na odru v slovenskem šotoru
wsmmmsgmsmm
Mali oglasi |
TURIZEM
“'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, linjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Frane Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351,1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmar\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtme@overhet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uradvye ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marya Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uradtye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— .$ 12.-
Obvestila
SOBOTA, 19. decembra:
Božičnica Vinvencijeve konference in ZSMŽ ob 18. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. decembra:
Sestanek staršev otrok, ki se dobo udeležili šolske počitniške kolonye, po maši v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 24. decembra: Slovenska polnočnica ob 22. v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši.
Naročnina Svobodne Slovenije po pošti
Kakor je splošno znano, se je s privatizacijo državne pošte (Correo Argentino) poštnina za tiskovine tako za Argentino kot za inozemstvo dvignila povprečno za 20%.
Dosedaj so naročniki po pošti prejemali Svobodno Slovenijo z nekim nepredvidenim popustom; zato moramo ob tej priložnosti zaradi izenačenja bazične cene naročnine $ 55.-, ki se ne bo spremenila, ter določiti krajevne cene po pošti, kakor sledi:
Za Argentino $ 70.-; za obmejne države Argentine, USD 105.-: za ostale države Amerike USD 120.-; in za ostale države po svetu USD 130.- Nova poštna uprava predvideva samo prej omei\jene skupine držav.
Upamo, da bodo naročniki Svobodne Slovenije, ki že več kot petdeset let prihaja med Slovence po svetu - nekaj tudi v Slovenijo - razumeli potrebo uprave in še naprej ostali redni naročniki.
Nove cene bodo veljale od 1.1.1999, čeprav bi morale veljati že približno od polovice tekočega leta, ko so se poštnine prvič spremenile in se v teh mesecih ponovno spreminjale.
Tistim naročnikom, ki so medtem že plačali po dosedar\ji ceni celotno naročnino za 1999, bomo to priznali kot plačano.
Uprava Svobodne Slovenije
O	FRANQUEO PAGADO
O . s c-	Cuenta N" 7211
O O 3	Registro Nac. de la Propiedad
<	Intelectual N° 881153
Negotova usoda...
Nad. s 4. str.
strahopetci in zahrbtneži so tudi tisti, ki so odnesli venec Mestne občine Celje položenega teharskim žrtvam ter vsi tisti, ki razbijajo farne plošče in druge pomnike postavljene žrtvam komunističnega terorja po Sloveniji:
Zaradi vsega tega je ravnanje slovenske vlade še toliko bolj nerazumljivo, ker je v osredryem objektu Parka spomina Teharje predvidena kostnica za najdene posmrtne ostanke pri raznih gradnjah. V letu 1996 je bilo pri gradnji vodovoda odkrito grobišče z 32 človeških okostij. Na privatnem zemljišču, kjer je potekal bivši protitanko-
NAŠ DOM	SAN	JUSTO
IZREDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 20. decembra, ob 10.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
15. decembra 1998
1 dolar	158,98 SIT tolarjev
1 marka	96,09 SIT tolarjev
100 lir	9,71	SIT tolarjev
vski jarek zgrajen med drugo svetovno vojno, je bilo leta 1997 odkrito grobišče. Na izredno majhnem prostoru, približno 4-5 kv.m so bili izkopani posmrtni ostanki najmanj 40 oseb, med katerimi so bile tudi 3 ženske osebe. Ugotovljeno je bilo, da je bila starost pobitih nad 25 let. Skupaj s posmrtnimi ostanki so bile izkopane žične zanke, ki so vezale bodisi kosti podlehti, bodisi so se nahajale prosto ob kosteh zgon\jih udov. Najmanj 25 oseb je umrlo zaradi strelnih poškodb glave in možgan, kar nakazujejo ugotovljene poškodbe kosti lobanj. Večina strelnih defektov na lobanjah se nahaja na zadnjem delu lobanje v zatilju. Ugotovili so tudi poškodbo medi-ničnih kosti ter prsnice.
Posmrtni ostanki so danes shranjeni v prostoru garaže Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, ker nimajo kam z njimi. Inštitut za sodno medicino je že pisno zaprosil, za pietetni pokop oziroma trajno hrambo najdenih posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev! Vlada pa je za vse gluha!
Prav zaradi tega v Celju na Golovcu niso možna nadaljna izkopavanja, kert Inštitut za sodno medicino nima prostora za prevzem v preiskavo novih okostij. To pa tudi ovira zagradnjo vezne ceste čez Golovec med mestnima predeloma Hudinja in Nova vas preko Golovca, kjer trasa poteka tudi preko teh grobišč. Enak pro-
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.coin
Glavni urednik:
Tine Debeljak nil.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pOŠ° pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol-, ostale države po svetu 130 USA dol.; vse ^ pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno post0 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre“_^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFJCOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar ^
blem se pojavlja pri bodoči izgradnji cest’ nih priključkov na avtocesto na Lopati P11 Celju (izvoz Celje — zahod), kjer se tras3 ne more izogniti množičnim grobiščem zr" tev povojnih pobojev.
Teharska komisija pri Mestnem svet" Mestne občine Celje je tudi predlagala) $ Vlada Republike Slovenije v proračunu 28 leto 1999 za Park spomina Teharje nam*-1’1 toliko sredstev, da bo v letu 1999 dokonča na začetna faza, za kar pa je potrebn« približno 100 milijonov SIT.
Dala je tudi pobudo, da se v Državni1 zboru postavi poslansko vprašanje, ima slovenska vlada takšen odnos do dnje Parka spomina Teharje in obeleŠJ3 Kočevskem Rogu in zakaj niso pričete & vesticije ovrednotene in ni sprejeta fWlj na konstrukcija izgradnje.
Janez Lamp1
re1
predsednik Teharske
komisi
Šolska počitniška kolonija, ki jo pripravka Zedinjena Slovenija, sporoča; SESTANEK STARŠEV otrok, ki se bodo udeležili kolonije, bo v nedeljo, 20. decembra, po maši v Slovenski hiši. Tedaj lahko tudi oddtyo pooblastilo za potovanje in zdravstveni list tisti, ki tega še niso storili. ODHOD kolonije bo v soboto, 26. decembra, ob 20. uri izpred Slovenske hiše. Zbirai\je istotam ob 19. uri.		
	Kjer je volja, tam je tudi pot! 1999 brezplačno v Slovenijo! Udeležite se žrebanja SLOGE za dve letalski vozovnici BUE - LJU - BUE Žrebanje 5. januarja 1999. Nabavite si Karlo SLOGA in MASTER-CARD SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!	
t
Blagor tistim, ki umrjejo v Gospodu.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 6. decmbra 1998 zapustil nas dragi mož, oče, stari oče in brat
Jože Marinič
zahvaljujemo se tukajšnjemu župniku Gustavu za duhovno oskrbo, za podeliti zakramentov in molitve ob krsti.
Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so nas spremljali v tako težkefl1 trenutku življenja.
Dušo pokojnika priporočamo božjemu usmiljenju!
Žalujoči:	žena	Anica	roj.	Peternelj
sin Milan z družino
hčerke Marjeta, Lili in Sonja z družinami vnuki Ingrid, Damijan, Ivan, Fredi, Pavel, Matjaž, Luk*1’ Klara, Branko, Ivan, Andrej in Nad, j a
v domovini brat Mirko z družino in sestri Pepea in Elica z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trellevv, Castelar, Lujan, Maribor, Slovenske Konjice, Sv. Vid
%