Nati« 12.000, cena ene številke 4 vinarje. nlništvo in upraviteljstvo t Ptuju v gledališkem poslopju. nerc izhaja vsaki drugi četrtek, datirali % due naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli* »kopisi se ne vračajo ii> se morajo (dalje do pondeljka pred izdajo do-tiCue številke vposlati. Posamezna številka velja v Ptuju /a celo leto £ 1.— b poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat, <_>»* za oznanil* M: 1 stran L 3«.—, »/* strani t 16.—, V* strani K 8.—. '/. strani K -t. . Vu strani K 2.—, »/« strani l. L— Pri večkratnem oznanilu posebno aui-Žana cena ,, ev. 12 3 V Ptuju v nedeljo dne 2. decembra 1900. I, letnik. Kmetje! Da se Vam prejemanje ..Štajerca" olahkoči, da-ili bodeme mi ..Štajerca- vsakemu, ki se za pri-pdnje leto na njega naroči, v letošnjem decem-ru zastonj. Štajerc košta za celo leto samo 60 kraj-firjev in se denar pošlje na upravništvo ^Štajerca" i Ptuju. Volilni shodi! Državuoaborski kandidat, kmet Frano račko priredi v prihodnjih dneh volilne lode in sicer: §[ nedeljo due 2. decembra o pol 4 uri »poldne v Veliki Nedelji, v gostilni Alt. V soboto due 8. decembra v Jurovci *i Sv. Vidu, ob 3. uri popoldan v gostilni »spe Gomilšek. V nedeljo dne 9. decembra pri Sv. Lenartu !aj meni manjka, da nisem bogatinec? (Piše Gaberski.) Vsaka stvar ima začetek in konec. Tako imam Bi jaz — božja stvarca — začetek, to se reče, da ii bil rojen. Konec bom pa menda tudi imel. Saj D jtrav dobro, da, kar sta storila Adam in Eva i greh, je Človeštvo umrjoče. Toda zdaj šale na an — in začnimo resno. Rojen sem bil t temni noči, ko je najbolj blis-o in .grmelo. Prišel sem na svet in to je dovolj. ji stariši so oče in mati. Sicer pa hudobni jeziki ijo, da očeta nimam, jaz pa dobro vem, da ga un. Vsaj se še dobro spominjam, kako so mi posegli vsemi desetimi prati v lase, če sem prišel z strtimi hlačami iz šole domov. Rasel sera od dne do b. Moj živež dajalo mi je naša koza do tretjega le-Komaj sem začel hoditi, dobival sem si živež bi. hodil sem namreč na sosedovo njivo, repo in impir krast. v Slov. goricah ob 3. uri popoldan v gostilni „Alten Brauhaus" Polič-eva hiša. Kmetje! pridite mnogoštevilno! To bodejo prvi volilni shodi, pri katerih se bodejo kmetje o svojih stvareh neodvisno in prosto pogovoriti zamogli. Ali se naj naši otroci učijo nemščine? Nemški časnik »Sudsteirische Post" in .Sloven-ski gospodar" vpijeta strašno, ker je „Štajerc" en dopis od Velike Nedelje sprejel t katerim so se gospodje iz Ormoža dobro na ušesa pocukali. Mi povemo odkritosrčno, da nismo bili povsem sporazuraljeni, kar je gospod dopisnik iz Velike Nedelje pisal, ali mi smo vendar ta dopis razglasili, ker iroo bili užaljeni, da gotoyi gospodje v Ormož i. krčmarji, trgovci. advokati i. t, d., kateri od krnita Živijl, se v kmečke stvari vmešavajo. Oni gospodje delajo ravno tako, kakor bi bil kmet njihov hlapet-, in Gjihava pr%4ri-nsst gri taka daleč, da btčaji »tatom prepovedati svoja sinave kaj učiti pustiti, da bi v svojem življenju do boljšega kruha priti zamogli. Kmečki sin Ko je prišlo sedmo leto. moral sem v šolo. Toda nisem dolgo trgal hlač po klopeh. Obiskoval sem in poslušal blažene nauke le eno zimo do velikega petka. Naučil sem se, kakor mislim dovolj. Da le vem, kdo je Abelna ubil, in da je 5 več kakor 1, pa je zadosti vsega študiranja. Hodil sem zopet, kakor poprej na pašo. kjer smo fanti „svinko bili" in krompir pskli. Bilo nas je pet in kadar smo prepevali tisto prav staro : „Jaz sem zmirom mislil. Da bom en soldat, Ko mam tak' dolge hlače, In tak' kratek vrat; Zdaj sem pa pastir, V štalci 'mara kvatir. Šiba. gajžla je moj gvir." ■ odmevalo je daleč med sivimi gorami, in celo sivke in liske se nas poslušale. Toda vse mine. Kmalo sem moral zapustiti pastirsko palico in tfčiti se mii.iistriranja. Zahtevali so .* potrebuje nemščino pri nakupovanji in prodaji, na sejmih, pri vojakih, ako hoče višjo šolo obiskovati, ako mora potovati, ali če gre v službo. Ako pa kdo, ki se je naučil nemščine, že zato postane Nemec, no, za takega ni škoda, ker takšen ne more biti nikdar pošten Slovenec. Vsi nasi učitelji, duhovščina in advokati so se nemščine učili, a so vseeno Slovenci ostali; je-li tedaj kmet slabši kot SO drugi Stanovi? Zapomnite si že vendar zgled pri Nemcih! Danes učijo se. vsi Nemci na spodnjem Štajerskem slovenščine in na nemškem „Studentenheimir" v Ptuji in v Celji predpisana je in uči se slovenščina. Slovenec mora ravno tako storiti, ako hoče tudi napredovati. Ljubi državnozborski kandidat gospod doktor Ploj! Ko smo slišali, da ste Vi za kmečke občine ptujske kot državnozborski kandidat nastopili, mislili smo. da se le šalite, in mi smo dan na dan pričakovali, da bo-dete konečno vendar od svoje kandidature odstopili. Ker se pa to ni zgodilo in se Vi od enega kraja do drugega vozite in kmetom vsakojake reči pripovedujete, čuti se „Stajerc" kot kmečki list dolžnega, vsako prizanašanje na strani pustiti, ter kmetom razložiti kaj prav za prav kandidat doktor Ploj imeti hoče. V Avstriji imamo postavo, katera določa, da vsi državni uradniki, ako državnozborski poslanci postanejo, dopust (urlaub) dobijo in ni jim treba celih G let v svoj urad iti. Gospod državnozborski svetovalec doktor Ploj pa je visoki uradnik in on dobi za svoja dela na leto po 10000 kron. Ako bi on bil pošten-jakovič in prijatelj davkoplačevalcev, ne smel bi se za državnozborskim mandatom siliti, ker bi mogel sam uvideti, da bi ne treba bilo ubogim davkoplačevalcem skoz 6 let po 10000 kron, toraj skupaj 60000 kron za gospoda dr. Ploja še posebej plačati ako bi on v uradu bil, kajti v 6 letih, toraj v vsem času, dokler to naš gospod fajmošter. Bili so to gospod, debel kakor oštirjev sod in pa hudo so gledali, kakor stražnik pri svetem grobu. rFant je mirkiš glave", so rekli, ,,le naj se uči tiste molitvice, še lahko za mežnar-ja postane." — In končano je bilo! — Od pepelnične srede pa do Velike noči sem se učil tiste molitvice. Vse je gladko šlo, samo kadar sem izgovarjal „Deus meus", tedaj sem se smejal, ker so se mi tako čudne zdele te besede. ^Krščanska špraha že ni", sem si mislil, če ravno se v cerkvi bere. — Pa bodi si, kakor že hoče, naučil sem se in to je dovolj. Ministriral sem že kakih par mesecev. Vedel sem za vsako stvar v cerkvi, za vsacega svetnika, kako se mu reče in kje stoji. Tudi sem vedel koliko miši imamo v cerkvi. Bil sem tedaj ministrant, kakoršnega ni bilo v fari. Mežnar sam je enkrat priznal, da me je škoda za vsak dan. Zaslužil sem tudi precej. Imel sem na 61etna doba njegovega mandata ne poteče, bode i mesto njega drugi njegovo službo opravljal, kaj bode tudi 60000 kron prejel. Ali hofrat Ploj ni t mož. On se že sedaj veseli, da se bode 6 dolgo sprehajat hodil, 10000 kron kot plačilo dl nega svetovalca in 4000 kron kot državnozborski p elanec vsako leto v žep vtaknil, kjer mu pa nič bo treba delati. Med tem, ko se ubogi kmet v potu svojega obra trudi, da bi vsaj svoje davke plačevati zamogel, gospod dvorni svetovalec in poslanec Ploj se na D naji zabaval, se na sprehode vozil in po kavarnah i deval, vsako leto pa po 7000 gld. potegnil, katere ubogi davkoplačevalci s skrbmi in trudom skup spravili. Brez posla bode toraj on toliko dobil, kal Ormož in Ljutomer skupaj davka plačujeta. In ta mož se izdaja za kmečkega prijatelja?! ' hoče za zmanjšanje dovkov govoriti? Žalostnejše h medije še ni nikdo igral kakor dvorni svetovalec ( Ploj kot državnozborski kandidat. Stajeo Iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici. Piše Lmlovik Kresnik, kmet na ČreSnjevci pri Slov. Bistrici. Od več krajev dobil sem ustmene in pismene pt nudbe da bi sprejel kandidaturo za 4. to je kmečko ski pino za državuozborske volitve. — Na vse strani i zahvaljujem vsim kmetom, vsim sobratom, sotrpinoi za zaupanje, ktero stavijo o me. Odločil sem i ta jako težaven posel sprejeti, ker v resnici ni nikog kteri bi se nas ubogih zapuščenih kmetov, krušni očetov vsega človeštva usmilil. Celih 40 let^že na tisi nehvaležen svet v propad brez usmiljenja lb^ premiselka, da če se pogrezne in potopi kmečki "ta poginoti mora vso človeštvo. Sveta in gola resnica j da brez kmečkega stanu ne živi nobena stvar, i cesar, papež, kralj, bogataš s svojim nakopičenim sr brom in zlatom, siromak' in berač s svojimi praznin žepi, — edino le Bog. — Tega svet v zaslepljeno? ne vidi, svet kteri le od nas živi. — Državnozbors! mesec G0 kr. Pa tudi po strani sem kaj zaslui Prodajal sem namreč „tercijalkama, Bsveti šmir' o zvonov, ki je dober za otekline 4 kr. žlička ali p nič! Neki dan pride tudi ženska po „sveti šmii stara ko svet in grda ko koš. Imela je en in p zoba in kadar je govorila, zdelo se mi je, kakor ( bi gnal kdo kake burklje po turnu. „No Anže, imaš, imaš kaj svetega šmira", rekla'? „Mam, mam, pa ga ne dam", se od režem. ,. daj. ga daj! Dobiš zato platičev!" „Kaj, za plačite naj šel tako visoko po šmir?" „0 ti skrinja miru in sprave, ti škatla, pa i zlata, in turn kralja Davida, glej da se pobereš! Iv bi te bil tisti videl, ko je litanije zložil, gotovo bi bil pridjal „stare klepetulje", in mi bi potlej rek reši nas, o Gospod!" To ji je bilo preveč. nCaj, pokveka pokvekasta zarenči in odide. Toda drugi dan, mi rečejo gospod fajmošte volitve so pred durmi, od izida istih je odvisno, ako se bode krenilo za kmečki stan na boljše ali ne. — Cela Avstrija je na nogah, vsi drugi stanovi hrepenijo in iščejo po zastopnikih za državni zbor. — Od nekdaj si zbirajo drugi stanovi iz sredine može v zastopstvo, može, kteri poznajo dobrote, težave, britkosti in potrebe svojega stanu, potem pa se Tsim drugim stanovom zmiraj boljše godi. Nam ubogim kmetom pa zmiraj slabše. Zakaj pa neki? — Dragi kmetic, odgovor je lahek. Do sihmal še nismo imeli kod zastopnika v državnem zboru iz našega stanu, kmeta od pluga, kteri bi tam na višjem mestu predlagal kmečke težave, britkosti in potrebe; ugovarjal vsim kmečkemu stanu škodljivim naredbam in postavam. Državna vlada bi morda rada tu ali tam kmečkemu stanu pomagala, pa samo ne ve kje in kako. Naši dozdajni zastopniki pa so se nam zmiraj usiljevali iz drugih stanovov, kteri živijo v ceh dobi življenja v dobroti in niehkoči, ter naših težav, trpljenja in potreb celo nič ne poznajo, poznati ne morajo. Ob času volitve se nam v prijaznosti in obetanjem bližajo, so pa enkrat za poslance izvoljeni se tamkaj na višjem mestu celo malo ali nič ne brigajo. Preteplejo se in poganjajo se za take reči, ktere nam kmetom celo nič ne pomagajo. Cas, leta pretečejo, denar zgine, in mi smo zmiraj na slabšem. Dragi kmetje, le poglejmo si, kaj se je r zadnjih letih za nas kmete storilo. Dva miljona so nam znižali zemljiški davek, pri tem ko so okoli 20 miljonoT dovolili za zboljšanje plač uradnikom in pen-zionistom. To ti je dobrota! Naredili so postavo o živinski soli, ter hoteli stem obogateti kmeta. Ista postava bila je tako osnovana, da je stal kmet, kteri bi si bil sol naročil, z eno nogo zmiraj v kazni. Pre-drugačili so v državnem zboru na eni strani eksekutivno postavo na boljše tako, da se po drugi strani kmet veliko prej ob posestvo in premoženje spravi. Dragi kmetic! Če ti povoden uniči vso krmo ali če ti toča pokonča vso žito, ter ti povzroči na stotake .....—gg^^^^^— „Anže, to-le imaš 40 kr. za ta mesec, pa ide! Imamo že druzega!" „Nič ne de", sem si mislil, poberem kopita in grem. Domov prišedši, pozdravijo me oče s kneftro, mati pa z burkljami. Moral sem daleč od doma v drugo vas, kjer vsak dan natezam dreto in mažem čevlje. Kadar pride kova stara mimo okna, jo vprašam, če so bile že tedaj železnice, ko je bila ona mlada. Ni še davno, kar je zagnala neka starka na to vprašanje birglje skozi okno, toda zadela ni mene ftmpak mojega mojstra, ki mi je pozneje seveda stotero povrnil, kar je dobil. Čevljarček sem tedaj. Kopite nabijam in cveke lomim. Predragi bralec iz tega previdiš, da nimam penarja, ker ga pač ni, in da je to glavni vzrok, zakaj jaz nisem bogatinec — kakšen milijoner, kakor ftotšild, ki je bojda tako bogat, da bi si dal lahko napraviti hišo iz samega srebra, zlat hlačen pas in rrtno ograjo iz samih klobas. škode, se ti postavno popusti na davku (štibri) 50 kr., 1 gld. kvečjemu 5 gld. Ako pa kak uradnik ali častnik, kteri ima itak mastno plačo, prosi še za podporo, da se mu ročno 50, 100 gld. in še več. Dragi kmetic, ljubi stanovski brat! Uradniki, čast* niki, kteri imajo znano mastne plače, in bi si prav lahko vsako leto nekaj prihranili, (prišparali) za stare dni, ker kmečki pridelki, žito, moka, meso i. t. d. so na jako nizki ceni, seveda na škodo tega ubogega kmeta, dobijo masten penzion. Tistim uradnikom, kteri res do starosti in oslabosti delujejo, nismo zavistni (falšni) ah večina jih je, kteri gredo v najbolših letih in močeh v penzion, dobijo si še potem druge službe proti dobri plači, ter imajo masten penzion in Še posebno mastne plačila. In to je skoraj pri vsakem penzionistu. Zakaj neki? ker je postava, Zakaj se te narobe postave ne popravijo? Dokler je uradnik ali častnik zmožen dela, naj so ne penzionira. Preljubi mi brat kmetic ! Ubijal »i se celo dobo Življenja pri bornem živežu v potu svojega obraza do visoke starosti, da imaš vse sloke in kruljave sklepove. ter prideloval morda 50, 60 let živež za človeštvo; nosil v štibernico in druge zavode denar, ali si že čul praviti o penzioniranem kmetu. Ako si dolžan v hranilnico ali posojilnico plačuješ v prvi po 4—5 gld., v drugi G gld. odstotkov. Ljubi kmetic mi plačujemo pri nizkih dolgovih po 6 gld. odstotkov, pri visokih zneskih na primer 100000 ali 200000 gld. pa se dobi denar po 3 gld. odstotkov. Sramota je za 19. stoletje da se stavijo pri hranilnicah in posojilnicah iz čistega dohodka take velikanske luksuriozne palače, poglej si r Mariboru in Celju, naj bi se rajši ubogimu kmetiču obresti znižale. Dalje dragi kmetic je pristojbinska postava od leta 1854 (desetek) celo narobežna, zadnje leta se je nekaj pa dosti premalo popravila. Od posestva v rednosti po 5—5000 gld. kterega kupiš ali sinu odstopiš plačaš 100—200 gld. desetka, ako je pa borzijanec, bogataš na borzi priigral 50.000 gld., plača desetka 5 gld. Ljubi kmetic, če te dobi doktor v roke in si ne moreš pomagati, zgubljen si, brez ozira na stranko. Tako dolgo te bode pulil in lupil, da si ob premoženje. Če te tožuje na primer za 100 gld. plačal si že po eksekuciji 150 gl. in končno si še zmiraj 150 gld. in še 50 gld. stroškov dolžan. — To je postavno. Mili Bog! usmili se. Jaz ti povem, ljubi kmetic, doktorja, saj ga svet dovolj pozna po imenu, je slovenski narodnjak in kmečki zastopnik, ni imel niti krajcarja erbšne. danes ga štejejo na 300000 gld. v premoženju, vse od krvavih žuljevih goldinarjev nbogega kmetica. (Konec prihodnje.) Kmečkim, obrtniškim in delavskim volilcem! Dragi kmetje, obrtniki in delavci! Kakor vam znano, so gospodje odvetniki in duhovniki našemu kme-tiškemu, delavskemu in obertniškemu stanu postavili svojevoljno kandidate za državni zbor iz svoje stranke To samovoljno postavljenje more vsakega kmeta, de- lavca in obrtnika v srce zaboleti, kei nam hočejo posiloma vriniti poslance iz svojih stanov, ker ne ra-zumijo in ne poznajo čisto nič naših zahtev. Ne pustimo se od njih v kozji rog pognati. Dragi tovarši kmetijskega, delavskega in obrtniškega stanu. Močno nas je vse te stanove razveselilo, ko se je po časnikih naznanilo, da so se začeli tudi kmetje, delavci in obrtniki za svoje pravice zanimati in tako postavili kandidate ali zastopnike v deržavni zbor iz kmetiškega stanu. Ce torej se kmetu slabo godi, godi se slabo tudi delavcem in obrtnikom. Tedaj so postavili za 5. kurijo za spodnjo Štajersko kmeta in dolgoletnega y občinskega predstojnika Janeza Wisenjak-a v Žamencih blizo Ptuja. Za 4. kurijo so postavili Franca Wrack o-ta, kmeta in občinskega predstojnika in načelnika okrajnega zastopa gornje Radgone v Orehovcih za volilni okraj Ptuj, Ljutomer, sv. Lenart, Ormož, Rogatec, Šmarje in gornjo Radgono. Za 4. kurijo Maribor, SI. Bistrica, SI. Gradec in t. d. so postavili Ludovika K resni k-a kmeta na Crešnjevci pri Slov. Bistrici. Tedaj dragi kmetje, delavci in obrtniki, velika sreča za nas vse, da so se znašli taki kmetje, kterih je volja, pred državni zbor stopiti in naše koristi predlagati in neustrašeno zahtevati, kar nam že po naravi pripada. Ker je že preteklo pol stoletja, kar volimo mi naše poslance iz drugih stanov v državni zbor, ki pa so za naš stan bore malo storili, je sedaj najzadnji čas in sveta dolžnost, da že vendar enkrat stopimo na svoje noge. Ker se bode zdaj začelo 20. stoletje, hočemo mi kmetje, obrtniki in delavci pokazati, da smo tudi mi sposobni si iz našega stana svoje poslance izbrati in sami sebe zastopati pri državnem zboru. Ne potrebujemo zanaprej nobenih kuratorjev za naš stan, ker sami najbolj znamo, kje nas čevelj žuli. Tedaj dragi kmetje, župani, obrtniki in delavci naša sveta dolžnost je, da mi začnemo skupaj držati, svoj stan častiti in ga ne zametavati ali sramotiti. Kdor sam sebe zaničuje, tisti je čisto neumen, če pa bi mi tako neumni bili, da bi mi sami sebe zameta-vali in bi šli v drugi tabor, namreč si hoteli iz drugih stanov za sebe svoje zastopnike iskati in njih voliti, bila bi to goropadna krivica in velika nesreča in sramota za vsakega kmetiškega in delavskega voliica. Tega pa nas sam Bog varuj. Velika sreča za naše, z davki preobložene in teptane stanove spodnjega slovenskega Štajarja bo, ako si mi izvolimo naše vrle neustrašene kmete, ktere so nam postavili za naše prihodne poslance, ker to nam bode začetek našega napredovanja in zgodovina poznejših časov bo o tem pripovedovala. Dragi tovarši, ker je pred desetimi leti bila ena knjižica spisana nkmetiški stan in njegov propad, sedajni čas i. t. d.a od kmeta Janeza Wisenjak-a. je to knjižico tudi dobil en gospod duhovnik in jo bral, in ta gospod je rekel: ,,Da bi jaz kmet bil, bi s tem človekom držal in ker nisem kmet, pa nemorem stem deržati." — Glejte, ta gospod je čisto resnico povedal, ker ako bi skupaj deržali, bi to bila tudi gotova sreča za nas. Dragi! Vi ste tudi nekateri svoje duhovnik si za volilne može izvolili, ali tisti ne bodo na kmeta, marveč za svoj stan delali — kmeta pi bodo na stran tiščali; gotovo je to resnica, bo dete se sami prepričali. Pa ker je ogromno število vrlih županov, kmetov, obrtnikov in delavcev izvol jenih, tedaj vsaki volilec naj si že doma na listek za piše tistega kmeta, kterega bode volil, ker se bode i listeki volilo in to je tudi prav dobro; se ne bo trebi nikoga bati in le kmeta voliti v našo korist. Ako b kteri izmed volilcev si rajši drugega izvolil kakor ii svojega stanu, tak zasramuje sam sebe, zasramuje vsi tiste volilci kteri so njega izvolili, on tedaj zasramd ves kmetiški, obrtniški in delavski stan, takega iz dajalca si zapomnimo za vselej. Prva volitva 5. kuri je bode 3. januarja 11)01 Za to kurijo je postavljen za spodnji slovenski Štajai Janez Wisenjak kmet in dolgoletni občinski predstojnik v Žamencih, kteri je neustrašljiv zagovornic naših stanov; njega volite enoglasno. Ta volilni kra obseže: Celje, Vransko. Gorjigrad. Laško, bošfanj v z volilnim krajem Celje. Konjice z volilnim krajen Konjice. Slovenjigradec z volilnim krajem Slovenji gradeč. Ptuj Ormuž, sv. Lenart z volilnim krajen Ptuj. Rogatec Šmarje z volilnim krajem Rogatec Brežice, Kozje, Sevnica z volilnim krajem Brežice in Ljutomer, Gornja Radgona z volilnim krajem Ljutomer Druga volitev 4. kurije bo dne S. januvarja 11)011 ki obseže: Ptuj, Ormuž, Sv. Lenart z volilnim krajem Ptuj. Rogatec, Šmarje z volilnim krajem Rogatec. Ljutomer, Gornja Radgona z volilnim krajem Lja tomer. Za ta volilni okraj je proglašen Franc W rac ko kmet, občinski predstojnik in načelnik gornje radgon .skega okrajnega zastopa v Orehovcih; volite ga edno-glasno. Volitev 4. kurije 8. januvarja 1901 z volilnim okrajem Maribor, slov. Bistrica. Konjice z volilnim okrajem Konjice. Slovenjigradec z volilnim krajem Slo venjigradec. Za ta volilni okraj je postavljen Ludvik Kresnik, kmet in župan v Crešnjovici pri Slov Bistrici, volite ga enoglasno. Dragi tovarši kmetiškega obrtniškega in delavskega stanu spodnje Štajerske! Imamo tedaj same kmete ii župane postavljene za naše poslance, in ker imajc njihovi občani vso zaupanje do njih, ni nam potreb* več o njih govoriti, in se vsi brezskrbno le njim pri družimo in jih izvolimo ter stem pokažemo kaj zamore naša edinost doseči. Bog dal srečo. Prosimo slavno uredništvo »Štajerca^, da se ti dopis prihodnje natisne. Podpisani župani, volilci čelrte in pele kurye: Andraž Kovačec. Martin Vičar. Franc Šori, Kmetje ptujskega, oruiožkega, ljutomerskega, sv. lenarškega, ponije radgonskega, rogačkega ia šmarskega okraja! Kakor Vam je morebiti znano, so gospodje i Ptuju za vaš volilni okraj za kmečke občine postavil kandidata za državni zbor gospoda dvornega svetnika doktora Fritz Ploj-a. Ker pa od vas nikdo dvornega svetnika dr. Fritz Boj-a ne pozna, kočemo vam mi povedati, kaj je to a en mož. On je sin umrlega advokata dr. Ploj-a, peri je mogel iz Ljutomera zbežati in se naselii v Naju, ker so ga kmetje pobiti hoteli. Kandidat Ploj »a je državni uradnik, mož, kateri od vlade na leto •000 gl. dobi, in zato, ker on 5000 gl. davčnega de-larja prejme, mora storiti to, kar hoče vlada. Pravi |, da je on vpliven mož! gotovo, ima on moč, temu tli onemu izšolanemu sinu kakega advokata službo »reskrbeti na stroške davkoplačevalcev, ali gospod dr. 'loj je brez moči in mora molčati, kadar se zahtevajo kmečke koristi, katere vladi niso prijetne, kajti vlada ;i ne bo d opasti pustila, da bi mož, ki je od nje plačan. proti njej nastopil. Uradnik Ploj ne bo nikoli smel nastopiti za zni- ianje davkov, ker on sam od davčnih denarjev živi; »n ne bo nikoli za zmanjšanje vojaških bremen go- oril, ker mu vlada tega ne dopusti; on tudi ne bo lasih interesov proti Ogerski zastopal, ker vlada hoče ; Ogersko v miru živeti, ampak on bo vedno tako jovoril, kakor bo ministrom ugajalo. Bodejo li ministri liberalni, bode uradnik Ploj govoril liberalno; bodejo lorikalr.i, bode on postal katoliški mož; in bodejo fcemški, bode on Nemec, in oko bodejo slovenski, »ode on Slovenca igral. Od kmetijstva pa nebo nič povoril. ker on od tega ne razume nič. Kmetje! Mi kmetje gornje radgonskega okraja ftmo se odločili tega gospoda doktorja in uradnika Jne voliti in mi smo proti njemu kot državnozborskemu Bkandidatn, našega vrlega načelnika okrajnega zastopa ■gospoda Franc Vračko-ta postavili. Gospod Franc V račk o je kmet v Orehovci pri Radgoni, je sin slovenskih kmečkih starišev, posestnik HO oralov zemljišča, katerega že 30 let sam obdeljuje. ■jeta 1882 bil je v svoji orehovški občini izvoljen ob-Kinskim predstojnikom, kjer je še danes obč. predstojnik, Be ud k raj nega in okrajnega šolskega sveta, načelnik lerkvenega sklada cerkve sv. Petra, in načelnik prosto-jlroljTie požarne brambe. Gospod Vračko pa ne deluje lamo za svojo domačo občino ampak rudi zn cel okraj, Ker je od leta 1890 načelnik okrajnega zastopa gornje ■adgonskega, kateri oj;un se uljudno odgovarjati, da sem jaz že nekaj la ud trgovskega in obrtniškega varstvenega društva Štajersko in se na podlagi tega zavežem, strogo > gori omenjenih statutih držati ter to društvo po oji moči kolikor mi mogoče podpirati. Z uljudno )šnjo lo izjavo v Vašem cenjenem listu v prihodnji laji razglasiti, beležim se z vso vdanosljo Domenico Meniš. Iz Oplotnice. 27. novembra vršile so se pri nas litve volnih mož. Dopoldne bila je volitev pete rije in so bili izvoljeni možje kmečke stranke z etretjinsko večino; popoldne pa za četrto kurijo so bili možje tudi kmečke stranke izvoljeni z etrctjinsko večino. Kmetje le tako naprej. Iz Celja. Gospod državnozborski kandidat Berks ros ljubi človek. Svoje uradnike in sluge plačuje rsino in krepko (?) Kdor iz njegove službe stopi lump, falot, tat, slepar in nobeden ne gre brez arcnja. Ni prav lepo, da bode on državni poslanec, r on sam osebno pove: ,,Ne jezite se, ako jaz s ovonci držim, saj sem Nemec in to storim le zato. svoje dijete (plačilo) potegnem, ker drugače ne |)rem živeti" i. t. d. i. t. d. Prihodnjič več. Roparstvo v Halozah noče jenjati in ljudstvo je ko razburjeno, da mnogi po cele noči okoli pazijo streljajo, drugi se celo ne upajo v svojih stanova-feili prenočevati in zopet drugi se zaplankajo in reljajo po cele noči skozi okna ven. Ker okrajno [varstvo nič ne stori, da bi se mučeno ljudstvo potilo, prišlo je več Haložanov k županu in dežel-Imu poslancu gospodu Orni g-u in ga prosilo, naj ! o tej stvari na cesarskega namestnika pisal. Gospod ^lig bode tej želji ustregel in prihodnje dni v Gradec I, da bode cesarskemu namestniku žalostni položaj Jožanov razložil! Iz Hardeka blizu Ormoža. Dragi kmeti iz Velike de!je, čestitamo vam k sestavku, katerega smo bra- v zadnjem ., Štajercu." Nekaterim Ormožancem ste Išansko zakurili, ter njim istino povedali, katera ih je ostro zabolela. To razvidimo iz dopisov, ki i jih prinesla „Slov. Gospodar" od 22. in „Siid- trisehe Post" od 25. t. m. Kar se tiče „Slov. Ipodarja", moramo razodeti, da smo si mogli nose akniti, ko smo ga brali. Draga ormoška „inteli- icija" takih gnusnih izrazov mi prosti kmeti ne znamo in nismo navajeni se jih poslužiti in če še so celo z oženkom opijanili. Vsaki bi se sramoval, bi v časih kake nemoči kaj takega govoril, tem jo če bi v treznosti kaj takega pisal. Na ta način 'orijo bosanski cigani, ako so v svaji zaradi ukra- lih jagnjetov. In takih zarobljenostih se proprije- ormoška inteligencija. V jezi človek marsikaj hu- ja stori, in zatoraj moramo ta izliv strupenega na prizanesti, ali lagati jim vendar nebi bilo treba. si slavna ormoška inteligencija misli, da smo se kuruzinja najeli in da smo njeni norci? Za or- Ško nemško Šolo se je že kamen vozil, več Še, bila je zezidana in pod streho, in sploh še ste nas sle-parili in nam trdili, da nikoli ne bode odprta. In sedaj se predrznite v časnikih vaše laži preklicati, ker pišete, da je ta šolska stvar že bila v zadni inštanciji rešena, pred ko je g. dr. Delpin v Ormož prišel in se začel za to reč poganjati. In ta gospod je že črez štiri leta v Ormožu. Draga inteligencija. v tej zadevi je šlo za naše žepe in neodgovorno je bilo tvoje djanje nasproti vsem prebivalcem presnega šolskega okraja. Mi bi se lahko z Ormožanci zedinili ter si postavili šolo, ki nebi imela para v celi okolici. Ali vi, ki se dičite kot kmetski prijatelji, ste nas za nose vodili, nas z lažmi krmili, ter nam obetali zlate rože tako dolgo, da smo prepali. Za take prijatelje se mi zahvalimo, izučili ste nas dobro. Mi vas več ne poznamo in ne petrebujemo. z Bogom. Kar pa se tiče nezrelega sada vaših nesramnih prizadev, to je nove okolične šole, stoji ta, kakor je znano, na Ku-hariČevi njivi. Tje slišiš tudi ti dvomljiva ormoška inteligencija s tem vred. kaj navadno kmeti na njive vozijo. — Dalje pravijo v začetku omenjeni dopisi, da g. dr. Delpin nima nikakih zaslug za nemško ormoško šolo in da bi naj dal to laž na podlagi § 19 preklicati. Zdi se nam, da nas s tem hočete zopet dražiti in nas razpreti z g. dr Delpinorn. Zastonj vam je; dovolj so nam zasluge tega gospoda znane, in prepričani smo, da jih tudi vi niste izgrešili. saj so vam bile pri vaši tajni mašinariji dovolj neprijetne. Ali znabiti hočejo dopisi g. dr. Delpina žaliti? Kaj še več. Ta gospod nima časa se na take obrodke zadušljive in brlave pisarije ozirati; mi bi mu tudi to zamerili. Prosimo ga samo, naj v pravem času zopet glavo vzdigne, na primer v okrajnem občnem zboru in naj zopet enkrat dokaže, da se »neustrašenega prvobori telja" in njegovih hnzarov nikomur ni potreba bati in da so jih tudi nigdo ne boji. Naj zopet enkrat dokaže, kako slabo je ta vojskovodja oborožen, da se mu z glave nikol ne bliska, če bi se mu tudi slama s plamenom zažgala. Koncem se od vas dragi Nedeljčani poslovimo in vam želimo, da bi adventne čase prav dobro preživeli in če bodete kaj k zornicam hodili. povejte pri tej priliki vašemu Jakpecu naj se v prihodnje po kolodvorih nesposobno ne obnaša, naj se zmisli svojega stana, ki mu zapoveduje, da utrdjava mir med ljudstvom, da napeljava vsakega, bodi si Nemec ali Slovenec, Madžar ali Horvat na pota moralnih čednosti. Povejte mu, naj se politike ogibljc in naj rajši bolje pazi na ovce svoje črede, katere so mu izročene, drugače bomo mu prihodnjič glasneje zaigrali. -sch- Postaja V Hočah se bode razširila in se je delo že pričelo, ki bode trajalo bojda tri mesece, če ne dalje, saj je že bilo potrebno večje postaje. Iz Ljutomera. (Požar.) Dne 22. t. m. bila je vas RunČena, katere poslopja so večinoma iz lesa narejena in s slamo krita, samo skoz hitro in naporno pomočjo popolnega uničenja obvarovana. Popoldne ob 4. uri pričelo je goreti v šupi za vozove posestnika Ran-taše in se je ogenj hipoma razširil tudi na poslopja soseda Vinarič-a, tako daje bilo hitro 6 poslopij teh dveh posestnikov v plamenu. Ista so pogorela do tal, kakor tudi vsa oprava in pridelki bili so vničeni. Živino so razen svinj in nekaj drobnice rešili. Zanetili so otroci nekega gostača, ki so se z žvepljenkami igrali. Delavski nadzornik — pastir. V sv. Lovrencu nad Mariborom so veliki kamenolomi v katerih si služi kruh na stotine delavcev. V enega teh kamenolomov je prišel lani za nadzornika delavcev nek človek, ki je pa zastopil to delo nadzorovati toliko, kakor zajec na boben. Nesreča za nesrečo so se pripetile pod nadzorstvom tega brezvestnega nadzornika. Zato si pa tndi na tem bregu ni ogreval dolgo svojih kosti, mesa je imel tak zelo malo. Moral je zapustiti to slnžbo letos spomladi in tudi prodati kozo, ki si jo je malo poprej knpil. Sedaj pa pase krave pri nekem kmetu v bližini tega kamenoloma, da lahko še včasih pogleda kaj še njegovi ljudje počnejo. Tako ljubi moji delavci ne godrnjajte nad temi, ki so čez vas postavljeni. Tudi nisem mislil item pismom nikomur slab zgled dati, ampak spomnil sem vas na pregovor, ki pravi: Kdor po visokem leta, na nizko pade. Kamenolomski delavec. Nečloveško mučenje živine. Pred par dnevi oglasil se je pri nas gospod S. in pripovedoval, da je slučajno naletel na voznike, ki so vozili kamenje ter svojo živino tako po zverinsko pretepavali, da bi se je železno srce usmiliti moglo. Vozniki, ali ne veste, da ubogo živino ravno tak boli kot človeka ?! Divjaki kaj takega ne počenjajo. Ali ni tam kje blizu gospodov c. kr. žandarmov, da bi se za to zanimali in stvar sodišču naznanili! Če je cesta slaba, za to ni živina kriva. Toraj se uljndno prosi, da se nadalje take reči ne bodejo več dogajale, drugače se bo te voznike moralo postavno kaznovati. 81 Sv. Lenartt pri Veliki nedelji se nam poroča: Prišla sta nedavno sem v neko gostilno dva učitelja. Bral je eden učitelj ,.Štajerca" in nato se mu je pridružil podučitelj Kosi od Sv. Barbare v Halozah, zgrabil kakor volk za ..Štajerca" ter ga raztrgal. To je, pravi se, naredil že v drugič. Praša.se, kje se je ta haloški podučitelj nčil omike. Če je to storil v pijanosti, no mu ni tolike zamere, sicer pa naj poskusi samo še enkrat kaj takega, bodemo pa na pristojnem mestu drugače ž njim obravnavali. Za danes naj si samo toliko zapomni. Iz hudobnosti poškodovan in užaljen krčmar. Iz TeflRJt pri Konjicah. Brali smo zadnjič v „Slovenskem Gospodarju" tudi nekaj iz naše vasi, da hočejo v tistem dopisu podpisani volilci voliti za poslanca g. Zičkar-ja. Kako pa tudi ne, saj so vsi sami njegovi sorodniki in sobrati mariborskih gospodov. Tudi vemo kam pes taco moli. Oni mislijo: kar mi hočemo, to se mora igoditi. Pa, Janez le počakaj, tudi tebi se ure potekajo. O ti ljuba nezavednost! ali te še ne bo konec? Ali moramo mi res zmeraj po vašem kopitu šivati? Ali mora naš zastopnik na Dunaju biti vedno le kak sastaran dohtar ali duhoven ? kateri se le iz naSih žuljev živijo? Ne! zanaprej ne sme tako biti. Ali je kateri teh gospodov še kedaj za plug ali brano držal in si denarje tako težko služil kakor mi ? Ne! tak ne more, ne ve, in tudi kakor vemo ne srni I pomagati, ker on ima roke zavezane. Neka pravljiJ pravi: vsak svetnik ima roke k sebi obrnjene, zakaj« pa ti ubogi kmet, držiš roke od sebe in svojo pnB vico le drugim stanovom v roke pokladaš? Taki goal podje skrbijo le za sebe in skoz tebe kmet, za svoji čast; tvoje blagostanje pa pustijo v nemar, so' ga pustili dosedaj in ga bodejo pustili tudi posihraaM Ali morda mislijo takrat v „Gospodarju" podpisani! možje, šolki očetje enako, da jim bode namreč pol slanec Žičkar pripomogel, da bodejo njih otroci kojl po 6 let v šolo hodili? Tedaj jih je pač obžalovati.! Potem bodete pa imeli več prostora v vaši novi šoli in ne bo vam več treba od otrok iz drugiH občin po dva goldinarja za vašo šolo terjati, j s katero bi seveda imeli nbogi otroci vsaj po zimi bliJ žje in lepši pot. Kar se naših otrok tiče, že vemo! kaj nam je storiti, vašim pa želimo, da bi se bolja izobrazili, kakor ste se vi in na umu bolj bistri postali, ter se že enkrat izkopali iz nevednosti. VeČ kmetov, ki niso vašega mišljenja. J Iz Žetalske Župnije. Pravico Bog ljubi in ti; i: ljudje! Kdor je poznal mirmo žetalsko župnijo p ml par letim še posebno žetalsko vas, smel je reči, Q delavcev. TaboTstrassc Štev. 71. Odlikovana z nad 400 zlatimi, (rebernlml In bronaitlmi medaljami na vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna prisnanska pisma zastonj. — Zastopniki in pre-___________ kupci se iščejo. ft :xHl Josef Pirich mlajši usnjar t> Ptuii pri Dravi ittv. 1, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega "si® ni ca kakor: najboljše govejske in svinjske podplate, črne in rujave (na biks), kravje, teličje in telečje kože. Dalje šagrin, gams in gordovan-usnje po najnižji ceni. Dobro sortirano zalogo čevljarskih potrebščin, kakor čevljarsko platno, file, cug, rinčice i. t. d. g^r*Ku|)ujeni in izdelujem kože**^&G[ vsake vrste: govejske, telečje, konjske in svinjske kozje. iNaznanim, da so svinjske kože izdelane, i I msm GEORG STELZER, tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, priporoča svojo zalogo izgotovljcnega tapetarskega blaga, vsakovrstne madrace, počivalnice ali dlvane itd. po najnižji ceni; gospodje Župniki dobe posebni rabat. I Najboljše zlate, srebrne, nikelnaste in druge ure dobite pri Ditingovem nasledniku Th. Fehrenbach-u V MARIBORU, gospodska ulica štev. 26. — Podruž- : Dravska ulica štev. 15. Tinker budilniki od i gi. 20 kr. naprej. Budilniki $ koledarjem od 2 gl. naprej, nikljeue rem. anker ure od 2 gl. 50 kr. naprej. Srebernc rem. ure od 4, anker od 6 gl. in višje. Zlate ure za gospe od 10 gi. naprej in zlate ure za gospode 20 gl. in višje. Ure na nihalo (pendel), ki bijejo, 10 gl., ki bijejo četrte, od 20 gl. naprej. Zlati poročni prstani od l gl. so kr. naprej. Zlate verižice od 3 gl., srebrne od 2 gl. naprej. Uhani, igle, zapestnice, noži in vilice, očala, na- nOSniki in toplomeri raznih vrst. Kupuje staro zlato in srebro. Popravila in vrezke izvrši hitro in po ceni. TlUStrovane Cenike pošiljam zastonj in pošte prosto. Franc M at he is v Brežicah, veletržec z jajci in deželnimi pridelki kupuje po najvišji ceni vsakovrstne pridelke, kakor: fižol, pšenico, oves, suhe slive, orehe, maslo, knoper, vosek, laneno seme, jajca, konopljeno seme, vinski kamen (veštajn) i, i d. ^ Šeiger~jeva \& trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami v Celju, glavni trg 2, priporoča svojo največo zaloga molitvenih in Šolskih Jcnjig in ljudskih (narodnih) spisov. — 12 — T7- koroška ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (Drahtmatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, med leno, politirano in lakirano, železne po« sielje, lepe otročje postelje z omrežjem, tapetovano kostne postelje, vsakoršne iepihe (preproge) žimnice (madroce) iz konjske dlake, morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in drago posteljnino. Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni. | Kopališče ¥ Ptuju. \ f Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko- 9 | pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure ) ^ popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr- | m ganje po udih in kosteh. k mmm^mmmm^m&mmfcmmm, ITranz IMescb! prej Max Ott, najpoprej Poskoscliil-I, trgovina z železom, kovinami in orožjem, Florijanski trg v Ptuju Ungarthor ulica, priporoča: najboljše vrste štajerskega železa v kosih in za obroče, vsake vrste pleha, tirata in kovin, dele za vozove, dele za pluge, poljedelske stroje, medene (mesingaste) dele za vodnjake, Orodje za peljedeljce, vinorejo in vsako obrt. §0r* Nagrobne križe ^^g pristno pozlačene po vsakovrstnih cenah. Pasamezne dele za vzidane štedilnike (špar-herde), plehnate in lite štedilnike, lite pis-kre, železne in kufraste kotle, kuhinjsko lito in plehasto emalirano posodo in drugo kuhinjsko orodje. Pohištvo in konjsko opravo, okov za stavbe, stare šine in traverze, verige, žeblje, šravfe in nete. Dalje strešni papendekel in plate za v zid (Isolirplatten.) Živinski in letni sejmi v Slovenski Bistrici 1900—1901. Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti; dne 4. maja; dne 4. junija; dne 25. julija; dne 24. avgusta; dne 24. septembra; dne 28. oktobra in dne 23. novembra. Ob teh dnevih vršijo se razun kramarskih in živinskih sejmov, ob jednem tudi iW"" konjski sejmi *W& s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da celo inozemski kupci. Ustanovljeno leta 1842. V. Schulfink, trgovina s špecerijskim blagom v PTUJU, glavni trg priporoča iz svoje velike zaloge sladkor, kavo, riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd. Gumi za cepljenje, najboljše rafijo po najnižji ceni. Agentura c. kr. priv. zavarovalne družbe „oesterr. PtiBnix." Obleke za gospode in dečke po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno A. Masten v Ptuju. Tam so tudi na ogled vzorci najnovejših in trpežnih štofov. Ignaz Mayer, Ptuj, J priporoča svojo veliko zalogo najlepših in cenenih klobnkov, vsakovrstna obuvala iz filca, koščeke od filca za zimske obuvala proste in fine vrste, Škorne iz filca i. t. d. Vse samo lastnega izdelka, nikako fabrisko blago, toraj garantirano močno in trpeče blago. Izdelovanje klobnkov in blaga iz filca. Popravila lepo, hitro in po ceni. — Najstarejša trgovina s klobuki t Ptuju. — 13 — KARL ARK, fabriska zaloga klobukov Tegetthofstrasse 35 v Mariboru^ Tegetthofstrasse 35 priporočam za jesen in zimo fine volnene in filcaste klobuke, nepremofijive štajerske lodnasfe klobuke od gl. 1.50 naprej. Klobuke za dečke po ceni. Največja zaloga vsakovrstnih filcastih copatov, visokih in nizkih od 90 kr. naprej, kakor tudi športne in zimske kape po vsaki ceni. Razen tega dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti da je izšel moj novi ilustrirani (s podobami) cenik, katerega toplo priporočam v pregled. en ■0 CO m* a ■-s. "S e-Ž E| *•§ -M O, o L. ^ 03 J k Lekarna pri zamorcu y Radgoni priporoča slednje zdravila: Za giht in rematizem (trganje po udih in via-ženju) 1 flaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen čaj, 1 zvezek 80 kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krofe in debeli vrat. Prah proti bledenici, 1 skatelca 20 kr. ali 40 vin. Prah proti potnim nogam, I škatlica 40 kr.. ali 80 vin. Prah proti kašlju, 1 škatlica 20 kr.. ali 40 vin. Fina ribja mast, l fiaža (}0 kr., ali 1 K 20 h. Kolodium za kurja očesa. Naša 35 kr. ali 70 h. j?£ašterproti kurjem očesom, 1 škatlca 30 kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo za kurja očesa z debelo kožo. Balsam proti ozeblini, 1 flaška 25 kr., ali 50 vin. Konjski prah, izvrstno za goltanec 25 kr., ali 50 vin. Mlečni prah za pomnozenje in poboljšanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah proti perečem ognju in črmnici BO kr. ali 60 vin. Homejopatične kaplice za svinje proti črmnici 25 kr. aH 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male 1 škatlica 25 kr. ali 50 vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan. Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni. JOSEF GSPALTL, CD *T 03 1 3 N T3—. I<3 SO »a &a 8. (S O I zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. G, j priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših in solidnih žlahnib ; kamenoo, zlatnine, sreberninc itd., potem tudi svojo veliko zalogo zia- ! tih, srebemib, tUla- in nikclnastib ur. Za vsako uro se več let jamči. bar© lepotiio in dragOtljO kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. Ufakoprstna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. JOS. KASIMIR I v Ptuju? florijanski trg nrgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reininghaus.'' Za&fop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja ^Generali" fcunovljeno leta 18*76. — Zaloga sladkorja, kane, čaja, ruma, celega in ksikancga SpCba, najmočnejšega Špirita tU jCSlh, Žganja, najboljšega Ilia, cementa, karbolineja, žgane smole, suhih in oljnatih farb, firneža, fcepla, apnO za klajo (Futterkalk), grenke $0ll, SOde, Žajfe, živinske in druge kortače i. t. d. po najnižji ceni. wrsm Josef Kollenz v Ptuju priporoča svojo Msr* steklarsko in porcelansto blago -s* posebno me