ZELEZAR Leto XVI. Št. 5 Maj 1976 Posojilo za gradnjo in obnovo cest Čeprav smo že iz dnevnega časopisa lahko izvedeli, da je razpisano javno posojilo za obnovo, modernizacijo in novogradnje cestnega omrežja v SR Sloveniji, — poziv za vpis posojila je bil objavljen tudi v »Delu« dne 17. aprila t. E — je prav, da povzamemo nekaj misli iz poziva Štaba za izvedbo vpisa posojila občine Celje. Tako vabilo je omenjeni štab naslovih na vse občane, na vse organizacije združenega -dela, na vse delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije, skratka na vse, ki ceste uporabljajo in ki nam je pri srcu naš boljši in lepši jutrišnji dan. V naši temeljni organizaciji združenega dela je ustanovljen štab za vpis posojila, ki ga sestavljajo: predsednik Delavskega sveta, predsednik Sindikalne organizacije, predsednik aktiva ZSMS (mladina), predsednik aktiva Zveze borcev NOV, vodja splošne delegacije, sekretar Osnovne organizacije ZK in odgovorni predstavnik finančno-ekonomskega sektorja TOZD. Skupni razpisani znesek v republiki je 900,000.000 dinarjev. Glede na število zaposlenih odpade na celjsko občino kot minimalna obveznost 46,017.000 dinarjev. Zaradi takšne obveznosti je nujno, da pristopimo k tej odgovorni nalogi pod geslom: »Najmanj polovico neto mesečnega dohodka (osebnega) za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za naš lepši jutri!« in sicer: i; —" delavci v združenem delu in tisti, ki so zaposleni pri zasebnikih od neto osebnega dohodka; — upokojenci od pokojnine; — kmetje od katastrskega dohodka; — obrtniki in svobodni poklici od osnove, od katere se obračunavajo prispevki. Sredstva, ki jih bo skupnost za ceste zbrala s posojilom, bodo omogočila znatno hitrejše uresničevanje celotnega programa, ki med drugim predvideva, da bo v obdobju 1976—1980 modernizirano 728 kilometrov makadamskih cest, ojačano 601 km moderniziranih cest, rekonstruirano 216 km cest, na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avtocest, zgrajenih 22 cestnih mostov in tako naprej. Z uspešno izvedenim vpisom posojila bomo reševali v tem obdobju najbolj kritična leta, to je 1976 in 1977, ki v bilanci dohodkov v novem sistemu financiranja brez posojila izkazujeta dokaj velik negativni saldo. Nedvomno bo posojilo za ceste dopolnjevalo materialno bilanco tudi v ostalem srednjeročnem obdobju 1976—1980. V občini Celje bi konkretno morali v srednjeročnem razdobju re- šiti problem tranzitnega prometa skozi Celje. Iz teh razlogov smo živo zainteresirani na čimprejšnji dograditvi avtoceste Hoče—Levec in na zgraditvi celjskega mestnega križa, to je magistralnih cest sever —jug in zahod. 2e sklenjeni dolgoročni dogovor o financiranju celjskega mestnega križa med celjsko občino in republiško interesno skupnostjo za ceste predvideva združevanje sredstev v višini 170,394.000 din. Polovico sredstev prispeva občina Celje. Delež republiške skupnosti (druga polovica) je v glavnem odvisen od uspešnosti vpisa posojila za ceste. Iz tega izhaja^da bo predvideni znesek 46,017.060 din, kar naj bi zbrali minimalno v celjski občini, porabljen za financiranje graditve magistralnih in regionalnih cešt na našem območju. Zaradi vsega navedenega smo v celjski občini močno zainteresirani, da vpis posojila uspe in da dosežemo tudi presežek vplačil posojila. Nedvomno v Celju pridobimo z vpisom posojila več, kakor pa bo znašalo vplačano posojilo. Morebitni presežek vplačanega posojila je namenjen občini, ki bo ta presežek dosegla, zato si prizadevajmo, da presežek tudi dosežemo. Z morebitnim presežkom bi lahko vplivali na dinamiko celjskega mestnega križa, ali ha pospešeno graditev ldkalnih cest, saj bi na ta način lahko sprostili vezana sredstva po dogovoru o sofinanciranju celjskega mestnega križa. Posojilo vpišejo in vplačajo pravne in fizične osebe (podjetja, ustanove in posamezniki), vpis posojila bo v letu 1976, Fizične osebe (posamezniki, zasebniki, upokojenci) lahko vplačajo enkratno, ali v največ 24 obrokih (mesečnih), pravne osebe pa enkratno ali v dveh obrokih. Posojilo bo vrnjeno v petih enakih letnih anuitetah (obrokih), ki dospejo v vplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija .1979. Posojilo bo obrestovano po 10 % letni stopnji. Vpis posojila bo od 1. maja do 31. oktobra 1976. Izdali bodo obveznice za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR 'Sloveniji, v višini 900,000.000 din, s poroštvom socialistične republike Slovenije. Občinski štab za izvedbo vpisa posojila bo določil vpisna mesta: pri temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in pod. za občane, ki združujejo delo; za ostale občane (kmetje, upokojenci, svobodni poklici in t. n pa pri krajevnih skupnostih. VPISUJMO POSOJILO ZA CESTE! Pred j avno razpravo NAČRT DELOVANJA SINDIKATOV V JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov je sprejelo načrt delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, za celotno področje razprave. Iz načrta objavljamo v našem glasilu samo tisti del,ki se nanaša neposredno na osnovno organizacijo sindikata v delovnih organizacijah. Sindikati in Zveza sindikatov Slovenije bomo na vseh ravneh svoje organiziranosti delovali tako, da bomo v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu: — dosegli najširšo seznanjenost delavcev v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih okoljih z osnutkom zakona o združenem delu, spodbudili kar najbolj množično in organizirano obravnavanje osnutka in organizirano zbiranje in sporočanje pripomb in predlogov za spremembe in dopolnitve predlagatelju zakona ter hkrati — opravili kritično oceno samoupravnih razmer v sleherni temeljni in drugi organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih okoljih s stališča predlaganih zakonskih rešitev in se dogovorili za odpravo pomanjkljivosti pri uresničevanju ustavne vsebine in načihih organiziranosti samoupravljanja. Navedeni cilji, ki jih moramo doseči, torej pomenijo načrtno nadaljevanje uveljavljanja ustavne vsebine samoupravnih odnosov v združenem delu in so tako sestavni del vseh drugih družbeno- političnih aktivnosti sindikatov na osnovi sklepov, sprejetih na 8. kongresu ZSS in uresničevanja posameznih nalog kot vsebinske celote. Sindikati in SZDL so v skladu S svojo družbenopolitično vlogo in nalogami neposredno odgovorni politični nosilci in organizatorji javne razprave o osnutku zakona o" združenem delu. Pri tem so Sindikati neposredni nosilci te aktivnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, skupaj s- SZDL pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, medtem ko organizacije SZDL organizirajo in vodijo to razpravo v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in v društvih. Celotno aktivnost na ravni republike in v občinah usklajujejo koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ustave pri izvršnem komiteju predsedstva CK ZKS oziroma pri OK ZKS. Predsednik izvršnega odbora OOS pripravi in po opravljenem posvetu V občini in po dogovoru s sekretarjem OO ZK skliče politični aktiv, ki ga sestavljajo: člani sekretariata OO ZK, člani IO OOS, člani predsedstva OO ZSMS, predsedniki samoupravnih organov, delegati v KS, SIS in DPS in vodilni delavci in predstavniki posameznih strokovnih služb. Sestanki političnih aktivov naj bi bili v enem tednu po posvetu v občini, vendar najpozneje do 10. maja. Na sestanku političnega aktiva je potrebno seznaniti udeležence s pomenom in osnovno vsebino osnutka zakona o združenem delu. Na tem sestanku je potrebno sprejeti konkreten načrt javne razprave v TOZD oziroma v delovni skupnosti, ki mora zagotavljati: (Dalje na 2. strani) ■H po /t ■Hi ||||||| Pil ¡1 i | \ ¡■1 J . i Kg ■ I ■ BmBBB 1 i - Iv. pMi. i®s ", H «Mrf ii» B Zareče žile iz konti naprave SPREJETE INOVACIJE Na 17. redni seji komisije za racionalizacije dne 9. aprila 1976 je bilo obravnavanih 13 inovacijskih predlogov. Med temi je komisija 12 predloogv sprejela in 1 zavrnila. Poglejmo kakšni so predlogi: — Predlog Renčelj Vladimirja in Zupanc Stanka številka 110/49/75 »Luknjač za izolacije« je komisija sprejela. Na osnovi letnega prihranka, ki znaša 4.045,80 din in upoštevanja varnosti je določeno, da dobita predlagatelja enkratno pavšalno odškodnino. — Predlog ing. Manojloviča, Čretnik Ivana in Čehovin Borisa številka 68/6/75 »Popravljanje grafitnih elektrod za elektropeč Birlec« je. komisija sprejela in sklenila, da se postopno obračunajo po samoupravnem sporazumu 3 odškodnine. Za prvo leto se obračuna odškodnina na osnovi 926.051,12 din. Pri tem se upošteva faktor 1. b. Odškodnina še deli enakomerno med avtorji. — Predlog ing. Tomažin Dominika številka 75/13/75 »Snemalec za izvlačenje nalitega jekla iz ko-kile« je komisija sprejela in sklenila, da se predlagatelju izplačajo postopno 3 odškodnine. Za prvo leto koriščenja predloga se določi odškodnina na osnovi prihranka 50.784,00 din, po 26. členu samoupravnega sporazuma po 2. b. — Predlog ing. Povalej Leopolda in ing, Černak Feliksa številka 109/48/75 »Stroj za središčenje valjev« je komisija sprejela in odločila, da se obračuna odškodnina na osnovi dejanskega prihranka po enem letu koriščenja. V zvezi s predlogom se zadolži analitik za inovacije, da sproži proučevanje možnosti patentiranja predloga. —_ Predlog tov. Godicelj Franca številka 125/64/75 »Zamenjava fotocelic s časovnimi releji« je komisija sprejela in odločila, da se avtorja nagradi z enkratno , odškodnino, ki se določi na osnovi prihranka 98.958,90 din po členu 26. samoupravnega sporazuma pod 1. b. — Predlog Petkovič Pavla številka 112/51/75 »Obrizgavanje livnih kokil na plavžu« je komisija obravnavala in sklenila, da se e-videntira. .—Predlog Petkovič Pavla številka 113/52/75 »Rekonstrukcija dvokrakih klešč« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju izplača enkratna pavšalna odškodnina. Tovariš Petkovič Pavel je s predlogom številka 115/54/75 prijavil sodelovanje pri. spremembi transportne posode zasipke materiala na plavžu. Koristni predlog je komisija nagradila z enkratno pavšalno nagrado. Dej te nagrade dobi že upokojeni delovodja tovariš Žolnir, del pa oblikovalec predloga. t— Dr. Šturbej Alojz in Korošec Ignac sta predlagala, da se obračuna odškodnina za tretje leto koriščenja predloga številka 47/72 .»Masa za popravilo elektro-peči«. Komisija je sklenila, da se izvrši obračun odškodnine na o-snovi prihranka 10.050,40 din po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 4. b. — Tovariš Šeliga Vinko je predložil izračun prihranka za tretje obdobje koriščenja predloga številka 50/73. Komisija je sklenila, da se izplača avtorju odškodnina na osnovi’ prihranka. 213.574,00 din po členu 26. samoupravnega sporazuma pod 1. b. — Predlog ing. Ravnikarja, ing/ Korenta in Šumej Antona številka 106/45/75 »Sprememba temperaturne regulacije ventilov na progi 0 550 mm« je komisija sprejela in odločila, da se avtorjem izplača enkratna odškodnina na osnovi prihranka - 712.504,08 din. Odškodnina se določi po čle- nu 26. samoupravnega sporazuma pod 2. a. ih se enakomerno razdeli med predlagatelji. — Predlog Verdev Jožeta številka 127/1/76 »Transport povratka aglomerata« je komisija preučila in zahtevala, da se dopolni z mnenjem tehnologov in konstrukcijskega biroja. PRED JAVNO RAZPRAVO (Nadaljevanje s 1. strani) — da bodo vsi delavci seznanjeni s pomenom in osnovno vsebino osnutka zakona o združenem delu in da bodo imeli možnost dati. pripombe ali * predloge za njegovo izpopolnitev; — da bodo delavci na podlagi pripravljene analize lahko ocenili samoupravne razmere- v svoji temeljni, v delovni in v sestavljeni organizaciji združenega dela s stališči določb osnutka zakona in se na tej podlagi odločili za nadaljnje ukrepe za poglabljanje samoupravnih odnosov in za odpravljanje ugotovljenih po-mankljivosti. Na navedenem sestanku političnega aktiva naj bi ustanovili odbor za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki bi deloval pri IO OOS do končne javne razprave. Odbor naj ima predsednika. Naloge odbora za organizacijo javne razprave so: 1. Ob tvornem sodelovanju strokovnih služb poskrbi za izdelavo analize o samoupravnih razmerah. Pri izdelavi analize si pomagajo z »Opomnikom o analizi samoupravnih razmer, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela,« ki je bil objavljen v prilogi DE »Sindikati« št. 5 z dne 21, III. 1975. leta. Predvsem je potrebno ugotoviti, ali je bilo opravljeno dosledno konstituiranje TOZD in po potrebi dati por budo za ustanovitev več TOZD; ali je bila izvedena dosledna razmejitev družbenih sredstev delavcem v TOZD; ali vsebina statutov TOZD zadovoljuje in ali so s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev podlaga temu združevanju; ali so jasno razmejenen zadeve, o katerih odločajo delavci na svojih’ zborih, in zadeve, o katerih odločajo delegati v delavskih svetih; ali šo jasno opredeljene «naloge kolektivnih izvršilnih organov in. poslovodnih- organov in ali je vse to skladno z rešitvami v osnutku zakona; kateri so vzroki, da,še ni dovolj učinkovita samoupravna delavska kontrola; zakaj še morda ni urejena celotna samoupravna zakonodaja ali celo še ne opravljena registracija; ali so ustvarjeni pogoji za delo delegatov in delegacij za vse smeri u-resničevanja interesov delavcev in zakaj' so pri tem še slabosti; kako so opredeljeni in razviti dohodkovni odnosi med TOZD, ki so med seboj odvisne v pogojih poslovanja in v razvoju, in zakaj v teh odnosih še ni uveljavljeno skupno ugotavljanje rezultatov poslovanja in delitev skupaj u-st var j enega dohodka in rizika; kje so vzroki za pomanjkljivosti v samoupravni zakonodaji in sa- moupravni praksi, da pri delitvi osebnih dohodkov ni dovolj upoštevana produktivnost in dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi kot z rezultatom minulega dela; kje so vzroki za slabše gospodarske rezultate celotne OZD itd. Vse to je potrebno preveriti s stališča rešitev v osnutku zakona. 2. Predloži analizo o samoupravnih razmerah' v obravnavo vodstvom vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi se le-te dobro pripravile na skupno oceno na zboru delavcev. 3. Pripravi vse potrebno za sklic in izvedbo članskega sestanka OOS. Za ta namen tudi poskrbi, da se bodo pred članskim sestankom sestale ^sindikalne ali samoupravne skupine in se v predhodnih razpravah pripravljale na skupni sestanek. To še posebej velja za oceno o stanju samoupravljanja v njihovem o-kolju in o nadaljnjih nalogah. 4. • Odbor poskrbi tudi za potrebne tehnične in organizacijske pogoje, da bo delavcem resnično omogočeno tvorno sodelovati v razpravi o zakonu in o lastnih samoupravnih razmerah (gradiva, primeren prostor, ustrezen čas, dogovor o vodstvu zbora, dogovor s članom občinskega političnega aktiva, ki bo podal razlago o-snutka zakona, in dogovor z družbenopolitičnim delavcem, ki bo posredoval oceno samoupravnih razmer, zapisnik itd.). 5. Po potrebi organizira problemske razprave o posameznih vsebinskih vprašanjih iz zakona. 6. Obvešča komisijo za samo-' upravljanje pri občinskem svetu ZSS o poteku priprav, o razpravi, o problemih, vprašanjih in drugem, sodeluje s članom občinskega političnega aktiva, ki je zadolžen za pomoč in sodelovanje, pripravi končno poročilo o opravljeni javni razpravi, sprejetih pripombah ali predlogih k zakonu in o sprejetih ukrepih za izpopolnitev samoupravne organiziranosti in odnosov v njihovi TOZD oziroma skupnosti in v njihovi delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela. Izvršni odbor OOS skliče po o-pravijenih vsebinskih in organizacij skotehničnih pripravah zbor delavcev oziroma množični sestanek sindikalnega članstva. Na tem sestanku zadolženi družbenopolitični delavec na razumljiv način obrazloži delavcem pomen in osnovno vsebino osnutka zakona, nato pa isti ali drug družbenopolitični delavec poda oceno samoupravnih razmer v tem samoupravnem okolju š stališča zakona. Sledi razprava, v kateri delavci dajejo svoje pripombe ali predloge in razčiščujejo nejasno- sti. Na tej podlagi sprejmejo zaključke o tem, kakšne predloge in pripombe je treba sporočiti zakonodajalcu in katere ukrepe je potrebno uresničiti za odpravo pomanjkljivosti v lastni samoupravni praksi. Glede tega mora delavski svet sprejeti konkreten načrt za potrebne samoupravne postopke za uresničevanje pobud delavcev oziroma sklepov zbora. Članski sestanki naj bodo v maju in juniju, izjemoma še v začetku julija. Najpozneje do 15. maja se se-setanejo konference OOS na ravni delovne organizacije in sindikalni koordinacijski odbori na ravni SOZD. Na teh sestankih predsedniki ali drugi družbenopolitični delavci, ki so bili na sestanku v občini, seznanijo delegate v konferenci s pomenom in osnovno vsebino osnutka zakona o združenem delu. Na te sestanke je potrebno povabiti tudi predstavnike vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb. Poleg seznanjanja z osnutkom zakona se na sestanku dogovorijo tudi o tem, kako bodo pomagali OOS pri pripravljanju in izvedbi javne razprave. Prav tako se dogovorijo, kdo bo pripravil analizo samoupravnih razmer na ravni DO oziroma SOZD in kako bodo poglavitne ugotovitve vključene v analizo razmer v TOZD in skupnosti. Vsi delegati v konferenci OOS oziroma sindikalnem koordinacijskem odboru- morajo biti neposredno vključeni v aktivnosti svojih OOS. Za uskldjeno delovanje vseh OOS so ti sindikalni organi neposredno odgovorni skladno s svojimi pristojnostmi. Po končani javni razpravi opravijo pregled skupno doseženih rezultatov in se posebej zavzamejo, da bodo sklepi o nadaljnji samoupravni preobrazbi dosledno uveljavljeni v celotni OZD. Odbori za organizacijo javne razprave pri izvršnih odborih OOS,- -sindikalne konference in sindikalni koordinacijski odbori sproti obveščajo komisije za samoupravljanje občinskih svetov ZSS o poteku priprav za javno razpravo in o vseh pripombah in predlogih delavcev k osnutku zakona. Predsedstvo RS ZSS poziva vse organizacije in organe sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji ter vse njihove delegate, da zavzeto, pravočasno in s polno odgovornostjo uresničijo naloge iz tega načrta in pri tem zagotavljajo najtesnejšo povezanost svojega delovanja z delovanjem drugih družbenopolitičnih organizacij. STRAN 3 Sistematično k višji storilnosti Široko zasnovana in načrtna prizadevanja, da bi v okviru stabilizacijskih uprepov dosegli primerno storilnost, ki bi zagotavljala trdno materialno osnovo nadaljnjega razvoja naše samoupravne družbe, vključujejo posvečanje posebne skrbi razvijanju in širjenju množične ter strokovne teamske inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Prizadevanja pomenijo načrtno vzpodbujanje tehnološke revolucije in smotrno izkoriščanje obstoječega intelektualnega potenciala. Začeti proces bo odločujoče vplival ha dogajanja v gospodarstvu, kljub nekaterim in občasnim zaviralnim momentom, ki izhajajo iz nerazumevanja posameznikov ali neformalnih skupin. Pri tem gre brez dvoma Za potrditev dejstva, da so ža! svoj nadaljnji razvoj veliko storile že tiste sredine, ki so dojele, da je ena izmed nujnosti sedanjega trenutka načrtno razvijanje tehnologije. V lanskem in letošnjem letu-po- svečamo inovacijski dejavnosti v najširšem pomenu veliko pozornosti. V duhu teh prizadevanj je bil 12. maja 1976 konstituiran v Celju medobčinski inovacijski odbor, ki bo še v tem mesecu oblikoval svoj program dela. Namen odbora je spodbujati vse oblike' inventivne dejavnosti v tistih občinah, ki jih pokriva in prenašati izkušnje •uspešnih v sredine, kjer si teže •utira pot spoznanje o nujnosti tehnoloških in drugih izboljšav. Medobčinski inovadijski'-'odbor mora prav gotovo odigrati tudi vlogo povezovalca baze gospodarstva z' obstoječimi republiškimi organi za organiziranje in širjenje inventivne dejavnosti. • Zaradi pomembnosti- poročila o delu 'odbora za inovacije SR Slovenije v letu 1975, je gotovo okvirno Vodilo tudi za usmerjanje razvoja inventivne dejavnosti v vsaki organizaciji združenega dela, ga v celoti povzemamo. POROČIL O ODELU ODBORA ZA INOVACIJE SR SLOVENIJE V LETU 1975 Odbor za inovacije SR Slovenije (v nadaljevanju Odbor) je bil ustanovljen z. odlokom skupščine SRS dne 13. 2. 1975 za dveletno mandatno obdobje. Odbor sestavlja 27 predstavnikov gospodarskih, družbenopolitičnih in strokovnih organizacij. 1. Naloge Odbora: Okvirne naloge delovanja Odbora so določene v 3. čl; skupščin* skega odloka (Ur. 1. SRS št. 3/75) in so naslednje: — analiza ekonbmskega sistema v zvezi z inovacijami ter predlaganje njegovih sprememb in dopolni-tev; vključevanje raziskovalnih dejavnosti v inovacijske procese; — organizacija množičnega inventivnega dela; — oblikovanje kadrov za vodenje iznajditeljske in inovacijske dejavnosti; — organizirano prenašanje tujih inovacij ; ¡gfeppravna Zaščita, j inovacij' ter zakonsko in samoupravno urejanje odnosov na tem področju. 2. Organiziranost Odbora Odbor je na svoji T. seji dne 195 3. 1975 formiral' sekretariat Odbora ter naslednjih-7 delovnih 'komisij : 1. komisija za sistemska vprašanja inovacij (s1 ?;• člani) 2. komisija1 za množično inventivno dejavnost (z 9 člani) 3. komisija za. normativno dejavnost (z 9 člani) 4. komisija za transfer tehnologije (z 8 člani) , 5. komisija za industrijsko lastnino (z 10-člani) 6. komisija' za izobraževanje (š 13 člani) 7. komisija za ' informativno- in propagandno dejavnost (z 10 člani). 3. Organiziranost članov odbora na področju delovanja Odbora Odbor je na svoji 1. seji pozval svoje člane, da se v svojih delovnih sredinah organizirajo za delo na izvrševanju nalog Odbora. Organi- ziranost glavnih operativnih-nosilcev akcije je naslednja: a) Zveza sindikatov Slovenije: formiran je odbor sindikatov Slovenije za izumiteljstvo in tehnični napredek in komisija za- raeionali-zatorstvo republiškega odbora sindikatov kovinske industrije Slovenije. bj Raziskovalna skupnost Slovenije:- formirana j® posebna komisija za inovacije z dvema podkomisijama: za financiranje invetivnega dela ter za kreditiranje razvoja domačih inovacij. c) Gospodarska zbornica Slovenije: v njenem sestavu delujejo na področju invehtivno-ihovacijske problematike: Koordinacijski odbor za napredek gospodarstva in tehnologije, Komisija za inovacije, Komisija za raziskovalno delo, Komisija za industrijsko lastnino ter Komisija za inventivno dejavnost združenja TOZD elektroindustrije; d) Družbenopolitične organizacije in društva so povezale svoje aktivnosti na področju inovacij v akcijskih štabih za izvajanje" stabilizacije v okviru SZDL. 4. Sodelovanje z zveznim svetom leta tehničnih inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine Štirje člani Odbora sodelujejo v zveznem svetu leta inovacij, ter so obenem člani njegovega izvršilnega odbora. Dva člana Odbora sta predsednika komisij. Zveznega, sveta za, mednarodno sodelovanje ter za normativno urejanje področja inventivnega dela. Slovenske delovne organizacije in inovatorji So sodelovali na razstavah inovacij: 1. mednarodni sejem tehnoloških inovacij in tehnologije za transfer-S Beograd, INOVA-JU-1975 — Zagreb, Radničko stvaralaštvo ¡Sp JU-75 — Rijeka. Člani , odbora so sodelovali z referati na dveh posvetih- »Transfer tehnologije i ze-malja u-razvoju, Beograd'« in industrijska -lastnina in patentno - inženirstvo -kot dejavnik -razvoja gospodarskih organizacij, Beograd. 5. Financiranje delovanja odbora Na 2. seji odbora 30. 6. 1975, je bil sprejet sklep, da pokrije opera- tivne stroške delovanja Odbora in njegovih komisij Gospodarska zbornica Slovenije, raziskovalne potrebe- Odbora oz! njegovih'komisij pa se prijavijo v financiranje Raziskovalni skupnosti Sloveni j e ' Akcije pOsamežnih članic Odbora "financirajo; članice same. Raziskovalna skupnost skupaj z OZD in poslovnimi'-’"bankami kreditira razvoj domačih inovacij. 6. Aktivnost Odbora (njegovih komisij in članic) v letu 1975: Program dela komisij Odbora je bil Sprejet na 2. seji Odbora dne 30. 6^ 1975. Zeha 1. seji Odbora pa so bili pokličahi člani Odbora, da v.sredinah, ki jih Zastopajo, pripravijo delovne programe za področje inventivne oz", inovacijske dejavnosti.'Aktivnost Odbora je bila usmerjena predvsem na naslednja področja: a) sistemski pogoji inovacij: • —preko družbenopolitičnih organizacij (SZDL; ZK, ZŠŠ, ZSMS) ter GZS' se je v letošnjem letu vodila široka akcija za stabilizacijo gospodarstva. V tej akciji, ki je segla v večino TOZD, je bil dan glavni poudarek iskanju konkretnih rešitev za večjo produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. S prenosom težišča stabilizacijske akcije v TOZD je bila ustvarjena vspodbudna družbena klima za ustvarjalno pobudo delavcev. " — v skupščini SR Slovenije je. bil1 24. 9. 1975 sprejet odlok o pristopu k »Dogovoru socialističnih republik in avtonomnih pokrajin o uskladitvi ukrepov davčne politike za spodbujanje razvoja znanstveno-raziskovalnega dela, izumiteljstva in tehničnih izboljšav«. V tej zvezi je bila vne-šena v Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS 4/74) določba, da se odškodnine in nagrade, ki jih občani prejmejo od OZD kot avtorji izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in drugih inovacij«. odštevajo od osnove za odmero davka iz skupnega dohodka občanov (čl. 17, tč. 5), Pfoldngirane so bile določbe čl. 8/4 odst. Zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD (Ur. 1. SRS 32/74), ki o-prošča plačevanje republiškega davka iz dohodka TČZD v letu 1975 za vlaganje v raziskovalno opren&o raziskovalnih organizacij. “ -A V odloku 0 ' merilih in postopku za Oprostitev obveznega depozita pri 'investicij skih vlagajo j ih v negospodarske in neproizvodne investicije (Ur. 1' SFRJ, 55/75) so investitorji v objekte in opremo ža'raziskovalno dejavnost oproščeni' 'depozita. — Člani odbora so sodelovali pri pripravi osnutka novega carinskega" zakona in sicer pri določilih, ki urejajo področje brezcarinskega uvoza raziskovalne. o-preme. Pri "tem je bila v osnutku dosežena usklajenost z določili Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih SR Slovenije, glede definicije raziskovalne dejavnosti. — V resolucjio za leto 1975 ter osnutek resolucije za leto 1976 so vnesena določila;' ki usmerjajo družbenopolitično in gospodarsko aktivnost v • smeri večjega aktiviranja t. i. kvalitativnih dejavnikov v strategiji razvoja naše družbe ter posebej obravnavajo potrebo po večjem aktiviranju domačega ustvarjalnega potenciala ter po organiziranem pristopu k prenašanju tujega znanja k nam. — Izdelan, je bil pregled splošnih pogojev; ki vplivajo na u-spešnost in razmah inventivne in inovacijske dejavnosti v OZD. bj Normativno urejanje področja: ... — V" sindikalno listo za leto 1976 so vnesene 'pod tč. 22 določbe »Spodbujanje in organiziranje inovacijske dejavnosti v OZD«, ki podajajo osnovna načela za ureditev tega področja v šamoupraVniE sporazumih dej av-nosfi oz. družbenih dogovorih za območja ter za konkretizacijo v samoupravnih splošnih" aktih OZD. V 70 samoupravnih sporazumih o ustvarjanju ih delitvi dohodka in osebnih dohodkov panog in TOZD šo bile vnešene določbe p urejanju tega področja ter o odškodninah izumiteljem, novo,tar jem in račionalizatorjem. — Posebna delovna skupina komisije za normativno dejavnost je obdelala večje, število normativnih aktov TOZD; OZD in SOZD ter pripravila predlog za samoupravno urejanje tega področja-v gospodarstvu. Pripravila je predlog, ki bo samoupravno urejanje tega področja približal delavcem v TOZD ter • vključil inventivno delo v normalne delovne proeese ter tudi sistem nagrajevanja vezal na normalni sistem ustvarjanja in delitve dohodka v TOZD. Delovna skupina je pripravila predlog, da se področje inventivne dejavnosti obdela v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu TOZD, v samoupravnem sporazumu o ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov TOZD; organizacijsko tehnična vprašanja naj se uredijo v Pravilnikih ali 'organizacijskih predpisih, medsebojni odnosi med TOZD glede skupnega ustvarjanja novega znanja ter uporabe' različnih kategorij industrijske lastnine pa v samoupravnem sporazumu o združevanju v DO' oz. SOZD. Material delovne skupine, ki je ilustriran s primeri praktičnih rešitev v nekaterih samoupravnih sporazumih oz. pravilnikih, bo po verifikaciji na odboru in v sindikatih -posredovan, širši javnosti. ' — Posebna delovna skupina v okviru komisije; za normativno dejavnost je obdelala osnutek zakona o združenem delu ter pripravila vrste prlpom|> in dopolnitev, ki jih bo posredovala pristojnim forumom, ko bo nov osnutek dan v javno razpravo. V vrsti TOZD, OZD in SOZD so bili v letošnjem,letu sprejeti novi samoupravni splošni akti, ki urejajo področje inventivne in inovacijske problematike (Slovenske železarne, Iskra, Elektro-kovina, TAM, itd.). Sistematično k višji storilnosti (Nadaljevanje s 3. strani) C. Povezovanje in vklapljanje raziskovalne sfere v inovacijske procese gospodarstvu — Med Raziskovalno skupnostjo Slovenije in ustreznimi organi Gospodarske zbornice Slovenije se vrši stalno informiranje o investicijskih namerah slovenskega gospodarstva, sodelovanje v komisijah, obravnava programov letnih in srednjeročnih na komisijah, na Koordinacijskem odboru za napredek gospodarstva in tehnologije, izvršilnih odborih panog. — Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije skupaj financirata in izvajata paket raziskav za pripravo stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu in sta za opravljanje teh nalog v skupni vrednosti 3,000.000 formirale poseben projektni svet, ter združile vsaka po 1,500.000 din. — V okviru Gospodarske zbornice Slovenije je bila opravljena raziskava »Stanje raziskovalnega dela v slovenskem gospodarstvu«, ki prvič v Sloveniji daje trdnejše podatke (finančne, kadrovske, institucionalne) o raziskovalnem naporu slovenskega gospodarstva. — Na iniciativo Raziskovalne skupnosti Slovenije ter v izvedbi Zavoda za produktivnost dela je bila izvedena analiza uporabe rezultatov raziskovalnega dela financiranega s strani RSS v letih 1972 in 1973 ter poskusno testiranje sistema organiziranega prenašanja raziskovalnih dosežkov v gospodarsko prakso. Nadaljevanje projekta je pripravljeno za leto 1976. — Raziskovalna skupnost Slovenije je v letu 1975 predvidela za financiranje inventivne dejavnosti 1,100.000 din (Resljev sklad), vendar sredstva niso bila angažirana. Za kreditiranje razvoja domačih inovacij pa je RSS skupaj z OZD in poslovnimi bankami angažirala v letu 1975 -116.605,000 din. — Sprožene so iniciative s strani GZS, da se raziskovalna sfera vključi s svojim potencialom v sistem strokovne presoje investicij ter v investicijske faze inovacijskih procesov. V ta namen so bili izdelani in posredovani ustreznim forumom materiali: »Družbeni kriteriji inova-cijj. Z namenom, da uskladi dejavnost v raziskovalnih sektorjih gospodarstva med seboj ter z aktivnostjo izven gospodarskih raziskovalnih kapacitet, je s strani GZS sprožena posebna študija, ki naj osvetli programsko usmerjenost, delovni potencial in opremljenost celotne slovenske raziskovalne sfere v gospodarstvu. Študijo izvaja Zavod za produktivnost dela. — Raziskovalna skupnost Slovenije dela skupaj s komisijo za industrijsko lastnino odbora in Gospodarske zbornice Slovenije na vzpostavitvi sistema patentne dokumentacije v Sloveniji. V ta namen so navezani stiki z nemškim .patentnim uradom, ki bo poskusno, brezplačno, dobavil informacijskemu centru Raziskovalne skupnosti Slovenije magnetne trakove z referalnimi podatki o patentih v ZRN. Komisi- ja za sistemska vprašanja inovacij ter komisija za industrijsko lastnino odbora pripravlja skupno razširjeno tematsko sejo posvečeno patentni dokumentaciji. Na tem področju bodo sodelovali predstavniki Zveznega zavoda za patente, Raziskovalne skupnosti Slovenije, svetovalnih organizacij, večjih podjetij ter INDOK centrov ter pričeli z usklajevanjem dela na področju patentne informatike ter s postavljanjem enotnega informacijskega sistema na tem področju. D. Organiziranje na področju transferja tehnologije — Akcijo za smotrnejšo organizacijo naše družbe na področju uvoza tuje inovacije so sprožili družbenopolitični forumi (10. seja predsedstva CK ZKS, Resolucija 1975), nadaljevala pa jih je GZS ter komisija za transfer tehnologije odbora. GZS je zbrala podatke o licenčnih pogodbah, pogodbah o skupnih vlaganjih ter pogodbah o dolgoročni proizvodni kooperaciji s tujino ter jih obdelala v delovnih materialih »A-naliza pogodb o dolgoročnih kooperacijah s tujino«. Na osnovi tega materiala se pripravlja strokovna osnova za samoupravni sporazum slovenskega gospodarstva o ravnanju pri sklepanju dolgoročnih kooperacijskih pogodb s tujino ter kriteriji za izvajanje tega sporazuma. Rezultati dosedanje strokovne analize tega področja kažejo družbeno upravičenost in pomembnost te akcije. V resoluciji za leto 1976 je predvidena sklenitev posebnega družbenega dogovora za to področje. Akcija, je sprožena tudi v zveznem merilu. Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije skupaj financirata posebno raziskavo, ki bo podrobneje obdelala to področje ter dala strokovno osnovo za njegovo smotrnejše družbeno urejanje. Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije tudi financirata raziskovalno nalogo »Možnosti za transfer tehnologije v države v razvoju«, ki bo ugotovila realni tehnološko-kadrovski potencial slovenskega gospodarstva, s katerim bo mogoče vstopati v dolgoročnejše povezave z DVR. E. Pospeševanje množične inventivne dejavnosti: — V okviru Gospodarske zbornice Slovenije je bila izdelana študija »Organizacija množičnega inventivnega dela ter formiranje in poslovanje z industrijsko lastnino«. Študija je prevedena v jugoslovanske jezike in bo izdana v široki nakladi za potrebe celotnega jugoslovanskega prostora. — Gospodarska zbornica Slovenije je izvedla pregled personalne zasedenosti delovnega področja »Množična inventivna dejavnost« v slovenski industriji in gradbeništvu ter evidentirala 100 oseb, ki so v delovnih organizacijah odgovorne za to področje. Na osnovi te. evidence je možno direktno kontaktirati s TOZD oz. OZD. — V okviru sindikata je bila v mariborski regiji izvedena anketa o inventivni dejavnosti, ki je zajela 78 delovnih organizacij, ki so člansko povezane v 6 panožnih sindikatih Maribora. Anketa sicer kaže na naraščanje števila inovacij v absolutnem številu (leta 1973 —190 predlogov, leta 1974 — 214 predlogov), vendar na istočasno padanje števila inventivnih predlogov na zaposlenega (leta 1973 — 0,64 predloga na 100 zaposlenih, leta 1974 pa 0,49 predlogov). Cista gospodarska korist v OZD, ki so odgovorile 'na anketo, je v primeru z letom 1973 porasla za 131,2% — od 2,525.393 na 5,839,020), pri tem pa se v manjši meri poveča vsota avtorjem izplačanih nagrad (leta 1973 — 228.012 leta 1974 — 361.252). — V konkretnih akcijah, ki jih je vodila SZDL prek koordinacijskih odborov za stabilizacijo, so bili naslovljeni pozivi na TOZD, da aktivirajo množično inventivno dejavnost (npr. Celje). — Republiški sindikalni svet se je na svoji 9. seji zavzel za to, da morajo naloge v zvezi z aktiviranjem množične inventivne dejavnosti priti v letne načrte sindikalnih organizacij. — V organizaciji Zveze,izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je bilo organiziranih več seminarjev (3-dnevni seminar za organizatorje množične inventivne dejavnosti v Škofji Loki) ter predavanj o množični inventivni dejavnosti (sindikalna šola, posvet v TAM — Maribor, predavanje v Mariboru, Celju, Kamniku, Gorici). — Komisija za množično inventivno delo Odbora analizira vzroke, ki v delovnih organizacijah zavirajo razmah inventivne dejavnosti ter dela na izdelavi napotkov za uvajanje in pospeševanje množičnega inventivnega dela v delovnih organizacijah. Skupaj z napotki o normativnem u-rejanju tega področja, ki jih pripravlja komisija za normativno dejavnost, bodo ti napotki del skupnega priročnika, ki bo po verifikaciji na odboru posredovan TOZD. — V okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije so bila v letu 1975 predvidena sredstva v višini 300.000 za občinske nagrade izumiteljem, novatorjem in racio-nalizatorjem, vendar so ostala ta sredstva neangažirana. F. Zaščita pravic industrijske lastnine: — Problematika formiranja in poslovanja z industrijsko lastnino v delovnih organizacijah je obdelala v študiji Gospodarske zbornice Slovenije »Organizacija množičnega inventivnega dela ter formiranje in poslovanje x industrijsko lastnino«. — Gospodarska zbornica Slovenije financira in izvaja skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije raziskavo »Stanje in program uveljavljanja domačih blagovnih označb«. — Komisija za industrijsko lastnino ■ Odbora in Gospodarske zbornice Slovenije je obravnavala osnutek zakona o zaščiti industrijske lastnine ter posredovala svoje pripombe delegatom SRS v zvezni skupščini. V svojih pripombah je komisija opozorila na nesprejemljivost osnovnih izhodišč načrta (neupoštevanje samo- upravne organiziranosti združenega dela, postavljanje individualnega izumitelja v ospredje, zanemarjanje vidikov združevanja dela in sredstev nedopustne pravno tehnične in redakcijske napake načrta ipd.). Komisija je predlagala, da se načrt temeljito ponovno obravnava v gospodarskih in strokovnih krogih. Predlog je Zvezna skupščina sprejela. G. Formiranje kadrov na področju inventivno-inovacijske dejavnosti: — Gospodarska zbornica je izdelala predlog učnega programa za področje industrijske lastnine, ki je bil posredovan in sprejet na pedagoško-znanstvenem svetu ljubljanske Univerze ter kot priporočilo za vključitev v učne programe ter formiranje interdisciplinarnega študija posredovan vsem fakultetam. — Formiran je koordinacijski odbor za pripravo posvetovanja o inventivni in inovacijski dejavnosti, ki je poleg predstavnikov komisij Odbora (komisija za sistemska vprašanja inovacij in komisija za izobraževanje) sestavljajo še predstavniki sindikatov Društva ekonomistovi Zveza inženirjev in tehnikov ter Društva pravnikov v gospodarstvu. Koordinacijski odbor je pripravil program posveta ter se dogovoril, da bo imel posvet značaj odprtega posveta, ki bo trajal več mesecev ter se bo vršil po regionalni liniji (izvedeni so že bili regionalni posveti v Novem mestu in Mariboru) po panožni liniji gospodarstva ter po strokovno-dru-štveni liniji. Ob zaključku teh regionalnih, panožnih in društvenih posvetov bo organiziran skupen posvet, ki bo sumiral spoznanja ter iniciative vseh posvetov. Izvedena je bila vrsta seminarjev (Škofja Loka za organizatorje množičnega inventivnega dela iz 24 OZD, posvet v TAM Maribor) ter predavanja o problematiki inovacij na različnih seminarjih (npr. tečaji za poslovodne kadre, ki jih organizira Gospodarska zbornica Slovenije) ter razgovorov v občinah (Maribor, Celje, Kamnik, Gorica) ter posameznim delovnim organizacijam (TAM, STT, KONUS, TOMOS). H. Informacijska in propagandna dejavnost: — Sredstva javnega obveščanja so poročala o sejah odbora ter o delu nekaterih komisij odbora, — objavljena je bila serija člankov o inventivni dejavnosti npr. v Delu, Komunistu, Delavski enotnosti, Naših razgledih, Teoriji in praksi, Raziskovalcu, Pravniku. Revija »Organizacija in kadri«, je posvetila celotno številko tej problematiki, — dnevni tisk in RTV, posebno pa tovarniška, glasila so občasno poročali o posameznih primerih organiziranja tega področja v OZD ter o posameznih novači j ah. 7. Raziskave (opravljene, v izvajanju ter predlagane): a) Opravljene so bile naslednje raziskave s področja delovanja odbora: SVET Zfi O KADRIH IN USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Na drugi seji sveta Zveze komunistov Železarne Štore je bila sprejeta vrsta pomembnih sklepov, ki jih v celoti objavljamo. G sklepih so že razpravljale tudi osnovne organizacije ZK. SKLEPI DRUGE SEJE SVETA ZK ŽELEZARNE ŠTORE Sklep 1: Člani ZK v kadrovskem sektorju so dolžni pripraviti kratke in točne informacije o sprejemanju, napredovanju in štipendiranju ter odprtih kadrovskih problemih. Obenem morajo biti predlagane ustrezne rešitve za odprta vprašanja kadrovske problematike in izvajanje kadrovske politike. Nosilec naloge: člani ZK v kadrovskem sektorju. Rok: stalna naloga. Sklep 2: Sprejem v ZK poteka po programu kadrovskih komisij. OOZK morajo na vsaki svoji seji obravnavati izvajanje programa sprejema, tekoče sprejemati v ZK oz. sprejeti odgovarjajoče sklepe v primeru odstopanja od dogovorjene politike sprejemanja. Nosilec naloge: sekretarji OOZK. Rok: stalna naloga. 'Sklep 3: Svet ZK ŽŠ ugotavlja, da je program izobraževanja izdelan. Po določitvi terminskega plana izvajanja programa mora kadrovska komisija pri svetu ZK opraviti izbor za predložene oblike izobraževanja. Osnovni program idejno političnega usposabljanja članov ZK je pa obvezen za vse člane ZK železarne Štore. Nosilec naloge: kadrovska komisija pri svetu ZK. Rok: leto 1976. Sklep 4: Svet ZK ugotavlja, da smo v preteklosti zanemarili ažurnost evidence in ocen naših delavcev v proizvodnji, samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah, zaradi česar niso vedno ustrezni delavci deležni pohval, priznanj in odlikovanj. Člani ZK v kadrovskem sektorju morajo poskrbeti, da se izpopolni evidenca o nosilcih priznanj in odlikovanj. OOZK in svet ZK morajo skupaj z OOS sistematično spremljati in dajati predloge za ustrezna priznanja in odlikovanja. Nosilec naloge: kadrovske komisije OOZK in člani ZK v OOS Rok: stalna naloga. I ■ *. • Sklep 5: Člani ZK V' kadrovskem sektorju in EOS so dolžni vplivati s svojim konkretnim delom in s svojimi predlogi za uskladitev delovnih mest- ter dokončati usklajevanje rangiranja. Nosilec naloge: predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose in gospodarjenje v OOŽK skupne službe. Rok: 15. junij 1976. Sklep 6: r Komisija za družbeno ekonomske odnose in gospodarjenje pri svetu ZK, skupno s komunisti EOS in komisijo-za samoupravne akte, morajo na podlagi osnutka zakona o združenem delu in ostalih aktov pripraviti osnutke samoupravnih sporazumov o medsebojnih ekonomskih odnosih v DO. Nosilec naloge: člani ZK v komisiji za samoupravne akte in komisija za družbeno ekonomske odnose in gospodarjenje pri svetu ZK skupno s člani ZK v EOS pripravijo osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih ekonomskih odnosih v DO na osnovi osnutka zakona o združenem delu. Rok: avgust 1976. Sklep 7: Opaženo je bilo netočno formuliranje sprejetih skl epov samoupravnih organov. Člani ZK v službi za informativno in samoupravno dejavnost morajo zagotoviti točnost formuliranja sklepov, v smislu vsebinskih odločitev samoupravnih organov. Sklepe je potrebno obvezno kontrolirati na vsaki naslednji seji. Nosilec naloge: člani ZK v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost ter vsi člani ZK v~ samoupravnih organih. Rok: stalna naloga. Sklep 8: Kadrovske komisije OOZK v TOZD ter OSS morajo izvršiti evidentiranje kandidatov za organe upravljanja in ostale funkcije v TOZD in OSS. Kadrovska komisija pri svetu ZK dogovori enotna izhodišča kadrovanja in strukturo kandidatov v posameznih TOZD in OSS. Nosilec naloge: predsedniki kadrovskih komisij v OOZK ter predsednik komisije pri svetu ZK. Rok: 10. maj 1976. Sklep 9: Kadrovska komisija pri svetu ZK izdela kriterije, ha osnovi katerih bodo kadrovske komisije v OOZK lahko izdelale ocene o sedanjem delovanju- in uspešnosti vodstvenih delavcev. Nosilec naloge: kadrovska komisija pri svetu ZK. Rok: takoj. Sklep 10: V zvezi s pritožbo tov. Mirnika svet ZK ugotavlja, da je tov. Gajser dal za tov. Mirnika, člana ZK, netočno oceno njegovega dela ter ponašanja. Ob zavzemanju ža kadrovsko nastavitev je tov. Gajser negiral tudi oceno in mnenje družbeno političnih organizacij, sklepe kadrovske komisije družbeno političnih organizacij OOZK ViT in energetika ter dogovorjene kadrovske politike- v delovni organizaciji. Nadalje še ugotavlja, da je tov. Gajser s tako oceno tov. Mimika, okrnil njegov ugled kot člana ZK ih mu s tem prizadejal veliko moralno škodo. Svet ZK je na osnovi izčrpne diskusije ocenil postopek tovariša Gajserja za nepravilen ter predlaga kot sklep, da- OOZK ViT in energetika v najkrajšem času raz-, pravlja o ravnanju in postopku tov. Gajserja in temu ustrezno ukrepa. Pri tem naj upošteva med drugim tudi to, da je tov. Gajserju za po- doben idejni odklon že bila izrečena kritika (sklep sekretariata OOZK ŽŠ, z dne 29. 5. 1973. Sklep 11: Pismena ocena, dana s strani članov ZK v kadrovskem sektorju, je sestavni del zapisnika. Svet ZK je v razpravi oceno zavrnil in ugotovil, da je po vsebini napadalna in brez samokritične vsebine. Sklep 12: Svet ZK je sprejel sklep, da se ustanovi nova OOZK v tovarni traktorjev. Nosilec naloge: tov. Anton Suhar. Rok: 30. april. Sklep 13: Svet ZK se je seznanil z vsebino razpisane akcije predsedstva konference OOS železarna Štore d 1. Svet ZK daje splošno podporo usmerjenemu izobraževanju kot je to predvideno v gradivu. 2. Svet ZK ugotavlja pozitiven premik v tem, da je marksizem prešel v šolske klopi, svet ZK to pozdravlja in želi še hitrejši razvoj na tem področju. 3. Zavedamo se obveznosti, ki za OZD izhajajo iz uveljavitve predloženega koncepta in smo pripravljeni prispevati Svoj delež k povezovanju izobraževanja in združenega dela v tem smislu, da sodelu-jemo ^zlasti pri organizaciji in realizaciji proizvodno-tehničnega pouka in ustvarjanju materialnih pogojev. 4. Problem učencev v gospodarstvu smo v Železarni Štore že rešili v smislu sedaj predlaganega koncepta. Naši učenci imajo že več let status štipendistov in izvajajo praktični pouk pretežno v poklicnih šolah. Dosedanje izkušnje takega- sistema so pozitivne in predlagamo, da se tak sistem čimprej uveljavi povsod, kjer za to obstajajo pogoji. 5. Ob določenih razlikah, ki obstajajo v konceptih preobrazbe usmerjenega izobraževanja med republikami opozarjamo na to, da bi morali težiti k čim bolj enotnemu sistemu, zlasti smo zainteresirani na enotni jugoslovanski na-menklaturi poklicev in kvalifikacijski lestvici. Naša OZD je pri kadrovanju delavcev odvisna od priliva delavcev tudi iz drugih republik in ima že ob sedanjih razlikah velike težave. 6. Od poklicnega usmerjanja kadrovskih planov OZD in vsklaje-nih kapacitet ustreznih smeri akciji ureditve delovnega okolja in jo podprl ter zadolžil vse člane ZK, da se v sredinah kjer delajo vključijo v akcijo. Nosilec naloge: vsi člani ZK. Rok: do 30. 4. 1976. Sklep 14: Svet ZK sklene, da bo na eni izmed naslednjih sej razpravljal o delu, vlogi in položaju mladine v Železarni Štore ter se seznanil z ugotovitvami mladinske ankete. Nosilec naloge: sekretar sveta ZK. Rok: maj 1976. Vse OOZK morajo najkasneje do 30. 4. 1976 razpravljati med drugimi aktualnimi nalogami tudi o sklepih sveta ZK ter jih ustrezno vključiti v akcijske programe. Zbral: poverjenik »Komunista«: Zdravko Ivačič usmerjenega izobraževanja je odvisno, če bo združeno delo v bodoče lahko bolje kot doslej ustrez-,no pokrivalo svoje kadrovske potrebe. Zato je nujno, da se vzporedno z izvajanjem reforme šolstva usposobi za nove naloge tudi sistem poklicnega usmerjanja in programiranja kadrov v OZD. 7. Za realizacijo novega koncepta usmerjenega izobraževanja je potrebno ustvariti materialne in kadrovske pogoje, zato podpiramo v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izvršni svet Slovenije za obdobje 1976—1980 predvideno povečano udeležbo usmerjenega izobraževanja v delitvi družbenega proizvoda. 8. Da bi reformirano usmerjeno izobraževanje čim prej odrazilo rezultate tudi na ekonomski učinek združenega dela, je potrebno nemudoma pristopiti k prilagajanju Celjskega srednjega in višjega šolstva za izobraževanje v smislu zahtev predlaganega sistema. Pri pripravi konkretnega programa naj v največji meri sodeluje združeno delo. 9. Svet ZK je v svoji vsebinski razpravi tudi ugotavljal nujnost hitrejše preobrazbe samih prosvetnih delavcev oz. vzpostavitve pravilnih odnosov do družbe, nadalje se smatra, da je začetek reforme zelo drag, ugotavlja se, da sp sedanji absolventi visokih šol zelo dragi zaradi neučinkovite selekcije. Nadalje se ugotavljajo deformacije v količini in izobraževanju družbenih ved v odnosu do tehničnih ved ter je bilo posebej povdarjeno, da je selekcija za vpis v višje šole sistemsko neučinkovita. SODELUJTE IN OBLIKUJTE Z NAMI NAŠE GLASILO UREDNIŠKI ODBOR ZAKLJUČKI IN STALIŠČA SVETA ZK ŽELEZARNA ŠTORE, SPRE-JETI NA 3. SEJI DNE 20. 5. 1976 O PREOBRAZBI SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA 14. redna seja, 14. maja 1976 1 DS izreka vsem delegatom, ki se niso udeležili. 14. .seje DS DO, pa se predhodno niso opravičili, javno kritiko. 2. Potrdil je sklepe prejšnje seje ih se seznanil z njihovo realizacijo s posebnim poudarkom na poročilu o upoštevanju pripomb na gospodarski načrt za leto 1976. Ugotovil je, da so v planu u-poštevane ključne pripombe in se seznanil s tem, da bodo nekatera še odprta vprašanja razrešena s samoupravnim sporazumom med TOZD in v predvidenem rebalansu plana. 3. Sprejel je predložena izhodišča | za oblikovanje akcijskega programa, katerega cilj je zagotoviti realizacijo gospodarskega načrta za leto 1976. Osnovna področja prizadevanj naj bodo naslednja: prodajno-proizvodna politika, zniževanje stroškov, povečanje produktivnosti in racionalno zaposlovanje, stimulativno nagrajevanje in inovacijska dejavnost,. 4. Štabi na nivoju TOZD in DO morajo takoj pristopiti h konkretizaciji akcije tako, da bodo programi aktivnosti določeni za vse ravni, vse do samoupravnih delovnih skupin. Zadolženi: vodje štabov 5. Strokovne službe morajo spremljati vse kazalce, ki jih je možno izračunati in siroti obveščati nosilce programov. 6. S programom in cilji akcije je seznaniti celotni kolektiv. S tem- in z obveščanjem o rezultatih prizadevanj je potrebno doseči kar največji mobilizacijski učinek. 7. Obravnaval je poročilo kadrovskega sektorja ža Neto 1975 in plan ukrepov za leto 1976 ter priporočil DS TOZD in OSS, da gradivo skupaj s šklepom Odbora za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard temeljito preučijo in ob tem upoštevajo tudi izhodišča stabilizacijskega programa. ‘ Odbor za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard je ob obravnavi kadrovskega poročila sklenil: Sprejel je kadrovsko poročilo za leto 1975 in sklenil, da se poročilo skupno s programom za leto 1976 | posreduj e v razpravo DS TOZD in OSS, kateri naj posebno pozornost pri obravnavi poročila posvetijo planiranju kadrov in politike kadrovanja ter zaposlovanja v okviru meril in sklepov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, vprašanjem fluktuacije, odsotnosti z dela, nadurnemu delu in a-kordom, strokovnemu usposabljanju zaposlenih. 8. DS DO skladno s 56, členofn SS o združitvi v DO Železarne Štore in 91. členom statutov TOZD razpisuje volitve v samoupravne organe Železarne Štore za 18. junij 1976. Za izvedbo volitev DS imenuje naslednje organe: Volilna konjisija: Kaluža Vlado — predsednik Žmahar Ivan — član Germ Aleš — član Ivanič Zdravko — namestnik Motoh Anton — namestnik Godicelj Zdenka — namestnik Komisija za sestavo volilnih imenikov: Plazar Stane — predsednik Križanec Rezka ^ član Lešek Janez — član Preskar Riko — namestnik Gombač Zdenka — namestnik Pušnik Karl — namestnik Imenovani organi prevzamejo dolžnosti takoj, ko jih za to po-, oblastijo vsi DS TOZD in. OSS. 9. Za razpis zasedbe delovnega mesta direktorja DO Železarne Štore se imenuje razpisna komisija v sestavi:. — Suhar Anton, predsednik — Šeliga Vinko, član :— Judež Ivan, član 10. Za kvalitetno pripravo razprave osnutka zakona o združenem delu DS DO imenuje naslednje delovne teame: 1. Za področje družbeno-eko-nomskih odnosov poglavje I, II in III .osnutka zakona — Olga Čuvan, vodja — dipl. oec. Marjan Belej — Vlado Kaluža — Albin Potočnik — dipl. econ. Ivana Veršnak 2. Za področje družbeno-eko-nomskih odnosov poglavje III, IV in V osnutka zakona: — dipl. ing. Dušan Burnik, vodja — Stane Plazar — Štefan Gerkeš — Jožica Subotič — dipl. ing. Peter Knez. 3. Za področje samoupravnega organiziranja poglavje I in II ter področje uresničevanja samoupravljanja poglavje I in II o-snutka zakona: — Anton Suhar, vodja — Janez Lešek — dipl. econ. Alojz Primc — Franc Kavka — Jože Gaberšček 4. Za področje uresničevanja samoupravljanja poglavje III, IV, VI in področje kazenskih določb: — Ivan Žmahar, vodja — Rajko Markovič — dipl. iur. Aleš Germ — Zdravko Ivačič —- Stane Ocvirk Timi morajo do konca meseca maja pripraviti: — analizo obstoječega stanja po opomniku — predlagati, kaj bo potrebno na osnovi ugotovitev v analizi spremeniti Timi so za svoje delo odgovorni DS DO in zborom delovnih ljudij za posamezno področje pa so odgovorni vodje timov. 26. seja, 5. aprila 1976 1. Delavski svet se je seznanil z realizacijo sklepov 25. seje in jih potrdil. 2. Obravnaval je osnutek Samoupravnega sporazuma o samoupravnem planu razvoja elektroenergetike in združevanja sredstev za financiranje graditve .objektov po sprejetem programu SIS' elektrogospodarstva Slovenije, osnutek Samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih odnosov 'na področju razvoja in proizvodnje ter porabe premoga v_obdobju 1976—1980 ter osnutek Samoupravnega sporazuma o temeljih samoupravnih planov SIS za nafto in plin v SR Sloveniji in sprejel stališča Železarne Štore za ISE z obrazložitvijo k Samoupravnemu sporazumu za elektrogospodarstvo ter obrazložitev in stališča delegacije Železarne Štore — TOZD ENERGETIKE k samoupravnim planom premogovništva, naftnega in plinskega gospodarstva za srednjeročno obdobje. 3. DS je sprejel Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev OVS Savinja "Sotla 1976— 1980 pod naslednjim pogojem: Samoupravni sporazum se ne potrdi in podpiše prej, dokler se ne pripravi in podpiše ustrezna pogodba — Sporazum o financiranju čistilne naprave v Železarni Štore I z OVS. Za podpisnika "sporazuma za Železarno Štore TOZD ENER- GETIKA se predlaga tov. Anton Mušič — predsednik DS TOZD Energetika. 4. Samoupravni sporazum o u-stanpvitvi komunalne skupnosti Celje (SIS za komunalno skupnost) se da v razpravo samoupravnim delovnim skupinam 28. seja, 20. aprila 1976 1. DS je pregledal sklepe prejšnje seje, jih potrdili ter sklenil, da sklep št. 4 zaenkrat še- ostane, bomo pa o njena še razpravljali kasneje, ker je telef. centrala res nujno potrebna. 2. Seznanil se je znrezultati-poslovanja za januar in februar ter z obrazložitvijo programa aktivnosti. V zvezi s tern je sklenil, da je nujno potrebno opozoriti TOZD ViT na resnejše, delo, ker je zaradi slabega vzdrževanja v livarnah prišlo do zastojev. DS zahteva odgovor, zakaj ni bil v redu popravljen stroj Wagner, kar o-groža izvršitev operativnega plana v livarni I. Ravno tako zahteva odgovor, zakaj se okvare na pripravi peska in čistilnem stroju niso hitreje odpravljale. Tudi to ima za posledico zmanjšanje proizvodnje v livarni II. 3. Sprejel je operativni plan za apEil in glede problematike naročil sklenil, da je zaradi novega plačilnega sistema livarna slabo pokrita z naročili, zato DS sprejme sklep, da ažurira iskanje naročil predvsem za liv. II. TOZD Energetika s prilpženo obrazložitvijo in predlaganim delegatom. 5. Samoupravni sporazum o u-stanovitvi komunalne skupnosti Celje (SIS za komunalno skupnost) se da v razpravo samoupravnim delovnim skupinam TOZD Energetika s priloženo, obrazložitvijo in predlaganim delegatom. 5. Samoupravni sporazum o u-stanovitvi samoupravne območne interesne skupnosti za PTT promet Celje se da v razpravo samoupravnim delovnim skupinam TOZD Energetika, in sicer sjpred-logom, da za vodjo delegacije za to skupnost predlagaj 9 tov._Slav-ka Dvorška. 6. DS je obravnaval program dela za dobro gospodarjenje. Dogovorjeno je bilo, da detajlni program obravnavajo samoupravne delovne skupine, sledi sprejem in kpnkretne zadolžitve po programu prek DS TOZD E-nergetika. 7. Program sodelovanja TOZD Energetika z ostalimi TOZD se naj čimprej izdela in da v obravnavo samoupravnim delovnim skupinam. Za to delo je zadolžena vodstvena tehnična operativa TOZD Energetika. 8. Staro kisikarno v Štorah I je treba likvidirati in še letos začeti z razširitvijo Os — uparjalne postaje. Ustrezne finančne in tehnične ukrepe je potrebno takoj začeti. 9. V zvezi s prioritetno listo za dodelitev stanovanj je DS sklenil, da se naj rezervira stanovanje za dipl. inž. Jožeta KOREN-TA, ki se naj upošteva pri naslednji delitvi stanovanj, rezervira pa se naj še eno stanovanje za strokovnjake za potrebe TOZD Energetika. 4. DS je sklenil, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega načrta za leto 1976—1980 za območje vodne skupnosti Savinja—Sotla Celje ter se za podpisnika določi tov. Šuster Maksa, predsednika TOZD livarn. Ta sporazum bo dan v obravnavo samoupravnim delovnim skupinam. 5. DS se strinja, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu skupnosti PTT prometa ter se za podpisnika določi tov. Šuster Maksa in za kandidate za konferenco delegacij tov. Bule Vinka. 6. Ker je v programu nakup novega računalnika, zaenkrat ne bi razpravljali o samoupravnem sporazumu o razvoju informatike in AOP. Ker ima železarna v programu nakup ož. najem računalnika, menimo, da se samoupravni sporazum o delovanju informatike in AOP obravnava šele, ko bo rešeno vprašanje računalnika v Želzaerni Štore. 7. DS je verificiral tov. Danijela Mlakarja za delegata komu-nalhe skupnosti v Celju ter se strinja, da se pristopi k SIS komunalne dejavnosti. DELAVSKI SVET TOZD LIVARN DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 6. strani) 8. DS se strinja, da se sprejme predlog dopolnitve samoupravnega sporazuma o MRZD (beneficirani staž) in se ga da v razpravo samoupravnim delovnim skupinam. 9. V okviru akcije ureditev de- 16. seja, 8. aprila 1976 1. DS je pregledal sklepe prejšnje seje, se seznanil z njihovo realizacijo in jih potrdil. 2. Razpravljal ne o-sklepih 13. seje DS DO, na kateri je bil obravnavan in sprejet gospodarski načrg za leto 1976 in- s tem v zveži- sklenil predlagati OOS TOZD ViT, da sproži postopek za pripravo samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih med TOZD. ' 3. Potrdil-je predlagani plan investicij za leto 1976 ter sklenil, da naj vodstvo TOZD o realizaciji tega programa občasno poroča. Ob tem DS predlaga, da se pospeši - planirana rekonstrukcija kurilnice. 4. V zvezi z realizacijo srednjeročnega razvojnega programa je DS predlagal, da se ponudi ostalim TOZD sklenitev samouprav- 1 2 3 1. DS je potrdil sklepe 16. seje z dne 8. aprila 1976. 2. Samoupravni organi v TOZD ViT, vključno z delavskim svetom menijo, da je postopek za imenovanje razpisanih delovnih mest, .posebej delovnega mesta »Obratovodja transportnega o-brata« potekal povsem pravilno in da zavedb ni bilo. Z ozirom na ugotovitve na samih samoupravnih organih DS TOZD ViT pritožbi tov. Mirnik Pavla ne more ugoditi. Obravnava pritožbe tov. Mirnika je s tem zaključena. 3. DS je sklenil, da se predlog za določitev delovnih mest» v TOZD ViT, na; katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (beneficirana delovna doba) posreduje v obravnavo SDS.- Ob tem pa je opozorili da je istočasno z uveljavljanjem bonificirane delovne dobe za delovna mesta v TOZD . ViT potrebno sprejeti tudi obvezo, da bomo podvzeli ukrepe za odpravljanje vzrokov oz. škodljivih vplivov na tistih delovnih mestih, Jej er je. to možno. S tem v zvezi je sprejel tako-imenovani akcijski program za to področj e; in obveznost,. da bodo samoupravni organi in vodstvo TOZD ViT izdelali ukrepe in stalno preverjali pogoje1 dela vzdrževalnega osebja-. Program ukrepov je naslednji: a) —i S povečanjem obsega planske preventivne vzdrževalne dejavnosti se bo zmanjšal obseg vzdrževanja med obratovanjem metalurških naprav, kjer nastajajo zdravju škodljivi vplivi. v# Z modernizacijo tirnih transportnih sredstev ,se bo postopoma ukinjal ozkotirni transport in se bo s tein tudi zmanjšalo število delovnih mest z beneficiranim delovnim stažem. lovnega okolja prevzame vodstvo TOZD livarn vse potrebno za čim ažurne j še potekanje akcije. 10. Predlog samoupravnega sporazuma o organiziranju biroja za valje’ se da v obravnavo na del. skupine, da ga potrdijo. SS podpišeta TOZD in TOZD livarn. nega sporazuma za financiranje investicij v TOZD ViT v srednjeročnem obdobju. t>. DS je obravnaval pritožbo Mirnik Pavla na sklep o namestitvi na delovno mesto »obrato-vodje transportnega obrata« in pri tem ugotovil, da je pri potrditvi- kandidata | ravnal povsem pravilno. Pravilnost postopka komisije MRZD in morebitne za-vedbe naj ugotovi komisija SDK v TOZD ViT. Vzporedno s tem naj SDK ugotovi pristojnost kadrovskega sektorja in ali je bilo komisiji na razpolago zadostno — kompletno gradivo. Rok: 10 dni. Takoj, ko bo • komisija podala poročilo, bo DS o pritožbi tov. Mirnika dokončno odločil. 6. DS je obravnaval paket predlogov samoupravnih sporazumov in predlagal delovnim skupinam, da sporazume sprejmejo; — Z izboljšanjem dohodov, prehodov, transportnih poti, pre-mikalnih stez, z ureditvijo zavarovanih delovnih odrov in hodnikov z uporabo sodobnih funkcionalnih mehaniziranih dvigalnih in transportnih sredstev se bo zmanjšal fizični napor vzdrževalcev in bodo s tem zmanjšani težki pogoji dela. — Z uporabo bolj kvalitetnih in učinkovitejših osebnih zaščitnih sredstev se bodo zmanjšali škodljivi vplivi delovnega okolja na delavca, kakor tudi jnožnost nesreč. — Z reorganizacijo . delovnih skupin in njihovo specializacijo bo možno zmanjšati števil® delavcev na; bolj obremenjenih in zdravju škodljivih delovnih mestih, — Posebna ..skrb komisij za HTV velja delovnim mestom, na katerih nastopa povečan fizični napor in zdravju škodljivi vplivi,-s tem, da predlaga izboljšanje in odpravo takih vplivov, ki imajo za posledico zmanjšano delazmpž-nost delavcev, — Pri nabavah nove proizvodne opreme vplivati na izbor tako, da se nabavi taka oprema, ki -bo y ’ čiih .manjši'. meri povzročala škodljive vplive in pn vzdrževanju ne bo zahtevala povečanega napora vzdrževalnega osebja, b) Samoupravni organi TOZD ViT | bodo skupno z vodstvom TOZD izdelali sanacijske ukrepe in stalno preverjali pogoje dela vzdrževalnega osebja. Prek HTV komisij in vodstvenega kadra v TOZD bomo vplivali na tehnične rešitve in organizacijske spremembe, ki morajo zagotoviti zmanjšanje psihofizične obremenitve in izboljšanje škodljivih •vplivov na delovnih mestih in s tem tudi v čim večji meri od- pravo Vzrokov za beneficiran delovni staž. DS meni, da je gornje možno proučiti v teku enega leta, nakar' bi ugotavljali, v koliki meri nam je uspelo te vzroke zmanjšati. Obenem je DS zadolžil komisijo za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, kakor tudi kadrovski sektor,- da proučita možnost uveljavitve za nazaj. 4. DS je potrdil kandidata za komunalno skupnost v Celju, ki ga je predlagal IO OOS TOZD ViT in sicer Korže Jožeta iz pri- 29. seja, 9. aprila 1976 : Odbor se je seznanil z realizacijo sklepov 28. seje in jih potrdil ter s, poročilom o prisotnosti na tej seji in ugotovil, da sta tudi tov. Stanka Mastnak in’ tov. Janez Tomlje opravičeno izostala na prejšnji seji. | V zvezi z realizacijo sklepa št. 3, to, je. poročilo TOZD livarn in TOZD MO, je bil odbor seznanjen, da je problem, zaostajanja pri dobavnih rokih naročnikom valjev in pomanjkanje suroveev razčiščen. | 2. Seznanil se je z rezultati poslovanja za februar 1976, 3. Sprejel. jeL-komercialno poročilo za februar 1976 s priporočilom, da je treba posebno skrb posvetiti n.abavj rezervnih delov in opreme tako iz uvoza kakor na domačem tržišču. 4. Sprejel je. operativni plan za april ter v zvezi s tem sklenil, da je potrebno posvetiti vso pozornost realizaciji dobavnih rokov ter da naj bi bila naslednja seja takoj,,ko bo ugotovljen finančni rezultat pdslovanja za-januar in februar. 5. Odbor je razpravljal o sofi- nanciranju izgradnje vodovodnega omrež j a, in rezervoarja in u-gotovil, da je realizacija le.-tega nujna, seveda v .skladu s planom investicij za leto 1976. -f , 6. Potrdil je sklepe komisije za racionaHzacije. ’ 7. Odobril je službeno potova- 21. redna .seja, 15. in' 16., aprila 1976 j . | 1. Odbor je potrdil sklepe 20.- seje. - . 2. — Potrdil je predlog organizacij ske' strukture z dopolnitvami s tem, da se naknadne spremembe oziroma dopolnjevanja vnašajo po že veljavnih določilih. — Sklenil, da se razglasi veljavnost-fe strukture do leta 1979 oziroma 1980. ... • —Izvrši naj še pregled upravičenosti . delovnih mest v TOZD ViT. — Prouči naj se, ali so vodstva TOZD Mehanske obdelave in E-nergetike prekoračila merila o napredovanju delavcev na delovno mesto »starejši specialist«. — Prouči naj se možnost izdelave pravilnika o horizontalnem napredovanju in nagrajevanju. Zadolžen kadrovski sektor — oddelek za nagrajevanje. prave vzdrževanja. 5. DS se je strinjal s predlogom, „da se za podpisnika samoupravnih sporazumov, ki jih je obravnaval in dal v razpravo na 16. seji dne 8. aprila, določi predsednik DS TOZD ViT. 6. Sklenil je, da se v vseh 4 obratih TOZD ViT, ki so formirani z novo mikroorganizacijo, i-menujejo HTV komisije, za kar je zadolžil obr ato vod j e vseh obratov (mehanična delavnica, elek-tro delavnica, vzdrževanje transportnih • «redstev in transportni obrat). nje za inž. Marjana Ramšaka in dipl, , inž. Jvana Felca k firmi KUNČJCE v Moravski Ostravi v ČSSR. na potovanja za: 8. Naknadno je odobril službe- — dipl. inž. Cirila Goriška v SSSR,- — prakso , pri f. FLAT za Rudolfa Košenino in Rada Bužana, — tov. Jožeta Kramerja k firmi MEEZOGEP BEEKESCSHA-BA v Budimpešti, 9. Potrdil je poročila o službenih potovanjih: — inž. Leopolda Povaleja in ■Ljuba Grozdnika o službenem potovanju k firmi CSEPEL v Budimpešti,, — dipl. inž. Feliksa Černaka in inž. Milana Žibreta o potovanju k firmi MAN Augsburg, — dipl. inž. Cirila Goriška o potovanju v SSSR. Potna poročila so na vpogled v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost. 10. Odbor se je seznanil z akcijo »Ureditev in olepšanje delovnega okolja«, katere nosilci so vsi zaposleni v TOZD in OSS o-ziroma delovne organizacije Železarne Štore, Akcijo organizira vodstvo sindikata in delovne organizacije. Železarne Štore, ki se je odločilo razpisati nagrade za 3 najboljše delovne enote (obrati, delavnice, službe) v višini: 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 2 500 din 3. nagrada 1.000 din. — TOZD ViT, kamor spada tudi transport, naj prouči možnost nadaljnje'kaviitetne opremljenosti službe,.transporta, . — Ža razvbjni oddelek sektorja za: kakovost in razvoj naj se upošteva ■oržanizacijska Struktura, ki je bila prvotno predložena. . •.^■Prouči, naj,se, v katerih o-bratih oz, službah še odpre delovno. mesto »skrbnik osnovnih sredstev«. Zadolžen finančni, in organizacijski sektor. — O. vseh razgovorih o'organizacijskih spremembah je potrebno obvestiti EOS Oz. oddelek za organizacijo in izboljšati medsebojno kontaktiranje. — Prouči naj se, ali so potrebni 3 prodajni inženirji (1 .v komercialnem sektor ju, 2 v biroju za valje). 3. Sklenili so, da se na podlagi zbranih potreb po kadrih s po-(Nadaljevanje na 8. strani) DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT Nadaljevanje 16. seje, 22. aprila 1976 EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7. strani) klicno srednjo šolo, višjo in visoko šolo različnih profilov raz-pišejo štipendije, kakor je razvidno iz posebej objavljenega razpisa. 4. Odbor je soglašal s predlogom kadrovske komisije pri svetu ZK Železarne Store, da se tudi za leto 1976/77 pošlje en kandidat v srednjo politično šolo. Kandidatu se za čas šolanja krijejo osebni dohodki v višini povprečja OD za leto 1976, stroški oskrbnine 1.900 din ter dodatek za ločeno življenje. O izbranem kandidatu naj kadrovska komisija pri svetu ZK odboru poroča. Kadrovska komisija naj po končanem šolanju kader tudi u-smerja, in sicer na ta način, da izdela program dela. 5. Potrdil je udeležbo na 2-me-sečnem tečaju za vodilne člane sindikata, mladinskih in samoupravnih organov v Dolenjskih toplicah, katerega se je udeležil tov. Žibret Anton iz mehanične delavnice, predsednik OOS TOZD ViT. Nadaljevalnega tečaja (pričel se bo v drugi polovici maja) se udeleži tov. Leskovšek Zlatko, predsednik OOS v TOZD MO. Tečajnikom se izplačajo stroški bivanja in prehrane v višini 150 din na dan ter 4-kratni mesečni prevoz na relaciji Štore — Dolenjske toplice — Štore. Odbor je ob tem pripomnil, da se v bodoče skuša urediti šolanje na bližjih relacijah. 6. Za realizacijo idejnopolitičnega in družbenoekonomskega ter samoupravi j avskega programa bo v sodelovanju s ŠKIMC Štore organizirana enotedenska politična šola v domu železarjev na Tehar-jih. Te šole bi se udeležilo 25 do 30 kandidatov iz vseh TOZD in OSS. 7. Udeležencem tečaja za strugarje je odbor odobril v času izobraževanja in usposabljanja status delavca v medsebojnem razmerju v združenem delu ter v tem času OD v višini 60 % povprečnega OD v naši delovni organizaciji v letu 1975. Stroški tega izobraževanja so zajeti v planu potrebnih sredstev za izobraževanje za .leto 1976. 8. Strinjal se je s sporazumnim prenehanjem medsebojnega razmerja tov. Sitar Franca, dipl. soc., in s skrajšanim odpovednim rokom tako, da mu medsebojno razmerje preneha 31. 5. 1976. Do tega datuma izkoristi tudi svoj redni letni dopust. Pri tem odbor opozarja, da se dosledno uveljavijo določila pogodbe o dodelitvi kredita, ki je bila sklenjena ob nastopu službe tov. Sitarja v Železarni Štore. 9. Sklenil je, da še razpišejo delovna mesta individualnih poslovodnih organov v OSS oz. delovna mesta vodij sektorjev in sicer: — vodja kadrovskega sektorja — vodja sektorja za novogradnje in 22. seja, 29. aprila 1976 1. Pregledani so sklepi prejšnje seje, ki so sprejeti s tem, da se pod točko 10. glede vodja sektorja za novogradnje sklep dopolni in sicer, da se odloži razpis tega delovnega mesta do septembra 1976. leta. — sekretar DO. V razpisno komisijo je imenoval naslednje člane: 1. Suhar Antona, tovarna traktorjev, 2. Grdina Petra, jeklarna II, 3. Judež Ivana, priprave dela livarn, 4. Vindiš Antona, energetika — merilna služba, 5. Lorger Edija, MO, 6. Kaluža Ladislava, finančni sektor, 7. Žibret Antona, mehanična I. 10. Sprejel je predlog za organizacijo in ureditev oddelka obrt-no-proizvodnih storitev — invalidske delavnice in v zvezi s tem sklenil naslednje: — čimprej naj se pristopi k izdelavi samoupravnega sporazuma o razvoju in vlaganju sredstev in kritju stroškov, ki bodo nastali pri delu tega oddelka. — Oddelek obrtno-proizvodnih storitev — invalidska delavnica, naj se vnese in detajlno obdela v organizacijski strukturi Železarne Štore. — Kljub ustanovitvi oddelka obrtno proizvodnih storitev — invalidske delavnice, je potrebno posvečati pozornost preventivi in zaščiti delavca na delovnih mestih. — Odbor je soglašal s tem, da se oddelek obrtno-proizvodnih storitev organizacijsko priključi TOZD GKSG in v zvezi s tem naročil, da ta TOZD sprejme to dejavnost. 11. Inž. Antonu Kiineju je začasno odobril izostanek od dela 20 do 30 minut dnevno in to v času malice med 9. in 10. uro zaradi težke bolezni matere. Ure izostanka naj tov. Kline nadoknadi z delom ob sobotah in v popoldanskem času. 12. Odbor ni odobril oprostitve vračila štipendije oz. , izplačane šolnine Jaklič Cvetki, ki jo je prejemala za šolanje na višji pravni šoli od leta 1974 dalje. 13. Ob obravnavi ponovne pritožbe dipl. inž. Marolt Borisa za povrnitev finančne udeležbe, ki jo je vplačal ob dodelitvi stanovanja, je odbor sklenil, da se pritožbi ne ugodi in velja sklep št. 10 s 17. redne seje tega odbora. 14. Odbor povračila stroškov štipendije dipl. inž. Cvetanu Ko-stadinu in inž. Miodragu Banje-viču zaenkrat ni odobril zaradi preskromnih podatkov. V zvezi s tem je zadolžil vodstvo TOZD livarn, da predlog izpopolni z opisom njunega dosedanjega dela v .Železarni Štore in podatki o višini osebnega dohodka, ki ga imenovana prejemata. 15. Priporočil je stanovanjski komisiji, da v okviru možnosti dodeli stanovanje Taseski Djor-dju, zaposlenem v elektroobratu. 16. Obravnavo Rkman Sava za pomoč ob izgubi očeta je odbor odstopil komisiji za prošnje in pritožbe pri OOS TOZD livarn. 2. Odbor je potrdil predloženo prioritetno listo prosilcev za dodelitev in zamenjavo stanovanj in v zvezi s tem zadolžil referenta za stanovanjske zadeve in družbeni standard, da ponovno preveri stanje prosilcev. Nadalje je na predlog članov odbora sprejel sklep, da se prouči pri- mernost stanovanj Štore—desni breg. Za to se zadolži vodstvo TOZD GKSG, da skupaj s stanovanjsko skupnostjo Celje prouči možnost njihove obnove. 3. Sprejel je kadrovsko poročilo za leto 1975 in sklenil, da se poročilo skupno s programom za leto 1976 posreduje v razpravo DS TOZD in OSS, kateri naj posebno pozornost pri obravnavi poročila posvetijo planiranju kadrov in politike kadrovanja ter zaposlovanja v okviru meril in sklepov samoupravnih organov in družbenopoiltičnih organizacij, vprašanjem fluktuacije, odsotnosti z dela, nadurnemu delu in akordom, strokovnemu usposabljanju zaposlenih. 4. Obravnaval je predlog cen v počitniških domovih na Rabu in na Svetini ter potrdil predlagane višine penzionov v predsezoni in v sezoni in sprejel sklep, da se predlog posreduje TOZD v obravnavo in potrditev. Prav tako je sprejel sklep o povišanju cene toplega obroka od 4 na 5 din ter kritja razlik režijskih stroškov s strani TOZD, o čemer naj razpravljajo* in sklepajo DS TOZD in OSS- Pri obravnavi kalkulacij stroškov malic predlaga odbor vodstvu TOZD DPG, da prouči možnost zmanjšanja režijskih stroškov kot to delajo ostali TOZD v proizvodnji (izdaja in zamenjava bonov za malico). Prav tako naj vodstvo TOZD in DPG prouči možnost popestritve založenosti bifejev. Sprejet je bil tudi sklep, da naj 19. seja, 16. aprila 1976 1. Komisija se je seznanila z realizacijo sklepov 18. seje in jih potrdila. 2. Pomotoma izpuščeni prosilci (pri prepisu prioritetne liste); — Cavž Jože, livarna II ==• Kanj er Janko, livarna I — Durkovič Martin, vzdržev. — Mrvičin Ivan, livarna I — Leskovšek Zlatko, MO se ponovno vnesejo v prioritetno listo. 3. Zaradi povečanja družinskih članov na osnovi predloženih potrdil, se ustrezno poveča število točk: — Rožman Dušanu (od 2 na 3 člane) — Klinar Božu (od 2 na 3 člane) — Križanec Adolfu (od 2 na 3 člane) -7— Lepetič Majdi (od 2 na 3 člane) — Harambašič Hasanu (od 2 na 3 člane) — Muhič Djemalu (od 5 na 6 članov) 4. Zaradi že priskrbljenega stanovanja oz. odhoda iz podjetja se iz spiska prosilcev črtajo: — Malgaj Terezija — Verdelja Stanko — Lokaš Ivan 5. Komisija je sklenila, da se v skladu s čleffom 20 pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v prioritetno listo vneseta Petrič Franc in Marija. Prav tako se v prioritetno listo vneseta'Šumej Fric in Heda kot dolgoletna in zaslužna člana našega kolektiva. 6. Komisija ugotavlja, da je prioritetna lista sestavljena v skladu z določili pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev vodstvo TOZD DPG ob zaključku počitniške sezone poda izčrpno poročilo o stroških, počitniških domov na Rabu in Svetini. 5. Sprejel je sklep, da se predlogi stanovanjske komisije z 19. seje z dne 16. 4. 1976 v celoti sprejmejo. Odbor je sklenil tudi, da se vloge za dodelitev stanovanja oz. za zamenjavo: Srečka Zupanc, Banjevič Miodraga, Bele Vacik in društva upokojencev odstopijo stanovanjski komisiji v proučitev. Odbor je sprejel sklep, da vodstvo EOS v najkrajšem času reši organizacijsko pripadnost referenta za stanov, zadeve in družbeni standard. 6. Odbor je sklenil, da se prošnja osnovnošolcev os. šole Štore odstopi predsedstvu sveta sindikata žel. Štore. 7. Odbor je odobril prošnjo Lubej Ivanu za dodelitev jubilejne nagrade za 20 let dela v del. organizaciji. 8. O udeležbi mladincev žel. Štore na delovnih akcijah je bil sprejet sklep, da se vloga koordinacijske konference ZSM žel. Štore odstopi komisijam za medsebojna razmerja pri TOZD in OSS. 9. O predlogu za dodatek za nadomeščanje na del. mestu za Rožman Ljubico, Ivačič Zdravka in Plazar Staneta je bil sprejet sklep, da se dodatek za nadomeščanje dodeli na osnovi obstoječega pravilnika o delitvi os. dohodkov. Odločbo o tem pripravi kadr. sektor. v Železarni Štore. V smislu določil tega pravilnika se tudi delijo stanovanja. Zato od njih ne odstopa in tako ne more upoštevati pritožbe Centrih Milana. 7. Golež Hildi se po kriterijih točkovanja pogojev za dodelitev stanovanja pod točko 4 — stanje obstoječega stanovanja, kriterij b. — manjkajoče pritikline, prizna povečanje števila točk za 4 (kuhinja 3 točke in shramba 1 točka). 8. V kolikor je tov. Črnič Vlado še interesent za dodelitev stanovanja, naj tozadevno obnovi prošnjo. 9. Tov. Mastnak Olgo komisija ne more uvrstiti v listo prosilcev brez 'stanovanja, pač pa bo skušala njen stanovanjski problem, kot dolgoletni članici našega kolektiva, ustrezno rešiti. 10. Ponovno se izvrši ogled stanovanjskih razmer tov. Vrečko Antona in preverijo podatki o u-vrstitvi objekta med poškodovane po potresu. 11. Sklenili so, da se vse novo-prispele prošnje (38) vnesejo v prioritetno listo. 12. Ob obravnavi predloga združevanja in delitve sklada skupne porabe za leto 1976 pa je komisija zavzela naslednja stališča: a) Iz predloga za nakup stanovanj se črtajo garsonjere in naj se, upoštevajoč potrebe, kupijo enosobna stanovanja. b) Komisija predlaga, da se predviden nakup stanovanj izvrši v bližnji okolici Štor, tj. v Šentjurju in ne kot se predlaga v Slivnici. c) Komisija nadalje predlaga, da se prosilci za posojila za individualno gradnjo fazdelijo v STANOVANJSKA KOMISIJA (Nadaljevanje z 8. strani) najmanj 4 skupine in se zanje določi naslednja zgornja meja kredita: —novogradnje 100.000 din — nadomestne gradnje 70.000 din — adaptacije — večje (pridobitev stan. površin z dozidavo) 30.000 din — adaptacije — manjše (pridobitev prostorov v obstoječi Hiši) 20.000 din — za vse ostale adaptacije se posojilo ne daje. Razmerje porabe sredstev za novogradnje in adaptacijo se določi kasneje na osnovi konkretnih potreb. d) V razpisu natečaja za posojila je treba navesti pogoj, da bo prosilec, ki prvič prosi za posojilo, obravnavan le, če namensko varčuje za stanovanjsko izgradenj o, ali če ima z lastnimi sredstvi dograjeno že II. fazo. Pri ostalih prosilcih imajo prednost tisti, ki jjj stanujejo v družbenih stanovanjih in tisti, ki si bodo z dograditvijo rešili stanovanjski problem. Koriiisija nadalje priporoča čim manjše drobljenje odobrene višine kredita. 13. Komisija predlaga odboru za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard, da v skladu s 7, in 20. členom pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v Železarni Štore odobri dodelitev stanovanja dipl. inž. Ferdu Vizjaku, s čemer bi mu o-mogočili zaposlitev v Železarni Štore. V primeru odobritve (bo komisija imenovanemu dodelila stanovanje v okviru možnosti. 14. Stanovanje, ki je ostalo prazno po smrti Štefke Valdman, se v skladu s 7. in 20. členom pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v Železarni Štore dodeli zdravniku, ki bi se zaposlil v Štorah v obratni ambulanti (predvidena zdravnica iz Beograda). 15. Komisija je ob tej priliki tudi sklenila, da se morajo stanovanja umrlih Valdman Štefke in zakoncev Radič izprazniti najkasneje do 1 maja 1976, ključi pa se naj predajo referentu za stanovanjske zadeve. 16. Sklenili so, da je nujno organizacijsko rešiti pripadnost delovnega mesta referent za stanovanjske zadeve in prehrano. 17. Komisija priporoča ugodno rešitev prošenj za sofinanciranje nakupa stanovanj: Koker Marjana, Klinar Boža in Verbič Mihaela, dočim sofinanciranja za Kastelic Silvo z ozirom na prekratek čas zaposlitve pri nas niso odobravali. 18. Komisija soglaša z zamenjavo stanovanja za Goršek Staneta, ki poseduje garsonjero v novi stolpnici v Celju z 2-sobnim stanovanjem v Čopovi ulici št. 11 v Celju in predlaga odboru, da zamenjavo odobri. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE 18. seja, 29. aprila 1976 1. Odbor je pregledal sklepe 17. seje, jih potrdil ter'sklenil, da se sklep št. 10 s te seje dopolni s tem, da Škantelj Marija in Anton z nakupom enosobnega stanovanja y Ljubljani, vsak svoje sedanje stanovanje prepustita Železarni Štore. 2. Odobril je sofinanciranje nakupa stanovanj za -- Kolar Marjana, — Klinar Boža, — Verbič Mihaela in — Kočevar Ivana. Sofinanciranje nakupa stanovanja Kastelic Silvi odbor ni odobril." 3. Obravnavo vloge za nakup stanovanja Vacik Beli je odbor odložil, dokler ne bo dokončno znana preureditev stanovanj na Titovem trgu 7. V primeru, da se v tem času pojavi interesent za nakup njegovega dosedanjega stanovanja na Titvem trgu za poslovne prostore, se to stanovanje odproda in tov. Vaciku kupi v Ljubljani ustrezno stanovanje. 4. Ob obravnavi vloge Krajevne skupnosti Dramlje za odkup stanovanj v bloku v Dramljah je odbor ugotovil, da so z ozirom na sprejet načrt za stanovanjsko izgradnjo sredstva za te namene izčrpana (v tem načrtu nakup stanovanj v Dramljah ni predviden), zato obravnavanega nakupa ni odobril. . V tem smislu posreduje Krajevni skupnosti Dramlje odgovor sekretar tov. Žmahar. 5. Društvu upokojencev Štore je odbor odobril denarno pomoč za ureditev doma v znesku 197.000 din s tem, da se .80.000 din izplača takoj, ostalo pa tekom letošnjega leta z vrednostjo del, ki jih opravi TOZD GKSG. Odločitev glede zamenjave stanovanja za tov. Grličevo pa je odbor prepustil v reševanje stanovanjski komisiji. Odobrena pomoč bremeni sklad skupne porabe. 6. Odbor se je strinjal, da se tov.- Ratajc Francu nudi pomoč pri dograditvi stanovanjske hiše (na potresnem Območju) z delovno silo in v ta namen odobril 32 delovnih ur, ki jih izvrši TOZD GKSG. Obenem odbor priporoča OO sindikata in OO ZSMS v TOZD ViT, da poskušata ta njegov kritični primer rešiti s prostovoljnim delom. 7. Vlogo Žavški Ivana za posojilo pri izgradnji nove hiše je odbor odložil do kompleksne obravnave posojil za individualno gradnjo. Tov. Žavski se naj na natečaj za posojilo ponovno prijavi,"' Prav tako se naj prijavi na natečaj za posojilo individualnim graditeljem Senica Ivan. 8. Sklenil je, da se ugotovi, ali je učencem III. letnika ŠKIMC Štore možno nuditi finančno pomoč za izvedbo ekskurzije ob zaključku šolskega leta iz sredstev za izobraževanje. V kolikor te možnosti ni, bo o tej vlogi ponovno razpravljal na prihodnji seji. 9. Vsem ostalim prosilcem, ki prosijo za kakršnokoli pomoč odgovori sekretar DO, da zaenkrat ni razpoložljivih sredstev, njihove vloge .pa bodo zadržane v evi-lenci. 10. Na osnovi izdvojenih sredstev za posojilo individualnim graditeljem v višini 4.260.000 din (odobreno na skupni, seji odbora za splošne zadeve in odbora za kadrovsko-socialne zadeve dne 29. aprila 1976) je sklenil; da se razpiše natečaj za posojilo in objavi v Štorskem informatorju najkasneje do 5. maja 1976. V razpisu naj bo poleg pogojev oz. kriterijev, ki jih zajema pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v Železarni Štore ter sklepov skupne seje odbora za splošne zadeve in odbora za kadrovsko-socialne zadeve, naveden rok za prijave in komu naj se interesenti prijavijo. Kot dosedaj, naj se tudi letos pripravi formular za prijave in to v zadostni količini in naj bo na razpolago na običajnih mestih. Predlog za razpis natečaja pripravi referent za stanovanjske zadeve. 11. Sklenil je, da se pristopi k ureditvi napeljave telefonskih zvez za 7 članov našega kolekti-a, ki stanujejo v Celju (KRAJNC Emil, Simončičeva 5, GAJSER Stane dipl. 'oec., Simončičeva 5, MAROLT Boris, dipl. ing., Simončičeva 5, DVORŠAK Slavko, Simončičeva 5, GORIŠEK Ciril dipl. ing., Nazorjeva 9, GERM Aleš, dipl. prav., Na Zelenici 9, GRADIŠNIK Frido, Titov trg 6) in odobril finansiranje teh stroškov, ker bodo uporabljali telefon za službene potrebe. O višini vloženih sredstev želi biti odbor obveščen. Koristniki morajo telefonski a-parat plačati sami. 12. Odbor ni ugodil prošnji Kramperšek Stanka iz plavža za pomoč pri \napeljavi telefonske zveze. 13. Vlogo tov. Plankar Kristine iz TOZD DPG za dodelitev proste parcele za individualno gradnjo na Lipi bo odbor obravnaval na naslednji seji. TOZD GKSG posreduje odboru velikost in številko parcele ter način dodelitve parcele. Oddelek za informativno in samoupravno dejavnost SISTEMATIČNO K VIŠJI STORILNOSTI (Nadaljevanje s 4. strani) --- Organizacija množičnega inventivnega delaAer formiranje in poslovanje z industrijsko lastnino, — Stanje raziskovalnega dela v slovenskem gospodarstvu I. faza, — Komisija za sistemska vprašanja inovacij je pripravila kibernetski model inovacijsko u-smerjenega poslovnega sistema ter izdelala shemo družbenih in podjetniških pogojev, ki vplivajo na razvoj inventivne in inovacij -ske dejavnosti v OZD. Oba materiala naj bi služila kot metodološki pripomoček za sistemizira-nje dela Odbora in njegovih komisij. b) Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije skupaj financirata in izvajata naslednje naloge v zvezi z delovanjem odbora: — Prikaz delovanja raziskovalnih enot v slovenskem gospodarstvu. — Popis tehnoloških linij slovenskega gospodarstva s posebnim ozirom na možnosti transferja tehnologije v deželo v razvoju. — Družbeni kriteriji inovacij (kriteriji transferja tehnologije). — Stanje in program uveljavljanja domačih blagovnih označb. C) Komisije odbora so pregledale za financiranje Raziskovalne skupnosti Slovenije naslednje naloge: — Analiza zaviralnih dejavnikov inventivne in inovacijske dejavnosti v OZD ter, oblikovanje priporočil za njihovo odpravo. — Organiziranost OZD na področju inventivne in inovacijske dejavnosti ter oblikovanje priporočil v obliki organizacijskih modelov in metod dela. r— Analiza samoupravnih splošnih aktov o inventivni dejavnosti, sprejetih v slovenskih OZD v letu 1975 in 1976 in predlogi za nadaljnjo usmeritev. : — Davčni in finančni vidiki za stimuliranje inoviranja proizvodnih programov ter tehnoloških procesov. — Raziskava motiviranosti za ustvarjalno dejavnost v OZD. — Program za organizacijo prenosa znanja med Raziskovalno skupnostjo Slovenije in OZD raznih dejavnosti. - — Sodobno svetovalno delo v gospodarskih in raziskovalnih OZD. PRAVILNO GAŠENJE APARAT ZA GAŠENJE S KEMIČNO PENO Ph 10 Ni za gašenje požarov na električnih napravah! Vreteno odvij do kraja v levo Pretresi in obrni aparat NAS NOTRANJI TRANSPORT TRANSPORTNI STROSKI IN NEKATERI POKAZATELJI ZA UGOTAVLJANJE EKONOMIČNOSTI SISTEMA NOTRANJEGA TRANSPORTA V ŽEL. STORE ZA LETO 1975 Z ozirom na organizacijsko strukturo in opredeljenost notranjega transporta in nekaterih stroškovnih postavk zunanjega transporta, so bile dosežene v letu 1975 naslednje velikosti stroškov in doseženi tile odnosi oz. pokazatelji: Nekatere stroškovne in količinske postavke: - 1. Železarna. Store je vezana pri dopremi in odpremi na železniško tovorno postajo v Celju, ki opravlja 17.6 % celotnega prometa blaga samo za'železarno. Z drugega vidika-gledano pomeni: to, da je v letu 1974 bila železarna na tretjem mestu po velikosti.prepeljanega blaga po.železnici na območju ŽG. Ljubljana. r. 2. V'železarno je bilo pripeljano v letu 1975 288.603 Mp surovin in ostalih materialov po železnici ali 11.603 raznovrstnih železniških vagonov. Iz železarne pa je bilo odpeljano z železniškimi vozovi 148.172 Mp gotove proizvodnje ali 6.221 raznovrstnih železniških voz. Stroškovno to pomeni, da je bil strošek prevoznin v dobavi v višini 33,735.625 ND, v odpremi pa 1,195.743 ND. 3. Skupen strošek zaradi predolgega časa zadrževanja vozov je bil v železarni dosežen v v.išini 766.625 ND. 4. Železarna je povzročila za 14.781 ND stroškov zaradi poškodb, železniških voz. 5. Zunanja avtoprevozna podjetja so pripeljala za železarno 33.228 Mp različnega blaga in odpeljala iz železarne 38.244 Mp gotove proizvodnje, za skupni strošek železarne v višini 3,489.672 ND. 6. Z vsemi notranje transportnimi sredstvj.je.bilo v železarni pripeljano 806.280 Mp raznih surovin in gotovih proizvodov, Jkar je povzročilo skupen strošek v višini 17,021.9.96 ND. 7. Z normalnotirnimi transportnimi sredstvi je bilo v železarni prepeljano 582.624 Mp raznega blaga, kar predstavlja strošek za obrate v višini 9,749.396 ND. 8. Z ozkotirnimi transportnimi sredstvi je bilo v železarni pripeljano 147.228 Mp raznega blaqa, kar predstavlja strošek Za obrate v višini 5,486,788 ND. 9. Z cestnimi transportnimi sredstvi, (z lastnimi in pogodbenimi). je bilo v železarno prepeljano 76.428 Mp raznega blaga, kar je povzročilo strošek v višini 1,785.812 ND. 10. V železarni je bil dosežen skupen strošek zunanjega in notranjega transporta v višini 54,607.383 ND. 8. Razmerje stroškov zunanjega transporta s stroški proizvodnje: stroški zun. transporta 38,781.130 X 100 A k , stroški proizvodnje 1.797,75,1.316 ' /o 9. Strošek zunanjega transporta na 1 Mp prepeljanega blaga: strošek zun. transporta količ. prep. blaga 38,781.130 508.247 76,30 ND/Mp 10. Strošek notranjega transporta na 1 Mp prepeljanega blaga: strošek not. transp. količ; prep. blaga 17,021,996 806.280 = 21,11 ND/Mp 11. Strošek normalnotirnega notranjega., transporta _ne 1 Mp prepeljanega blaga: strošek norm. transp. količ. prep. blaga 9,749.396 582.624 16,73 ND/Mp 12. Strošek ozkot, notranjega transporta,na 1 Mp prepeljanega blaga*. strošek ozkot. transp. _ 5,486.788 te37(27ND/Mp . količ,.prepeljanega blaga 147.228 13. Strošek cestnega notranjega transporta na 1 Mp prepeljanega blaga :c = 23,36ND/Mp količ. prep. blaga 76,42& . 14.. Strošek celotnega transporta (zun. in notranjega) na 1 Mp gotove proizvodnje: • strošek cel, transp. količ; got. proizv. 54,607.383 186.416 292,93 ND/Mp 15, Strošek notranjega transporta na 1 Mp gotove proizvodnje: strošek notr. transp. _ 17,021,996 _ gj gj ND/M količ. got. proizv. 186.416 16. Strošek zunanjega transporta na 1 Mp gotove proizvodnje: strošek zun. transp., _ 38,781.130 količ, got. proizv. 186.416 208,03 ND/Mp 17. Strošek.notranjega transporta na. 1 Mp odlitkov: strošek notr. transp. ^ |f 2,965.769 = 104f97XD/Mp količ. proizv. odlitkov 28.252 Nekateri pokazatelji in odnosi med transportnimi količinami in stroški ter ostalimi vrednostmi: 1. Razmerje med skupno dopremljenimi in skupno, odpremljenimi količinami v oz. iz železarne: dopremljena količina 321.831 Mp _____^ odpremljena količina 186.416 Mp odpremljeno kot gotova proizvodnja, je bilo 57,9'%'celotnih dobavljenih količin blaga za predelavo. 2. Razmerje med dobavljenimi količinami-z železniškimi vozovi in dobavljenimi količinami* s cestnimi vozili: ' . dob. kol. z žel. vozovi 288.603 X 100 897 °f skupno dob. količine 321.831 ' 0 Z železniškimi vozovi je bilo dobavljeno 89,7% vseh količin, s cestnimi vozili pa 10,3% količin surovih ostalih materialov. 18. Strošek notranjega transporta na 1 Mp jekla: strošek notr. t. jeklarn 4,957.005 . . -_AOXT_-- količ, proizv. jekla 85.493 19. Strošek notranjega transporta na 1 Mp valjanih proizvodov: strošek tiotr. tr. valjarn _ 4,103:405 = NJ)/Mp količ. izv. proizvodov 117.336 20. Strošek notranjega transporta na 1 Mp proizvedenega grodlja: strošek notr. tr. el. plavža 2,538.496, r, , S , - -—- - -, —%—-— = 54,29 ND/Mp količina proizv. grodlja 46.755 21. Delež', notranjih transp. stroškov v stroških,„proizvodnje livarn; delež,notr. tr: str, livarn ■ _ 2,965.769 X 100 _ j 74 os stroški proizv. livarn / 173,250.440 3. Razmerje med odpremljenimi količinami z železniškimi vozovi ih odpremljenimi količinami za cestnimi vozili: odprem, kol. z žel. vozovi _ 148.172 X100 ____7950/’ skupno odprem, količina . 186.416 - Z železniškimi vozovi je bilo odpremljeno skupno 79,5% .gotovih proizvodov, s cestnimi vozili pa 20,5 % količine gotovih proizvodov. 4. Procentualni odnos med prepeljanimi količinami glede na‘vrsto notranjega transporta: količ. z norm. transp. 'sredstvi količ. z ozkot. transp. sredstvi količ. s cestnimi transp. sredstvi 582.624 ali 72,2 %, 147.228 ali 18,3 % m H 76.428 ali' 9,5% 5. Procentualni odnos med stroški glede na vrsto transporta: stroški norm. transporta stroški ozkotirnega transporta stroški cestnega prometa 6. Razmerje stroškov celokupnega transporta njega) s stroški proizvodnje: celokup. stroški transp. , 54,607.383 X 100 9,749.391 ali 57,3 % 5,486,788 ali 32,2 %1 1,785.812 ali 10,5% (zunanjega in notra- 1— — 3,04 % stroški proizvodnje 1.797,751.316' Razmerje stroškov notranjega transporta s stroški proizvodnje: stroški notr. transp. ____ 17,021.996 X 100 stroški proizvodnje 1.797,751.316 = 0,94% , 22. Delež notranjih transportnih stroškov v- stroških proizvodnje -jeklarn: stroš; not. tr. jeklarn __ 4,957.005 X 100 A j y7 o-/ • stroški proizv. jeklarn 380,496.720 23. Delež notranjega transporta v stroških proizvodnje valjarn: stroš., notr.,tr, valjarn- 4,103:405 X '100 ¡¡|[ ^ p, '. stroški proizv. valjarn 936,504.520 24. Delež notranjih transportnih stroškov v stroških proizvodnje el. plavža: , strošek notr. tr. el. p. _ 2,536.496 X 100 ____^ ^ m . stroški proizv,- el, p. . 167,162.100 Podatke zbral in Uredil: Mihael Dečman STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat# mesečno —. Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. O CIVILNI ZAŠČIT CiVilna zaščita, v današnjem pomenu besede, je vznikla v I. svetovni vojni s prvim pojavom vojnega.; letalstva. Po prvih napadih iz zraka so v nekaterih državah v zale.djui.fronte organizirali opazovalno; in obveščevalno službo, inže-nirsko-tehnično službo -r- predvsem za gradnjo zaklonišč ter razne ekipe posameznih služb.. , Mesta, ki so bila oddaljena. od fronte.,, niso imela, zaradi omejSne-ga akcijskega radiusa letal, potrebe po organizirani civilni zaščiti.; Zaradi naglega razvoja letalstva, predvsem vojnega letalstva med 1. in II. svetovno vojno, so mnoge države ustanovile organizacije civilne zaščite za zaščito, pred napa-; di iz'zraka in zaščito pred bojnimi strupi. Pričakovati je bilo,;, da bo v naslednji vojni uporabljeno še Več,bojnih; strupov kot pa v L svetovni - vojni. (122.390 ton in 1,111.513 žrtev). Tako so v Nemčiji leta 1927 usta- Sklepi 4. seje OK ZSMS Glede na oceno delovanja nove ustavo v družbenih. organir.. zacijah in društvih, so bili na 4. seji OK ZSMS, ki je bila 22. 4. 1976, formirani naslednji; sklepi: V najkrajšem času se mora sestati koordinacijski odbor za interesne dejavnosti in sicer v sestavi, ki jo je na konferenci podala kadrovska komisija. Sprejeti mora tudi program svojega dela, ki ga mora seveda dosledno izpolnjevati. V primeru, če bo to potrebno,' mora Koordina—-cijski odbor svojo sestavo razširiti. Poglavitno delo KO je pripraviti vse potrebno za ustanovitev konference za družbene dejavnosti in društva, ki naj bi jo u-stanovili v septembru. Za izvedbo tega pa bo potrebno izpeljati naslednje: Povezati . se s posameznimi društvi in družbenimi organizacijami, ki bodo delegirale svoje predstavnike v KM DO-D. Pri tem je treba poudariti, da ni naš namen obdelovati programov posameznih društev po ‘nekem našem vzorcu, temveč, povezovati njihovo delo na nivoju OK ZSMS. Potreben je organiziran in široko zasnovan pristop k reševanju družbene problematike, kajti le na tak način in z dobro izpeljano akcijo, bomo mladim na široko odprli vrata na vsa interesna področja. 2. V vseh KS je potrebno u-stanoviti taborniške odrede. Pri organizaciji odreda in vsebini dela se je potrebno povezati z Zvezo tabornikov (Gledališka 2, Celje) rok september, zadolžen referent za LQ in DS pri OO ZSMS) a) V delovanju mladih v krajevni skupnosti je zelo pomembno povezovanje TOZD in KS, saj vemo, da mladi ljudje iz delovne organizacije preživijo večji del svojega časa v krajevni skupnosti in da tam delujejo o-ziroma bi morali aktivno delovati novili Zvezo protiletalske zaščite, v Angliji so formirali leta 1924 službo ža zaščito, leta 1934 je Italija Sprejela zakon o ustanovitvi Nacionalne unije za žaščito.uz zraka, Na Poljskem j.e .bila ustanovi je? na liga za obrambo države iz. zraka leta 1928.» Tudi .Sovjetska ¿veza ni zaostajala za. drugimi državami in. Ja .leta 1927 organizirala ,društvo Aso.vi.ahim za ...pripravo • ljudskih množic za obrambo .države. Podobne organizacije so ustanavljale in organizirale tudi druge države kot’ Japonska, Avstrija, Belgija,, češko-slovaška,. Finska, v.Francij a. itd. Kaj pa Jugoslavija? Tudi Jugo-' šlavija-. je sledila ostalim državam, spj je ministrstvo vojske in mornarice leta. 1932 izdalo splošno navo-' dilo za., obrambo .države v primeru napada iz zraka. Sedem let pozneje, to je leta 1939, je bilo izdano navodilo o zaščiti, .pred zračnimi napadi, temu pa je sledilo pet navodil: tudi v OO ZSMS v KS. Z OO ZSMS v DO morajo mladi iz KS najti aktiven pristop in uskladiti»..; svoje j programe. , .Povežejo naj se OO na območju in v svetih usklajeno delujejo in nudijo pomoč (npr. financiranje OO v KS).. b) Da bomo mladi iz KS postali res samoupravljavsko aktivni, moramo aktivno delovati v DPO v KS, uskladiti programe' delovanja tako, da bomo pri tem samoupravlj avsko osveščeni in se vključevali glede na potrebe in interne. 3 V sistemu vzgoje in izobraževanja je nujno potrebno, da se poveča samoupravljanje. Na osnovnih šolah se mora pouk družbeno moralne vzgoje organizirati tako, da učence seznanja s samoupravljanjem in da jih bo usposobit za samoupravljanje. Samouprava učencev mora biti pedagoško vodena. Ker je dijaška skupnost preživeta oblika, je nujno potrebno, da postane razredna skupnost osnovna celica, ki deluje na šoli. OO , so dolžne, da organizirajo to novo obliko in da šole preidejo na oddelčne oziroma problemske konference. Z zakonom o višjem in visokem šolstvu se je stanje celjskih študentov precej izboljšalo, vendar bo samouprava zaživela le na način, da bodo mariborski študentje bolj seznanjeni s problemi v Celju in seveda obratno. 4. Vsi se moramo vključevati v razprave o osnutku Zakona o združenem delu. Idejne razlike družbenopolitičnih organizacij na ravni Delovne organizacije ali temeljne organizacije združenega dela so tudi ena od močnih ovir za na-daljna prizadevanja pri uresničevanju nove ustave: a) družbenopolitične organizacije morajo vskladiti akcijske programe b) izvrševanje sklSpov je treba redno pregledovati J. Z. 1. Splošno navodilo 2. Kemijska služba 3. Zdravstvena služba 4. Tehnična služba 5. Služba za opazovanje in-alar-miranj-e,- maskiranje ter zatemnje^ vanje.. . ! Zračna . obramba-• prebivalstva j e spadala v- pristojnost ministrstva za notranje zadeve in organov oblasti. Tako zasnovana organizacija civilne zaščite je 'bila do aprila 1941 le deloma uveljavljena! Prav zaradk te.ga. j.e ;cdvilna»zaščila dočakala; Il.f svetovno vojno oziroma napad ;na Jugoslavijo nepripravljena in-tako skupaj .z. državnim in voj- nim. aparatom bila razbita že. prvega dne, o čemer pričajo ‘velike žrtve.prebivalstva,-ki -je bilo Izpostavljeno-'bombardiranja: nemških letak -Okupatoia j e1 v okupirani Jugoslaviji, za zaščito; prebivalstva pred zračnimi napadi, , poskrbel večji del Ip za zaščito svojih •enofc;‘ L.; % Zato pa je v veliko večji meri, čeprav , brez materialnih;, sredstev, bilo zaščiteno prebivalstvo v času NOB. Predvsem pa. je ta-zaščita bi-la v^poini merrzastopana na osvobojenih-ozemljih.'Ta zaščita pa ni temeljila samo na Zaščiti prebivalstva pred napadi iz zraka;» temveč je" pomenila veliko- več. Pomenila-je' skrb inxzaščitd;:Za slehernega, ki ga je .doletela'iie;sreča.' f Čeprav j.e bilo potrebno vse naše napore po osvoboditviJušmeriti v obnovo porušene domovine,, se ni pozabilo na zaščito prebivalštva. Že leta 1948 je bil pri Zveznem ministrstvu za no,tranj.e. zadeve . ustanovljen oddelek PAZ —- protiavion-ska ..zaščita in. 13. decembra istega, le.ta.izdaha.navodila službe PAZ, ki. so reguijtala' osnovna vprašanja nove organizacije. Služba PAZ je v,, takratnem, obdobju imela predvsem nalogo, da razvija pri državljanih vdanost domovini, krepi njeno vojaško silo, nudi. pomoč oboroženim silam na fronti in 'ščiti;-'prebivalstvo, in ljudsko imetje pred zračnimi napadi. Navodilo o izvajanju PAZ je bilo izdano 1951. leta, dopolnjeno pa 1953. leta. Zakon o ljudski obrambi, ki je bil izdan leta'1955, je vseboval posebno poglavje posvečeno civilni zaščiti. S tein je bila znatno spremenjena dotedanja organizacijska struktura civilne zaščite. Potrebo po dobro organizirani in opremljeni civilni zaščiti nam narekujejo lastne. izkušnj e iz II. svetovne vojne in vrsta hudih naravnih nesreč, kakor tudi izkušnje iz narodnoosvobodilnih vojn drugih narodov. Danes organizacija civilne zaščite ne pomeni' samo zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi, temveč tudi-zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih nesrečah ter pomoč prizadetemu prebivalstvu. Civilna.-, zaščita s preventivnimi 1 ukrepi ,in z reševalnimi enotami lahko zmanjša ali ublaži posledice zračnih napadov • in naravnih nesreč. Poleg morebitne vojne, na katero pa moramo biti vedno pripravljeni, je našo deželo v zadnjih letih prizadelo več naravnih nesreč,; Spomnimo se samo velikih poplav v Vojvodini, potresov v Skopju, Banja Luki, Makarski, na Kozjanskem in 6. maja 1976 Tolmin. V vseh teh in še drugih nesrečah je bila civilna zaščita, ob.pomoči pri- padnikov JLA, nosilec akcij 'reševanja .prebivalstva in imetja: Civilna zaščita je jugoslovanski armadi in teritorialnim enotam enakovreden" član v sistemu obrambe Jugoslavije. . Pripadniki .enot civilne zaščite ni-. So oboroženi, zate bo organizacija civilne;-zaščite ¡delovala tildi na začasno ..zasedenem — okupiranem ozemlju v- takem obsegu; kot jim ga bo dovolil agresor. Jugoslovanska ljudska armada je , oborčžena';si3a, ki se ta-kbj upre napadu na'Jugoslavijo in z aktivno obrambo omogoči čas za aktiviranje celotnega človeškega in materialnega potenciala za obrambo de-jželer Teritorialne enote tesno sodelujejo z JLA in se borijo proti napadalcu;,na' vsem začasno- zasedenem- ozebli ju' ih na nezasedenem ožemlju preprečujejo sovražnikovo dejavnost. Civilna, zaščita rešuje lj.udi in materialne dobrine na začasno zasedenem InAfiežašedenem ozemlju v miru in vojni. Iz te poglavitne naloge civilne.zaščite izhajajo tudi vse druge. naloge.. .'Da bi jirii bila kos, mora biti ustrezno organizirana .in opremljena, ©glejmo sdV.nekoliko bolj podrobno 'te naloge: Naloge. civilne zaščite 1. Strokovno usposablja pripadnike enot civilne zaščite in prebivalstva, 2. Obvešča- in alarmira prebivalstvo v primeru zračnega napada ali naravne. nesreče. - 3. Izvaja 'evakuacijo — izseli- > tdv prebivalstva iz mest, naselij in z območja bojnega delovanja boj-.nih enot. . 4. Rešuje ljudi inimaterialne dobrine po zračnem bapadu ali naravni nesreči in odstranjuje ruševine. 5. Gasi : požare, preprečuje šir- , j enj e' -požarov ter rešuje ljudi in materialne dobrine iz gorečih objektov. 6. Daje prvo pomoč ranjenim in kontaminiranim ,— zastrupljenim ljudem. 7. Daje veterinarsko pombč ranjenim ‘in kontaminiranim živalim. 8. Vzdržuje in popravlja PTT, vodovodne, plinske, toplovodne in električne instalacije in objekte. 9. Izvaja dekontaminacijo — razstrupitev ljudi, živali, material-no-tehničnih. sredstev, živil, objektov in' zemljišča. 10. Uničuje neeksplodirana eks- : plozivna telesa. 11. Skrbi za socialno ogrožene ljudi. 12. Izvaja ašanacijo — čiščenje terena. 13. Vzdržuje red. 14. Izvaja ukrepe civilne zaščite: a) urbanistični zaščitni ukrepi b) zatemnjevanje in maskirabje : c) gradnja zaklonišč. Iz naštetih nalog lahko bralec spozna vlogo današnje organizacije civilne zaščite in pomen delavcev pripadnikov enot civilne zaščite v naši družbi in, jasno, v naši delovni organizaciji. BESEDA MLADIH PSIHOLOGIJA V INDUSTRIJI Odločili smo se, da začnemo objavljati serijo kratkih člankov o psihologiji, vedi, s katero se v vsakodnevnem življenju srečujemo praktično vsi, ne da bi se tega jasno zavedali. Želimo vam je predstaviti v vseh njenih razsežnostih, poseben poudarek pa bo na na značilnostih sodobne psihologije dela. Za utemeljitelja psihologije kot samostojne znanstvene panoge velja že starogrški filozof Aristotel, čeprav izraza psihologija pri njem še ne srečamo. V zadnjem času so odkrili, da je ta izraz prvič uporabljal naš rojak Marko Marulič že na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Za pravega začetnika eksperimentalne psihologije pa v.ëlja W. Wundt, ki je leta 1879 ustanovil v Leipzigu prvi psihološki laboratorij na svetu. . Grško sestavljenko »psihologija« (psyché = duša, duševnost, lo-gia = veda, znanost) lahko prevedemo z »veda o duševnosti« ali bolje veda o človekovem psihičnem življenju. Področje in predmet znanstvene psihologije je torej človek, njegovo obnašanje, vedenje oz ravnanje. S človekom se ukvarjajo tudi druge znanosti kot so medicina, sociologija, biologija, fiziologija, antropologija, filozofija, politika in z ozirom na to, postaja vedno bolj zanimiva in pomembna za številne strokovnjake in praktike, ki se srečujejo z vse večjim številom problemov, ki vključujejo tudi psihološke komponente. Strokovnjake z različnih področij lahko psihologija zanima: — kot del splošne, širše izobrazbe in kulture; — kot dopolnilno znanje pri reševanju nekaterih praktičnih problemov iz njihove vsakdanje prakse; — kot podlaga za učinkovito sodelovanje pri teamskem delu z drugimi strokovnjaki, med kate- V V organizaciji združenega dela Železarne Store se je že pred časom porajala misel, kako ustrezno zaposliti delovne invalide. Na podlagi sklepov družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata in samoupravnih organov se v organizaciji združenega dela formira oddelek invalidske delavnice, v katerem bi zaposlovali delavce invalide in delavce z zmanjšano delazmožnostjo. Zaradi težkih pogojev dela in proizvodnje v organizaciji združenega dela je 8 % invalidov od vseh zaposlenih. Delovna mesta v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, na katerih bi lahko zaposlovali delavce z zmanjšano delazmožnostjo, so zaradi visokega odstotka invalidnosti v glavnem že zasedena. -Uspešno zaposlovanje delovnih invalidov ni problem samo naše organizacije združenega dela ampak širšega družbenega pomena. Že leta nazaj se pristojna služba organizacije združenega dela u-kvarja s problematiko delovnih invalidov, ki postaja vedno bolj pereča. Pojavlja se vedno več delovnih invalidov, ki so nesposobni za opravljanje svojega prvotnega dela. Po najnovejših podatkih od 14. 2. 1976 imamo v organizaciji združenega dela Železarne štore skupaj 231 delovnih invalidov, ki se nahajajo na najrazličnejših delovnih mestih. Ti so razvrščeni v naslednje ka- rimi se pogosto pojavlja tudi psiholog. Razdelitev psihologije Psihologija se tako kot druge znanosti razvija v dve smeri: v — teoretično in — uporabno V skladu s tem razlikovanjem imamo tudi dve mednarodni organizaciji z ločenimi mednarodnimi kongresi. Obe smeri se tesno dopolnjujeta in meje med njima .vedno bolj izginjajo. TEORETIČNA psihologija se ukvarja s splošnimi duševnimi pojavi in zakonitostmi, torej s tistimi vidiki duševne stvarnosti, ki so neodvisni od praktičnih situacij in okoliščin. V teoretično usmerjenem psihološkem raziskovanju prevladuje dvoje osnovnih vprašanj: Kakšno je duševno življenje na splošno in zakaj je takšno, oziroma od česa je odvisno? Panoge teoretične psihologije: — obča psihologija (proučevanje značilnosti normalnih odraslih oseb: občutkov, zaznav, čustev, mišljenja, predstav, motivov, skratka strukture in dinamike osebnosti); — psihofizika (zveze med fizikalnimi dražljaji in različnimi oblikami človekovega odzivanja); — razvojna psihologija (razvoj duševnosti in njegove posebnosti v različnih starostnih obdobjih); — diferencialna psihologija (proučuje naravo in izvor tipičnih individualnih ter skupinskih psihičnih razlik); tegorije: invalidi III. kategorije 187, invalidi II. 'kategorije 18, invalidi s telesno okvaro 26, skupaj torej 231. Delanezmožnost je nastala predvsem zaradi raznih obolenj, izčrpanosti, nesreč pri delu, pogoste pa so tudi nesreče doma oziroma izven delovnega območje organizacije združenega dela. Problematika invalidnosti je obširna. V reševanju teh problemov se tudi kaže human odnos do delovnega invalida v organizaciji združenega 'dela. Invalidnost je v organizaciji združenega dela Železarne Štore specifičen pojav in zato zahteva tudi speoifiono reševanje. S takim reševanjem bomo še poglobili humane odnose do invalidov. Opozoriti moramo itudi na to, da je leto 1976 mednarodno leto invalidov — zato bodo naša organizacija združenega dela in politične organizacije doprinesle, da bo v prihodnje za delovne invalide v Železarni Štore bolje poskrbljeno. Delavcem, ki so postali invalidi, bomo morali bolj celovito in organizacijsko dosledno zagotavljati potrebno medicinsko rehabilitacijo ter ustrezno prekvalifikacijo dn enakopravno vključevanje v združeno delo na podlagi katere bodo invalidi v celoti občutili socialno varnost. Kropušek — psihopatologija (obravnava nenormalne izjemne, bolezenske oblike psihičnega življenja); — socialna psihologija (psihična dogajanja z vidika človeških skupin in skupnosti); — zoopsihologija (psihološki pojavi in zakonitosti pri živalih). UPORABNA ali aplikativna psihologija je za nas dosti bolj zanimiva. Ukvarja se s praktično problematiko različnih vrst ljudi v določenih življenskih situacijah (npr. problemi v delovni organizaciji, motivi telesnih bolnikov v bolniški situaciji, vidiki u-čenja v šolski situaciji itd.). Panoge uporabne psihologije: — klinična psihologija, (se u-kvarja s pomočjo posameznikom in manjšim grupam z duševnimi problemi, s psihodiagnostiko motenih oseb, s psihoterapijo, s preventivo škodljivih duševnih posledic pri telesnih obolenjih, s psihološkim svetovanjem itd); — psihologija prodaje (obravnava psihološke vidike embalaže, reklame, propagande); — sodna psihologija (zanimajo V začetku aprila je bil formiran štab za izvedbo akcije »Očistimo in uredimo naše okolje«. Akcija je že drugič zapovrstjo organizirana z namenom, da vsaj enkrat letno posvetimo posebno pozornost našemu okolju. V letošnjem letu je prevzelo odgovornost za izvedbo akcije gasilsko društvo Štore. Pri zbiranju odpadnega materiala so sodelovali vsi krajani, posebno pridni pa so bili šolarji. V okviru priprav je SZDL pritegnila tudi hišne svete. - 12. aprila so imeli predstavniki krajevne skupnosti in odbora za splošni ljudski odpor razgovor o društveni samozaščiti. Dejstvo je, da smo doslej posvečali premalo pozornosti utrjevanju varnosti in graditvi sistema, ki bi zagotovil odkrivanje nepravilnosti, kakršne bi lahko vplivale na slabitev gospodarske moči ali razvoj samoupravne družbe. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se bodo pri utrjevanju sistema družbene samozaščite angažirali vsi dejavniki v kraju. Sprejeti zaključki so bili izhodišče za prispevek k razpravi na posvetovanju o družbeni samozaščiti, ki ga je organizirala občinska konferenca SZDL. Sredi aprila je krajevna konferenca SZDL organizirala sestanek, na katerem so predsedniki hišnih svetov razpravljali o svoji vlogi in nalogah, ker je v zadnjem času opaziti zmanjšanje aktivnosti. Na sestanku so bili sprejeti zaključki in smernice za nadaljnje delo, ki bodo vplivale na živahnejšo aktivnost in usmerjeno dejavnost hišnih svetov. Člani komunalne komisije so opravili oglede na terenu. Posebne težave povzročajo meteorske vode na področju spodnjega dela Bukov-žlaka, kjer je odtok spremenjen zaradi novozgrajenega skladišča jo psihološki problemi sodstva kot analiza in ocenjevanje deli-kventov — prestopnikov, vidiki pričevanja, sojenja, kaznovanja in prevzgoje kaznjencev); — šolska psihologija (proučuje vidike vzgoje in izobraževanja, dejavnike uspešnosti učencev v šoli, probleme ocenjevanja znanja itd.); — vojna psihologija (raziskuje probleme vojskovanja npr.: izbira kadre za posebno zahtevne rodove vojske, motivacija pri vojskovanju, vojaška propaganda itd.); — psihologija dela (se ukvarja s problemi, vezanimi na delovno situacijo npr.: faktorji delovne storilnosti, problematika utrujenosti, psihosocialni odnosi med nadrejenimi in podrejenimi, izbor kadrov za različna delovna mesta, problematika odmorov, tehniko vodenja itd.). Omenimo lahko še psihologijo športa, prometa, kulture. ’ Prihodnjič bi prostor namenili področju psihologije dela. J. C. Tehnomercatorja in ceste Teharje —Celje. Organi krajevnih skupnosti posvečajo posebno pozornost preučevanju možnosti za povečanje prometne varnosti. Pogoste nesreče terjajo takojšnjo intervencijo. Toda kaj konkretno storiti? Krajevna skupnost podpira prizadevanje železarne, da se zgradi avtobusna postaja, ki bo zmanjšala nevarnosti ob delovnih izmenah in parkirni prostor v njeni neposredni bližini. Razen tega bo v sodelovanju s prometno ’komisijo dosegla ureditev prometa s postavitvijo potrebnih znakov. -| Tudi sicer se načrtujejo spremembe videza v spodnjem delu Štor, V izdelavi je idejni projekt ureditve prostora med staro osnovno šolo in gasilskim domom. Če govorimo o delu in aktivnosti, moramo povedati, da je nakazana problematika le del celotne dejavnosti, ki je ne gre razčlenjevati zaradi lokalnega pomena. Vsekakor je treba posebej poudariti, da je mogoče pričakovati dobre rezultate skupnih prizadevanj le v primeru, če bodo na vseh področjih sodelovali vsi krajani. V mislih imamo vlogo krajana — samoupravljala pri družbenopolitičnem delu, čuvanju urejenega okolja, zagotavljanju varnosti v prometu itd. Zavedati se moramo, da ljudje pogosto povzročajo probleme, potem pa negodujejo, ker se jim vračajo v reševanje. Bistveno je dojeti, da je vse, kar obstaja in se izboljšuje, namenjeno človeku; vendar morajo posameznik in skupine ravnati s pridobitvami in premoženjem skupnosti tako, da se to ohranja in veča. Samoupravnost izključuje kakršenkoli indiferenten odnos in miselnost, da lahko kdorkoli od družbe samo jemlje in ji ničesar ne daje. Zaposlovanje invalidov iz krajevne skupnosti ŠTORE Povečanje samoupravnih pristojnosti in seveda tudi obveznosti na ravni krajevnih skupnosti vpliva na dinamiko družbenega ter političnega dela. Poglejmo, kaj se je dogajalo v KS Štore od 10. aprila do 10. maja. Zlata pravila za varno delot Kaj iii na kakšen način naj ne bi delali Vse doslej opravljene raziskave oz. analize so pokazale, da prihaja do nesreč pri delu in poklicnih ter drugih obolenj, prav zaradi tega, ker se v premajhni meri spoštujejo normativi in ukrepi za varstvo pri delu. Pretežno se kot vzrok za nesreče pri delu ugotavlja nepravilno in neodgovorno obnašanje delavca v njegovem procesu dela. Ravno tako je med ostalim tudi ugbtov-ljeno, da je ob obstoječih delovnih pogojih, zdravo in varno delo v mnogočem odvisno, kaj in kako smemo ravnati oz. ne smemo ravnati pri delu. O tem bo tekla tudi naša nadaljnja beseda. Kaj moramo vedeti V nobenem trenutku ne smemo pozabiti, da so vami delovni pogoji in varne delovne razmere osnovni motivi za doseganje maksimalnih delovnih učinkov. Če mora delavec ves čas svojega delovnega procesa pretežno misliti na lastno varnost, potem bo njegova kvaliteta in kvantiteta dela vedno vprašljiva. Zmotno je mišljenje, da je delovna disciplina, ki se od vas zahteva, izraz samovolje predpostavljenega, da bi s tem dokazal svojo vrednost (superiornost). Ravno nasprotno, disciplina ne omejuje vaše osebnosti, temveč predstavlja zavesten odnos do dela in tako pripomore k večji varnosti na delovnem mestu. Obnašanje pri delu zato ne more biti podrejeno posamezniku, temveč mora prispevati k skupnim proizvodnim nalogam in očuvanju lastne telesne in zdravstvene celovitosti. V kolikor se v zadostni meri niste seznanili z nevarnostmi in škodljivostmi, ki ste jim izpostavljeni v procesu dela, kakor tudi z merami in varnostnimi ukrepi, si ne morete zagotoviti potrebne varnosti pri delu. Pri delu vedno opozarjajte mlajše sodelavce, predvsem pa novince, če ste opazili, da se ti obnašajo brezbrižno do varstva pri delu in jim dokažite, da ne ravnajo smotrno in varno. Bodite sodelavcem vedno" dober vzornik in svetovalec v vsakem pogledu, predvsem pa v varstvu pri delu. , Ni pomembna .tako za vas kot za OZD oz. TOZD visoka stopnja varstva pri delu, kajti varno delo je predpogoj za doseganje večje proizvodnje in večjega dohodka. Nepoučenost pri delu je predpogoj za nesrečo! Nikoli ne izpustite prilike, da bi si s tem povečali znanje iz varstva pri delu, kar se vam bo zanesljivo obrestovalo. Ne pozabite velike resnice: Praksa je najboljši in najzanesljivejši učitelj! Z njo si boste pridobili potrebno znanje in strokovnost ter tako uskladili zahteve za varilo delo na delovnem mestu. Ne izogibajte se priložnostim in možnostim, da bi se kaj naučili od starejših izkusnejših delavcev. V vsakdanji praksi bi se morali izogibati zadržanosti in predsodkom takrat, ko nam določeni delovni procesi ali samo delo ni jasno, da bi vprašali za nasvet izkušene sodelavce. Veliko predraga je še vedno takšna praksa, ki si jo želimo pridobiti na svojstven samostojen način, ,Z »lastno preizkušnjo« oz. učiti se na napakah. Vse premalp je idej in predlogov za izboljšanje delovnih procesov, oz. zavarovanja na delovnih mestih. Neizpodbitno je dejstvo, da neposredni proizvajalec najhitreje in najbolje vidi napake na svojem delovnem mestu, ki bi jih bilo z manjšimi izboljšavami možno takoj odpraviti. Nikoli ne podcenjujte izobešenih opozoril, niti se ne zoperstavljajte da bi jih dosledno izvajali na delovnem mestu. / Kakršnakoli prepoved ima svoj globlji pomen, ki ga pri površnem seznanjanju niti ne opazimo. Neodgovoren odnos do delovnih sredstev! Vsakič pred pričetkom dela moramo opraviti vizuelni pregled stroja in naprave, kakor tudi ročnega orodja. Z vsako pomanjkljivostjo morate seznanili svojega predpostavljenega, da bo lahko ukrepal. Nikoli ne uporabljajte nenamensko naprav in ročnega orodja. Delo na strojih in napravah, za katere niste osposobljeni, je nevarno in zato tudi prepovedano. Pred pričetkom dela proučite možnost, ali s svojim delom in drugimi postopki ne boste ogrozili okolice in svojih neposrednih sodelavcev. Vedno opozarjajte sodelavce na pravilen način dela in pravilno uporabo ročnega orodja. Nepravilni postopki lahko povzročijo veliko materialno škodo na eni strani ter poškodbe delavcev na drugi strani. Nikoli ne snemajte varovalnih naprav med obratovanjem stroja ali naprave. Predvsem pa ne storite tega z namenom, da bi si na ta način mogoče olajšali delovni proces. V situacijah ko zaradi tehnološkega procesa ne morete ustaviti stroja ali naprave, da bi lahko odpravili okvaro, lahko snamete varovalno ograjo, mrežo, pokrov le pod pogojem, da je onemogočen pristop vsem nepoklicanim do nevarnega mesta. Po odpravi okvare je potrebno vse zavarovalne elemente takoj namestiti na ustrezno mesto. Ne pristopajte raziskavi motenj in okvar na strojih in napravah preden niste stroj ali napravo zanesljivo zavarovali pred samodejnim vklopom. Nikoli ne potiskajte materiala v stroj ali napravo z rokami ali čelo nogami, temveč uporabljaj ate ustrezne pripomočke. V kolikor je prišlo do zamašitve stroja ali naprave in se stroj ne sme zaustaviti, je vsak poseg z rokami ali nogami za odstranitev okvare najstrožje prepovedan. Vsako vzdrževanje (mazanje, čiščenje in pod.) med obratovanjem stroja je zelo nevarno in zato-tudi prepovedano. Kakršna koli kontrola mer (na-stružnici), vrtljivih delov obdelovanca, niso med obratovanjem dovoljene. Ne pričnite z delom, za katerega izvršitev so točno predpisani varnostni ukrepi, če veste, da jih ne boste mogli izvajati, ne da bi predhodno obvestili predpostavljenega. On mora dokončno odločiti, kako boste to delo uspešno in varno opravili. Vztrajajte pri zahtevi, da se zamenjajo nepopolni pripomočki kot so: vezi, vrvi, verige, svetilke, orodja in drugo, ker s tem odstranjujete nevarnosti za nesrečo pri delu. Ne prekoračujte izrecno predpisane maksimalne obremenitve, dovoljene pritiske, temperature, nosilnosti tal in podobne omejitve naznačene na opozorilih. Dobro preglejte ali so krajišča osi in podobni vrtljivi deli dobro zavarovani, da ne predstavljajo nevarnosti za zaposlene. Ali so stiskala za vklop in izklop stroja dosegljiva za posluževalca stroja ali naprave, ali so horizontalni pomikajoči deli strojev dovolj odmaknjeni od sten, da ne more priti do stisnjenj. Uporaba sredstev in opreme za varstvo pri delu! Ne opravljajte nikakršnega opravka oz. dela brez odgovarjajočih sredstev za varstvo pri delu, v kolikor škodljivosti in nevarnosti ni mogoče odpraviti z osnovnimi.varstvenimi ukrepi. V kolikor ne boste doumeli, da brez sredstev za osebno varnost lahko postanete invalid dela, se boste tudi s težavo navadili na uporabo teh sredstev. Nenamenska uporaba sredstev in opreme za osebno varnost pri delu, lahko povzroči nepopravljive posledice, ker se s tem ustvarjajo pogoji za nastanek nesreč pri delu in poklicnih bolezni. Ne pozabite, da je občasno potrebno pregledati ta sredstva ih opremo, kakor tudi stroje in naprave na mehaniziran kakor tudi ročni pogon. Ta sredstva je potrebno tudi redno vzdrževati in tekoče zamenjati pokvarjene- dele. Neustrezno vzdrževanje orodja, strojev in naprav ter opreme, je lahko tudi povzročitelj nesreče pri delp. Ustrezna delovna obleka in obutev ter osebna higiena pripomorejo vaši varnosti na delovnem mestu! Ne približujte se vrtečim delom strojev in naprav, v kolikor ti niso zavarovani, če nimate ustrezno zavarovanih las (kapa, mreža, ruta in podobno) in tesno prilegajoče se obleke. Naivno je mišljenje, da v takšnih primerih delovni plašč, pas, kravata, viseči .trak ne morejo biti izvor nesreče pri delu. Ne nosite delovne obleke,- če ni primerna za opravljanje vašega dela. Upoštevajte opozorilo, da nošenje nakita (prstan, zapestnica, ročna ura in pod.) lahko pri nesmotrnem načinu dela predstavlja skrito nevarnost. Ne približujte se odprtemu ognju in iskrenju, če imate oblečeno obleko izdelano iz lahko vnetljivih snovi (umetna vlakna) ali če je prepojena z oljem, organskimi topili, lahko vnetljivimi tekočinami ali prahom oz. spojinami, ki se hitro vežejo s kisikom. Ne puščajte delov delovne obleke v bližini strojev in naprav, elek-tračnih prevodnikov, omaric, stikal, ali v bližini, kjer bi lahko nastal požar. Delovna obleka spada samo v garderobno omarico. Na delovnem mestu ne smete biti bosi oz. v neustrezni ali raztrgani obutvi. V kolikor način dela zahteva, pa morate nositi zaščitno obuvalo. Ne zapuščajte obrata, delavnice oz. podjetja v zamazani ali zama- ščeni obleki, niti ne, če se niste ustrezno umili. Vedite tudi, da sta se moda in varnost vedno razhajali. Nevarnosti prežijo od vsepovsod! Ne pozabite, da so mnoge snovi, s katerimi se srečujete v delovnem procesu, nevarne in škodljive. Nevarne so tako za vas, kot vašim so-lelavcem. Nekatere povzročajo eksplozije in požare, a nekatere druge delujejo na človeški organizem škodljivo. Zato se pri delu s takšnimi snovmi ne smemo obnašati podcenjevalno, temveč moramo z njimi rokovati zelo pazljivo in preudarno tako, kot to določajo varnostni ukrepi. Na ta način se boste izognili vsem nevšečnostim večjega obsega (eksplozija, požar), zaradi česar lahko spravite v nevarnost sebe, sodelavce in povzročite ogromno materialno škodo. Zaradi nepoučenosti lastnosti nevarnih snovi ne morete doumeti, kakšnim nevarnostim se izpostavljate in kakšne posledice lahko izzovete s svojo nepazljivostjo ali malomarnim odnosom pri delu s temi snovmi. Ne prezrite možnosti, da zavarujete vsako mesto, ki je lahko izvor nesreče, požara, eksplozije, ne da bi o tem obvestili neposredno predpostavljenega, če ne morete sami zagotoviti popolne varnosti. Ne vstopajte v zamračene, slabo ali Sploh neosvetljene prostore, jame, kinete, 'kanale, posode ali rezervoarje brez ustrezne svetilke (24 V), kajti tu prežijo nevarnosti. Ne vstopajte v silose, bunkerje in podobne objekte napolnjene š sipkim materialom, če niste zavarovani z varnostnim pasom čigar konec vrvi drži sodelavec, ki je seznanjen ž delom, ki ga morate opraviti. Pri takšnih opravilih mora za primer nesreče biti organizirana prva pomoč t. j. stalni dotok svežega zraka in aparat s kisikom. Pri delu s kislinami, lugi in drugimi agresivnimi snovmi, morate imeti na razpolago in uporabljati razen sredstev za oseb. varnost, tudi pripomočke, ki varujejo pred škropljenjem z agresivnimi snovmi, Ne vstopajte nikoli v zaprte prostore oz. v prostore, na katerih je izobešeno opozorilo, da je vstop prepovedan, če za to niste posebej pooblaščeni. Ne bodite neobzirni pri uporabi tekočin ali plinov pod pritiskom: vode za brizganje, hidravlično olje, agresivnih tekočin,. komprimirane-ga zraka ali drugih plinov, da ne bi povzročili nesreče sebi ali drugim. Delo na višini lahko opravljajo samo zdravstveno in strokovno u-sposobljene osebe pod pogojem, da so pred tem izvedeni vsi varstveni ukrepi za delo na višini. | Vedite, da mora biti embalaža z nevarnimi snovmi (strupi, kisline, vnetljive snovi) vedno vidno označena, in da lahko opravljajo delo s temi snovmi le izprašani delavci stari najmanj 18 let. Novinci takšnega dela ne smejo opravljati niti pod nadzorstvom. Alkohol je povzročitelj mnogih nesreč! Ne pijte alkoholnih pijač v času odmora niti med delom »zaradi osvežitve«, kajti to lahko pripomo-(dalje na strani 14) (nadaljevanje s 13. strani) re k nesreči. Nikoli ne dovolite j vstopa v delovne" prostore vinjeni osebi. Nepotrebno bi bilo dokazovanje, da alkohol spodbuja organizem k delu, kot .se to še žal velikokrat, misli in pojmuje. Nasprotno, alkohol napada živčni sistem in zmanjšuje., aktivnps.ti organizma kot so: počasnost refleksov, zmanjševanje vidne sposobnosti, zmanjševanje sposobnosti mišičevja, zmanjševanje sposobnosti razsojanja in pod. Vse to- povzroča razdraženost, nestrpnost in agresivnost posameznic kov ter prihajanje v nasprotje z zakonom in splošno priznanimi življenskimi normami. • Ne uživajte večjih količin, alkohola niti v prostem času in ne prihajajte na delo v vinjenem stanju; saj se boste s tem izognili prene-katerim nevšečnostim in posledicam. • Ali ne plačujemo prevelik krvni davek - zaradi alkohola na naših cestah? Kam nasovse to vodi?-Ali res ne bo konca zablode? Zdravljenje alkoholika je dolgotrajen proces in zahteva veliko mero volje in odpovedovanja. Bri delu z el. tokom bodite previdni! V kolikor, niste seznanjeni z osnovnimi lastnostmi el. toka, vedite da že ena nepremišljena ali nepravilna poteza zadostuje za »slovo« s tega sveta, ali da nastane požar ali kakšna druga večja nesreča. Ne poizkušajte sami vršiti neka popravila na el. instalacijah in napravah, če za to niste strokovno Usposobljeni. Ne prezrite obvestiti predpostavljene osebe, če ste opazili goli vodnik ali kakšno drugo okvaro na el. instalaciji oz. napravi, da se bo na ta način lahko okvara v najkrajšem času odpravila. Pregorele varovalke nikoli ne »krpajte« sami, temveč prepustite, da to- opravi Strokovno strokovnjak. Ne pozabite izključiti glavno sti- . kale, preko katerega se napaja .Stroj z el. energijom takrat, ko nameravate na stroju opravljati kakšno popravilo meh. značaja. , Ne opuščajte tehnoloških oz. tehniških predpisov, s katerimi se določa obvezna ozemljitev delov stroja ali naprave pod napetostjo tako v lastnem interesu, kakor tudi interesu varnosti sodelavcev. Uporaba ročnih svetilj in podobnih. ročnih orodij, na el. pogon ni dovoljena, če ni zagotovljena,.popolna. varnost od udara el. napetosti., Ne vlecite po tleh. el,, kable ki so pod napetostjo, niti jih ne puščajte ležati na transportnih poteh med delovnim časom, ker motijo uporabnike transportnih «poti, lahko pa so izvor, nesreče, El. svetilke in ročno orodje,, na ei. pogon morajo biti take izvedbe,, ; da~ ne prestavljajo potencialne, nevarnosti za nesrečo, M Ni-.brez osnove opozorilo, da je pri defu v vlažnih, slabo-izoliranih prostorih, dovoljeno uporabljati samo svetilke napetosti 24 V, kakor tudi uporaba ročnega- orodja-na meh. pogon. Y času mirovanja, mehaniziranega ročnega Orodja, mora biti slednje .tudi izključeno. Puščanje meh. orodja brez nadzora ni dovoljeno, ker lahko izzove nesrečo. Pri reševanju ponesrečenca iz gbjema el. napetosti,, moramo biti sami .zelo previdni, da ne pridemo v direktni stik s ponesrečencem. ¡Urejeni delovni prostori koristijo tudi varnosti! Ne pozabite, da so-nekatere nesreče rezultat nereda v delavnici in da z rednim- vzdrževanjem delovnih prostorov pripomoremo k večji varnosti. Delovno mesto mora biti redno vzdrževano in, čisto, razna orodja in drugi pripomočki ter deli za obdelavo morajo biti spravljeni na določenih mestih. ... Košare za odpadke morajo ustrezati zvrsti,odpaakoVi-.redno izpraz-njevanje pa mora biti organizirano. Ne prezrite možnost nesreče na spolzkih tleh. Tla polita z oljem ali drugimi Sredstvi so prava past za nesreče. Zato poskrbite, da bodo tla vedno suha in čista. V kolikor ne moremo takoj počistiti? politih mest jih moramo primerno ograditi in na ta način zavarovati uporabnike transportnih poti. Pred zaključkom dela ne pozabite zaustaviti stroja, ga ustrezno o-čistiti in po potrebi podmazati tako, da bo stroj za naslednjo izmeno ali za vas naslednji dan takoj sposoben za delo. 'Bi Izvajajte,:določilo,, da agresivnih snovi ne, spuščate v odtoke, kanale in ozračje., ne da bi jih pred tem temeljito, nevtralizirali oz. jih napravili neškodl j ive. -Skrbite, da delavci, v prostorih s strupenimi snovmi ne bodo uživali hrane in pijače ter si pred jedjo vedno ¡temeljito oprali,.toke. V prometu se ne obnašajte brezbrižno in neodgovorno! • V zadnjem-času ugotavljamo, da nismo izpostavljeni nesrečam samo na delovnih mestih, temveč je vse več nesreč tudi na poti. Zato moramo ; upoštevati določene varnostne Ukrepe na 'cesti, in sicer: . —* ne 'vstopajte im izstopajte v javna prevozna sredstva takrat, ko so še. v gibanju, —: nikoli- ne stojte, na stopnicah avtobusa ali vlaka, — vedno se prepričajte, če so vrata res' varno, zaprta, ■ HgHnikoli ne bodite s hrbtom naslonjeni na vrata avtobusa niti vlaka," =— ne nagibajte se skozi- okno takrat, ko je vozilo v.-gibanju, — za. ..peš, hojo koristite levo .S.tran. cestišča,. S88ÍBnikoli ne. vozite s kolesom po levi strani cestišča, ker s tem lahko zmedete ostale udeležence v prometu in tako povzročite nesrečo, — uporaba koles brez ustreznih luči v nočnem času ni dovoljena in izredno; nevarna, za -prehode preko cestišča u-porabljaj.tje .samo označena mesta (zebre). . .Nikoli; ne. postavljajte kakršnih koli. premdetov . za vrata oz. na prehode, -saj bi vas .vozila zaradi zožitve transp. poti. lahko poškodovala, Zasilni. izhodi morajo biti vedno prosti in pripraylje.ni:za. slučaj nesreče. . Nikoli j ne. uporabljajte, tesnih proStoroy ob., strojih ali napravah, ker se s tem izpostavljate nesrečam. : -Ne bodite v zablodi, da je .vsak tovor vedno pravilno zložen in. da še ne,more.zrušiti, ter vas poškodovati. Zato se prej dobro, prepričajte, .predno se mu približate. . Vedite, da ja .prevoz z vozili, ki niso namenjena, za . ..osebni prevoz, prepovedan in,, nevaren. Sleherno obešanje na vozila, je lahko usodno. , Transportne poti -morajo biti vedno proste in čiste. Zato ne puš- čajte, na njih nobenih predmetov,,, orodja, odpadkov in podobnegar. materiala, ker so lahko izvor ža nesrečo. Ne uporabljajte cestnih površin namenjenih za vozila, za peš hojo. Za to uporabljajte le pločnike oz. skrajne robove cestišča. -Ne .hodite po strehah, katere so prekrite z lahkolomljivo kritino (steklo, salonitke, strešna lepenka in pod.) temveč poskrbite za ustrezne podlage za varho hojo. Prijavljanje nesreč pri delu! .. Ne pozabite, da lahko ;iž. majhne ranice v izrednih okoliščinah zaradi nestrokovnega-posega nastane j o neprijetne nevšečnosti.;:Nišo redki primeri,, ko so; delavci zaradi takšnih jn podobnih intervencij iz? gubljali- prste, ači in podobno. : Vsaka pa tudi najmanjša nesreča mora biti strokovno oskrbljena. Prva pomoč je samo začasni ukrep pred prihodom zdravnika. Za nesrečo pri delu se smatra vsaka poškodba.zavarovanca, kL je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kot tudi poškodba, ki je nastala zaradi hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve 'telesa ali kakšne druge spremembe fiziološkega stanja organizma. .Vendar mora hiti taka poškodba v tesni vzročni zveži z- opravljanjem dela na določenem delovnem mestu. Ne zbijajte neumestnih šal in se ne prepirajte s sodelavci na delovnem mestu niti v odmorih. Zavedati se moramo, da nismo vsak trenutek razpoloženi za šale in jih zato tudi ne sprejemamo dobronamerno. Razburjenost po neumestni šali lahko povzroči celo nesrečo1, če že sama šala ni vir nesreče. Ne skrivajte pred nikomer poškodbe, saj; lahko s tem povzročite sebi nepopravljivo škodo, kajti samo zdravnik lahko strokovno oceni resnost vaše poškodbe. Spoštujte vedno strokovne, nasvete, zdravnika, tako. glede načina zdravljenja, kakor tudi • uporabe predpisanih zdravil. Zdravila odlo- Z namenom, da se zagotovi celjski bolnišnici zadostna količina krvi, je bila dne 23. aprila v Štorah organizirana akcija za odvzem krvi. Program komisije za krvodajalstvo pri .sindikalni; podružnici Železarne Štore in osnovni organizaciji Rdečega križa Štore predvideva za letošnje leto ca, 400 odvzetih enot krvi, kar bo z ozirom na -dosedanji odziv tudi doseženo. 2e pred omenjeno akcijo so- se posamezni krvodajalci odzvali nujnemu pozivu, ko je bilo treba dobiti zelo redko krvno skupino, med ostalim'tudi ob priliki tragične nesreče zakoncev Radič. Ob zadnji akciji se je prijavilo 188 krvodajalcev, od katerih so bili iz zdravstvenih razlogov odklonjeni le 3, kar je do sedaj najboljši rezultat. 2al ni bilo mogoče ustreči vsem prijavljenim, ker je že pred določeno uro zmanjkalo stekleničk, za kri in bi se bilo število odvzemov približalo 200. Poleg železarjev se je po- žena v predal,;še niso nikoli nikomur pomagala. Naj vam ne bo neprijetno ali da bi se celo sramovali, da obvestite predpostavljenega o svoji prirojeni napaki oz. hibi, če vaš občasno muči določena slabost, ki bi lahko ža vas imela usodne posledice. V kolikor čutite takšno slabost se pravočasno umaknite; iz delovnega procesa, da se na ta način izognete nesreče pri delu. : Način koriščenja odmorov in boleznin! Odmor je v glavnem namenjen za sprostitev živcev ‘in organizma od napornega dela, kakor tudi za nadomestitev bioloških potreb (hrana), katere so bile porabljene v procesu dela. Senco ko jo želite izkoristiti pod okriljem vozila ali tovora je lahko usodna. V trenutku počitka na takem mestu, se lahko vozilo samodejno ali na drug način premakne in povzroči neizbežno nesrečo. Na podoben način se lahko pripeti nesreča pri zloženem ali prislonjenem, tovoru. ' - Ne prezrite-, da skoraj sleherna nesreča- pri delu povzroči oz. terja bolniški stalež in s tem odsotnost delavca- iz delovnega procesa. S tem ne prizadene posameznik samo sebe, temveč tudi TOZD, ker se zmanjšuje proizvodnja, dohodek TOZD in končno tudi OD delavca. Od vpliva monotonije vsakodnevnega dela se ne boste osvežili niti okrepili za nove delovne napore, če svoj prosti čas ne boste uporabili racionalno tudi za rekreacijo. Ne preutrujajte svojega organizma z delom v prostem času, ker boste naslednji dan prišli na‘dela nespočiti in se tako" izpostavljali večjim možnostim za nesrečo.: Ne zapravljajte svojega prostega časa po zadušljivih kavarniških prostorih, kjer izpostavljate svoj organizem zastrupljanju s cigaretnim dimom in alkoholnimi' hlapi. Zato izkoristite raje prosti čas za bivanje v naravi na čistem ih svežem zraku. zivu odzvalo več* krvodajalcev s. terena. Ob tej; priliki so bile podeljene tudi izkaznice, iz katerih je razvidno, kolikokrat je posameznik daroval kri; razvidna.; je. krvna skupina in RH faktor,. Tisti,;, ki teh izkaznic še niste prejeli, jih boste v naslednjih, dneh, Na osnovi ;teh~ podatkov bomo v nujnem primeru lahko poklicali krvodajalce, ustrezne krvne' skupine s pomočjo obvestil na javnih mestih. Istočasno sporočamo, da bomo v okviru dneva krvodajalcev v mesecu juniju organizirali sre-. Čanje krvodajalcev, dan in kraj bo objavljen naknadno. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je ob vsaki akciji prijavljenih večje število novih — mlajših krvodajalcev,. kar dokazuje pripravljenost in human odnos zdravih ljudi do.-tistih, ki so pomoči potrebni. -Vsem krvodajalcem v imenu transfuzijske postaje Celje in komisiji za krvodajalstvo iskrena hvala. KRVODAJALCI SO SE IZKAZALI Priznanje športnim delavcem KEGLJAMJE V ponedeljek 5. aprila tega leta je podelil predsednik občinske skupščine Celje, prof. Jože Marolt odlikovanja večjemu številu družbenih in športnih delavcev v celjski občini. Med njimi so tudi naši telesnovzgojni — športni delavci, ki so dolga leta sodelovali, ali pa še sodelujejo pri telesnovzgojni in športni dejavnosti v Štorah, bodisi kot aktivni športniki, ali pa organizatorji telesne vzgoje in športa, nekateri pa obojestransko. Z ukazom Predsednika republike št. 183 z d-ne 22. decembra 1975 je bilo odlikovanih devet naših znanih teles no vZgo j nih in športnih delavcev. Red republike z bronastim vencem je prejel tov. Stane Sotlar,, od leta 1951 d® 1954 predsednik ŠD Kovinar, Štore; potem je bil dve leti predsednik Okrajnega odbora za telesno kulturo v Celju. Tri leta je bil predsednik TVD Partizana-Kovinarja Štore, do 1975, ko je že bil upokojen. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta prejela tovariša: Franc Kavka, ki Se je Vsa povojna leta aktivno udejstvoval v športnih’ društvih v Štorah v več sekcijah. Več mandatnih dob je bil član UO TVD Partizan-Kovi-nar, | nekaj let tudi predsednik tega društva. Poznamo ga kot aktivnega smučarja, vodjo sekcije, sodeloval je v smuških tekih, pri atletiki in pri nogometu, vedno z velikimi uspehi. Veliko truda je vložil pri graditvi smuške vleč-r nice na Svetini. Rudolf Uršič je bil več let'član UO TVD Partizan-Kovinar, vodja sekcije za splošno vadbo in propagandist. Sodeloval je pri vseh udarniških akcijah. Bil je prvi tajnik TD štore. Red dela s srebrnim vencem so. prejeli: Franc Ambrož je bil med ustanovitelji sindikalnega športnega društva »Kovinar« Štore in med zelo aktivnimi delavci tega društva. Požrtvovalno je sodeloval pri TVD Partizan-Kovinar v Štorah, v nogometni sekciji in v upravnem odboru, že od leta 1939 do 1941 je bil aktivni član nogometne sekcije DšD Olimp v Celju. V juniju 1945 je bil med ustanovitelji ŠD Svoboda' na Te-harjih. V novembru 1946 je prestopil v TD Štore. Bil je zelo aktiven v športnih forumih v občini in republiki. Nekaj ilet je bil član UO Nogometne zveze Slovenije, član 10 temeljne nogometne zveze Celje, član sveta za telesno kulturo v Celju, potem v tekmovalni •komisiji temeljne nogometne zveze v Celju. Anton Galuf je bil vsa povojna leta aktiven sodelavec v ŠD Kovinar Štore., potem v TVD Parti-zan-Kovimar Štore, zlasti v nogometni sekciji in v upravnem odboru obeh društev. Že leta 1930 je postal član — pionir nogomet- nega društva v Štorah in je sodeloval v vseh številnih športnih akcijah do vojne. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji nogometnega kluba v Štorah in bil tehnični vodja kluba. Bil je med organizatorji graditve nogometnega igrišča v Štorah (Kurja vas) in vesten gospodar kluba. Bil je član občinske nogometne pod-zveze Celje. Franc Rozman je pričel takoj po osvoboditvi aktivno sodelovati pri nogometnemu klubu v Štorah, pri urejevanju nogometnega igrišča v Pečovju in pri graditvi igrišča na Lipi, še prej v Spodnjih Štorah. Bil je nekaj let predsednik TVD Partizana-Kovinarja Štore. Zelo zaslužen je za razvoj organizirane rekreacije v Štorah (Železarna). Eva Ludvig je dolgoletna požrtvovalna' kegljavtka, ki je zaradi izrednih' športnih uspehov sodelovala v republiški in zvezni ligi ter v državni reprezentanci SFRJ na mednarodnih tekmovanjih. Bila je republiška in državna prvakinja v kegljanju. Je članica 10 kegljaške zveze Slovenije, tajnica kegljaške sekcije TVD Partizana-Kovinarja in predsednica ženske ekipe kegljaškega kluba Celje. Anton Klinar je vsa povojna leta, po prihodu v Štore, sodeloval aktivno v/ smučarski sekciji »Kovinarja« in pozneje TVD Partizana-Kovinarja kot organizator, inštruktor in tekmovalec. Bil je član UO TVD Partizana-Kovinarja Štore in tudi sicer med najvidnejšimi telesnovzgojnimi delavci v Štorah, prav tako v občinskem in republiškem merilu. Bil je med najaktivnejšimi organizatorji športne dejavnosti v osnovni šoli, zlasti za šolo smučanja. Po njegovi zaslugi je bila osnovna šola v Štorah med redkimi, ki so nabavile smučarsko opremo ,za šolsko mladino. Medaljo dela je prejel Borko Vrečko, vodja oddelka za izobraževanje v kadrovskem sektorju železarne. Vsa leta zaposlitve v železarni je bil aktivni član sekcije nogometa pri ŠD Kovinar in pozneje TVD Partizana-Kovinarja v Štorah, dve leti tudi predsednik le sekcije. Bil je med prvimi pobudniki in med aktivnimi sodelavci rekreativne dejavnosti v Železarni Štore, kjer še danes sodeluje. Ta odlikovanja so lepo priznanje našim dolgoletnim športnikom za njihovo nesebično in požrtvovalno - delo v telesni vzgoji in športu.' Vemo pa, da so domala vsi odlikovanci tudi znani družbenopolitični delavci. Tako so ta odlikovanja priznanje našim skupnim prizadevanjem na telešnovzgojnem in družbenopolitičnem polju. Zato veljajo odlikovancem tembolj naše iskrene čestitke. Medobratno tekmovanje v kegljanju je bilo v marcu in aprilu. Nastopilo je 117 moških in 6 žensk, V predtekmovanju so metali 50 lučajev. Najboljših 20 iz predtekmovanja pa je nastopilo še v finalu na 100 lučajev. Iz posameznih ekip so dosegli naslednje rezultate: v 50 lučajih: Uslužbenci: nastopilo je 13 tekmovalcev, prvi trije pa so bili ¡Matkovič Rajko 232 kegljev; Gornik Boris 220 podrtih kegljev ;Sivka Danilo 213 kegljev. Livarna: Nastopilo 15 tekmovalcev; Gračner Ivan 218 kegljev; Stojnic Mitorad 217 in Škoberne Franc 209 kegljev. Elektroobrat: Nastopilo 26 tekmovalcev: Čagalj Josip 233 kegljev, Šoštarič Srečko 202 in štaiite Rudi 185 kegljev. Obdelovalnica: Nastoplio 12 tekmovalcev; Urbanc Alojz 201, Bobek Mirko 199, Kačičnik Drago 190 kegljev. OTK: Nastopilo 9 tekmovalcev: Golob Jože 201; Belak Jože 196; Sivka Jože 196 kegljev. Valjarna I: Nastopilo 9 tekmovalcev: Kolar Marjan 217, Zorc Franc 211, Krajnc Emil 189 kegljev. Jeklarna: Nastopilo 16 tekmovalcev: Križan Jože 200 kegljev, Zalokar Franc 185, Filipič Drago 174, Malec Boris 174 kegljev. Valjarna II: Nastopilo 10 tekmovalcev: Sivka Božidar 184 kegljev, Križnik Ignac 175, Do-gatovič Živko 158 kegljev. Mehanična delavnica: Nastopilo 7 tekmovalcev: Felicijan Mi- ran 216, Lubej Ciril 200, Klinar Božo 174 kegljev. Ženske — 50 lučajev: Ludvik Eva komerciala 194 kegljev, I-venčnik Zdenka komerciala 177, Krajnc Dragiča komerciala 174, Kavka Lidija energetski 171. Finalno tekmovanje: Uvrstilo se je 20 najboljših posameznikov iz predtekmovanj. Metali so po 100 lučajev. V rezultat še šteje tudi rezultat iz predtekmovanj a. Prvak Železarne Štore je s 673 podrtimi keglji postal Čagalj Josip iz elektrovzdrževanja. Nadalje so se posamezniki razvrstili takole: Zorc Franc valjarna I 658,• Gračner Ivan livarna 651, Gornik Boris uslužbenci 630, Lubej Ciril mehanična 625, Sivka Danilo uslužbenci 624, Krajnc Emil valjarna I 613, Markovič Rajko uslužbenci 610, Sivka Jože OTK 606, Škoberne Franc livarna 601, Felicijan Miran mehanična 596, Urbanc Alojz obdelovalnica 587, Pipinič Jože u-službenci 583, Belak Jože OTK 578, Kolar Marjan valj. I 572, Golob Jože, OTK 569, Kačičnik Drago obd. 563, Veber Tine usl. 559, Stojnic Milorad liv. 550. Šoštarič Srečko elektr. 540 in Bobek Mirko obd. 537. Ekipna razvrstitev: Za ekipno razvrstitev je upoštevanih prvih šest rezultatov iz predtekmovanj, to je na 50 lučajev. Ekipe so se razvrstile takole: 1. Uslužbenci 1231; 2. Livarna 1155; 3. Elektroobrat 1149; 4. Obdelovalnica 1131 5, OTK 1124; 6. Valjarna I 1097; 7. Jeklarna 1069; 8. Valjarna II 935; 9. Mehanična 891; 10. Novogradnje 367 podrtih kegljev. V V Športno srečanje Železarna : JLA V okviru' prireditev za mesec mladosti je bilo. v petek, 14. maja; 1976 na stadionu železarjev v Štorah srečanje med predstavniki celjske garnizije in športniki železarne v več panogah. V odbojki so zmagali predstavniki železarne z rezultatom 2:0 (15 :1, 15 :12). V namiznem tenisu pa so bili boljši vojaki, ki so srečanje zaključili 'v svojo korist z rezultatom 5:3. V rokometu je zmagala železarna z rezultatom 36 : 22. Mali nogomet V medobratnem tekmovanju v malem nogometu je za letošnje leto sodelovalo 10 ekip oziroma skupno 95 tekmovalcev. Tekmovanja so bila izvedena v petih kolih in za zaključek še zaključno tekmovanje, ki je odločalo o končni razvrstitvi. V izredno zanimivih in napetih tekmah so se v finišu 12. maja na osnovi rezultatov iz predtekmovanj srečali : jeklarna ¡valjarji 15:0; livarna : OTK 1:0; valjarna II: novogradnji 5 :3; obdelovalnica : mehanična 6:2; uslužbenci : elektroobratu 3 :1 V nogometu so ravno tako bili boljši predstavniki železarne saj so zmagali 4:1 — gole sta dala Cene 3, Belej enega. V šahu so zmagali predstavniki železarne .z rezultatom 3,5 : 0,5.. Ravno tako so bili boljši predstavniki železarne tudi v streljanju, kjer je bil rezultat 840 : 645. Najboljši posamezniki: 1. Kočevar Ivan, 177 krogov, 2. Mirnik Robert 177, 3. Stritar Drago 177, 4. Frece Štefan 176, in Malec Branko 167. Vzdušje je bilo na vseh tekmovanjih prav prijetno, tega*ni motilo niti slabo vreme. Takšnih prireditev bi lahko bilo še več. Končni vrstni red ekip pa je naslednji: 1. uslužbenci; 2. elek-teroobrat; 3. obdelovalnica; 4. mehanična; 5. valjarna II; 6. novogradnje; 7. livarna; 8. OTK; 9. jeklarna ih 10. valjarna I. Najboljši strelbi v celotnem tekmovanji! so bili: Belej Zvonko iz valjarne II — 11 golov; Motoh Anton iz ekipe uslužbencev — 9 golov; Sivka Danilo iz ekipe uslužbencev — 5 golov; Durakovič iz obdelovalniee — 5 golov;' Boboš Števen iz elektro-obrata 5 golov in Jerovšek Vlado iz elektroobrata — 5 golov. KADROVSKE VESTI UPOKOJENA V mesecu aprilu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše organizacije združenega dela so: Prešeren Slavko, SS strojni tehnik iz priprave vzdrževanja; Vrečko Novak Jozeiina, NK delavka iz konsignacije tovarne traktorjev, Sivka Jože, KV ključavničarski mojster iz tovarne traktorjev, Košenina Rudi, SS tehnik iz tovarne traktorjev, Podkrižnik Kristina, KV kuharica iz gostinske enote, Jurše Jakob, KV avtomehanik iz energetskega obrata, čater Stanko, NK delavec iz sek-torja za novogradnje, Mesarič Srečko, NK delavec, Hodžič Sma-il, NK delavec, Brkič Pero, NK delavec, Slapšak Karel, NK delavec, Egartner Jože, NK delavec, Kufner Zdenko, NK delavec, Re-lotič Pero, NK delavec, vsi iz valjarne I; Prebreza Shefki, NK delavec, Cigravski Franjo, NK delavec, Milojevič Branislav, NK delavec, Voli Viktor, NK delavec, Ezgeta Ili j a, NK delavec, Zulfaj D jemal, NK delavec vsi iz livarne I; Perc Konrad, NK delavec, iz vzdrževanja transportnih naprav; Bezgovšek Srečko, NK delavec, Gračner Franc, NK delavec, oba iz valjarne II; Šunko Edvard, PK strugar iz obdeloval-nice valjev; Grabar Dragutin, NK delavec, plakolli Esad, NK delavec, Muminovič Jusuf, NK delavec vsi iz elektroplavža; Plevnik Dragomir, NK delavec iz livarne TI; Smajlovič Ferid, NK delavec iz elektroplavža; Tomažin Anica, SS administrator, iz sekretariata; Kodrič Milan, PKV kopač, Perc Jože, NK delavec, Pugar Nikola, PK strojni ključavničar, Fišer Jurij, NK delavec, Kolar Avgust, NK delavec, Mlakar Drago, PK strojni ključavničar, Kovačič Srečko, NK delavec, Curkovič Tihomir, NK delavec, Mramor Jožef, KV pek, Prevol-šek Jožef, KV pek, Lešnik Franc, NK delavec, Gorjup Stanislav, NK delavec, Senica Milan, NK delavec, Polanc Adolf, PK avtomehanik, Rožič Zdravko, KV avtomehanik, Pušnik Emil, NK delavec, Panič Milan, NK delavec, Mastnak Roman, NK delavec, Radič Peter, KV armirec -— železo-krivec, Mirt Ivan, NK delavec vsi pripravniki kadrovskega sektorja. Iz JLA so se vrnili: Špacapan Stanko, PK strugar iz obdelovalnice valjev, Vesenjak Marjan, SS elektrotehnik, pripravnik, Amon Emil, KV avto-,elektrikar iz elektroobrata. . Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije: Frece Ana, NK delavka iž komunalnega oddelka, Mohorič Vlasta, NS uslužbenka iz finančnega sektorja, Umnik Mitja, pravnik iz oddelka za samoupravno in informativno-dejavnost, Jelene Anton, KV strugar' iz obdelovalnice litine, Vreš Jožef, NK. delavec iz prometa, Škantelj Anton, gradbeni tehnik iz gradbenega oddelka, Požin Anton, KV strugar iz mehanične delavnice. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Trbunja Hasan, NK delavec iz elektroplavža, Nemec Ivan, PK vtogeni rezalec iz jeklarne II, Sovine Danijel, NK delavec iz valjarne I, Krobat Martin, KV kalupar iz livarne II, Romih I-vanka, NK delavka iz komunalnega oddelka, Hostnik Robert, NK delavec iz valjarne I, Trgovčič Veljko, KV ključavničar iz valjarne II, Kranjc Andrej, PK ključavničar iz mehanične, Jenič Bojan, NK delavec iz livarne II, Jazbec Vid, NK delavec iz valjarne II, Bezgovšek Srečko, NK delavec iz valjarne II, Žlender Jože, PK kurjač iz valjarne I, Štus Anton, NK delavec iz valjarne II. Na prestajanje zaporne kazni je odšel: Bele Štefan, NK delavec iz livarne I. V JLA je odšel: Kopic Omer, KV ključavničar iz energetskega obrata. Na novo življenjsko pot so stopili: Pola j žar Vinko iz valjarne I, Butinar Darko iz OTK, Cmok Franc iz energetskega oddelka, Gračner Karl iz valjarne II, Kresnik Milan iz livarne II, Gorišek Srečko iz obdelovalnice litine, Šlagar Jože iz mehanične delavnice. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Zajc Zdravko iz jeklarne II, Jug Zdravko iz elektrodelavnice, lg. Marolt Boris iz sektorja za novogradnje, Korošec Alojz iz livarne II, Firant Franc iz valjarne I, Pšeničnik Edvard iz livarne I, Ristič Milan iz plavža, Bom-bek Martin iz valjarne I, Oberžan Roman iz merilne službe, Žlof Friderik iz elektroplavža, Rezar Jože iz obdelovalnice litine, Plan-ko Konrad iz valjarne I, Maček Ivan iz jeklarne II in Zupanc Martin iz valjarne I. Vsem iskreno čestitamo! ŽELEZAR ZAHVALA Db bridki nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta POLOVIC Toma se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter obsuli njegov grob z venci in in cvetjem. Zahvaljujemo se še posebno godbi na pihala Železarne Štore in govorniku za ganljive poslovilne besede. Žalujoča žena Mici, sinova Tomo in Slavko z družinama Verbič Rezka, rojena 16. 11. 1914 v Celju, stanujoča Štore 74, se je zaposlila v Železarni Štore 15. 4. 1947 ter delala v finan-nem sektorju kot referent za OD do 30. 6. 1950. Z dnem 1. 10. 1953 do vključno 11. 4. 1957 je bila zaposlena kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu Štore, nato pa se ponovno zaposlila dne 12. 4. 1957 v naši delovni organizaciji v finančnem sektorju kot obračunar zaslužkov, likvidator in nazadnje kot blagajnik — knjigovodja v glavni blagajni delovne organizacije. Doberšek Karl, rojen 10. 10. 1924 v Štorah, stanujoč Štore 68 je 'biT zaposlen v Železarni Štore v obratu valjarna od 7. 12. 1939 do 2. 2. 1942. Ponovno se je zaposlil v Zele-zarhi Štore' 5. 11. 1947 v valjarni, nazadnje pa délai kot poslovodja skladišča prodaje. Z dnem 17. 4. 1976 se je invalidsko upokojil. Želimo jima, da bi mnogo let uživala zasluženo upokojitev! RAZPIS ŠTIPENDIJ V skladu s sklepom odbora za kadrovsko-socialne zadeve in družbeni standard za šolsko leto 1976/77 naslednjo kadrovske štipendije na: a) Visokih šolah: metalurška fakulteta strojna fakulteta ekonomska fakulteta b) Višjih šolah: ekonomska fakulteta strojna fakulteta c) Srednjih šolah: elektro stroka — jaki tok metalurška stroka kemijska stroka strojna stroka ekonomska stroka uprav.-admin. stroka gradbena stroka d) Poklicnih 3-letnih šolah: obratni elektrikar elektromehanik kjučavničar strugar rezkalec orodjar vodovodni inštalater 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji štipendiji štipendije štipendiji štipendije štipendij štipendiji štipendija 15 štipendij 5 štipendij 33 štipendij 34 štipendij 13 štipendij 4 štipendije 4 štipendije e) Poklicnih 2-letnih šolah (učenci z nedokončano osemletko) metalurški poklici:' strojni kalupar, valjavec, talilec, jedrar 40 štipendij Višina kadrovskih štipendij je skladna z družbenim dogovorom o štipendiranju v SRS ter samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Celje. Kandidati naj vložijo prošnje za štipendijo (obrazec 1,65 DZS), zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo o premoženjskem stanju do 5. julija 1976 v kadrovski sektor Železarne Store.