PRI MO


XI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 159 (8561)
TRST, torek, 10. julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov prt v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v th
^ANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» enijaa pod Vojskim pil Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO NEDELJSKI PRISEGI NOVIH MINISTROV NA KVIRINALU
V četrtek prva seja Rumorjeve vlade za imenovanje ministrskih podtajnikov
Sele prihodnji teden parlamentarna razprava o zaupnici - Polemično stališče Mancinijeve struje - Dokument ACLI o političnem položaju
RIM, 9.   Nova levosredinska vlada je včeraj prisegla na Kvirinalu, v četrtek pa bo imela prvo sejo, posvečeno imenovanju ministrskih podtajnikov. Kmalu zatem se bo nova vlada vnovič sestala, na tej seji pa bo predsednik Rumor orisal ministrom glavne smernice programskega govora, ki ga bo imel v parlamentu. Točen datum predstavitve vlade v zbornicah še ni bil določen, govori pa se o ponedeljku popoldne. Razprava o zaupnici pa bo tokrat po načelu rotacije najprej v senatu (kjer naj bi se začela v torek zjutraj), žele nato pa v poslanski zbornici.
Če bo torej programska izjava *n razprava o zaupnici na vrsti Prihodnji teden, bo osrednji dogodek tedna imenovanje podtajnikov. te pa je bila porazdelitev ministrskih mest dokaj težavna, bo tudi imenovanje podtajnikov po vsej Verjetnosti povzročilo Rumorju precejšnje težave. Demokrščanske stru-je. posebno pa one, ki so se čutile zapostavljene pri -imenovanju ministrov, so že sprožile svoje zahteve glede vseh najvažnejših ministrstev.
Zmedo v krogih KD pa je povzročila tudi vest, da namerava novi strankin tajnik Fanfani znatno pogladiti vrste ministrskih namestnikov. Rumor je že začel posvetovanja za rešitev teh vprašanj. Ni izključeno, da bo Rumor prisiljen, da bi nikogar ne pustil na cedilu.
ponovno zvišati število podtajnikov, ki bi utegnilo celo preseči dosedanji rekord, ko je ena izmed prejšnjih levosredinskih vlad štela kar 56 namestnikov ministrov.
Pa tudi včerajšnja slovesna prisega pred predsednikom republike ni potekla prav gladko: po prisegi ministrskega predsednika Ru-morja je bil prvi na vrsti novi notranji minister Taviani, ki je takoj po prisegi moral zapustiti Kvirinal zaradi nahoda. Minister za tujo trgovino, socialdemokrat Matteotti pa je sam prisegel danes na posebni svečanosti, ker se mu je včeraj na poti v Rim pokvaril avtomobil, tako da ni mogel 1 biti prisoten ob slovesnosti prise-
med obiskom ameriškega zunanjega ministra v pragi
Konzularni sporazum med ZDA in ČSSR
Kmalu odprtje ameriškega konzulata v Bratislavi in češkoslovaškega v Chicagu » Pomemben korak k normalizaciji odnosov med obema državama
PRAGA, 9. — Ameriški državni tajnik William Rogers in češkoslovaški zunanji minister Bohuslav Chnoupek sta podpisala v Pragi Prvi konzularni sporazum med obema državama. Rogers, ki je prispel v Prago včeraj zvečer na kratek uradni obisk, je izjavil, da Predstavlja sporazum enega temeljnih kamnov v novih odnosih, ki jih Ustvarjajo med ČSSR in ZDA. Sporazum' bo olajšal kroženje oseb ter Večjo trgovsko izmenjavo. Pripomogel bo tudi k morebitnemu odprtju češkega konzulata v Chicagu in a-nieriškega v Bratislavi.
S svoje strani pa je Chnoupek označil konzularni sporazum, ki sta ga danes zjutraj podpisala kot začetek normalizacije odnosov med obema državama. Menim, je dejal Chnoupek, da gre za preokret v medsebojnih odnosih, ki bo prispeval k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Po podpisu sporazuma je a-nieriškega zunanjega ministra sprejel glavni tajnik češkoslovaške komunistične partije Husak, ob prisotnosti predsednika Strougala. Navzoča sta bila tudi češkoslovaški veleposlanik v Washingtonu Dušan Spačil ter ameriški veleposlanik v Pragi Albert Sherer.
Rogers je po zaključenem obisku odpotoval v Washington. Ob zaključku obiska ameriškega državnega tajnika je češkoslovaška tiskovna agencija Četeka objavila sklepno sporočilo o srečanju med Pogersom in Husakom ter Strouga-lom, v katerem je rečeno, da so bili pogovori med češkoslovaškimi in ameriškimi državniki v prijateljskem vzdušju, v katerem so proučili razvoj ameriško - češkoslovaških odnosov v zadnjem času ter možnost njihove okrepitve spričo splošnega izboljšanja mednarodnega političnega položaja, ki je ustvaril možnost plodnega sodelovanja na vseh področjih med državami z različnimi družbenimi ureditvami. V sporočilu je nadalje rečeno, da so med pogovori izrazili željo po pozitivnem razvoju ameriško - češkoslovaškega sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in kulturnem področju ter po odpravi ovir, ki obstajajo v medsebojnih odnosih.
Francosko-sovjetska pogajanja v Moskvi
MOSKVA, 9 — Francoski minister za gospodarstvo in finance Gi-scard a’Estaing je začel danes v Moskvi pogajanja za podpis novega desetletnega sporazuma o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju med Francijo in Sovjetsko zvezo. Giscard d’Estaing je prispel v Moskvo včeraj na čelu francoske delegacije na osmem zasedanju stalne francosko - sovjetske komis!je za znanstveno - tehnično in gospodarsko sodelovanje. Delegacijo SZ v<> di Vladimir Kirillin, podpredsednik vlade in predsednik odbora za znanost in tehnologijo '
Pogajanja se bodo nadaljevala jutri na ravni podkomisij. Novi
desetletni sporazum naj bi podpisali že jutri ali pojutrišnjem.
Bahamsko otočje neodvisno
NASSAU (Bahamas), 9. - Opolnoči bodo Bahamski otoki postali neodvisni. Ob tisti uri bodo namreč sneli britansko zastavo in britanska kolonialna oblast se bo tako uradno končala po več kot treh stoletjih. Oblast bo prevzel temnopolti ministrski predsednik Lynden Pindling, ki je že izjavil, da bo Bahamsko otočje obdržalo svoje gospodarske povezave, predvsem z ZDA. Raz pravljalo tudi o vstopu v skupno tržišče Karibskega morja, ki ga že tvorijo štiri neodvisne države, članice britanske skupnosti narodov: Jamajka, Tr nidad in Tobago, Gu-jana in Barbados.
ge. Matteottijeva odsotnost je bila torej povsem naključna, čeprav so se mnogi ob tej epizodi spomnili na odsotnost ministra za. delo Do-nat Cattina pri prisegi prve An-dreottijeve vlade februarja 1972.
Na ministrstvih so medtem v teku predaje poslov. Gre za kratke in na splošno nezanimive slovesnosti. so pa tudi izjeme. Tako je bilo tokrat med predajo poslov v palači Chigi, kjer je Andreotti s sicer brezhibno vljudnostjo v kratkem poslovilnem govoru dejal, da so vlade «kakor setev: lahko jih ocenjujemo šele ob žetvi*. Vsekakor pa ne bi mogli reči, da je bila Andreottijeva «žetev» najbolj obilna
Nadaljujejo pa se tudi polemike v zvezi s porazdelitvijo ministrstev v novi vladi. Prej smo omenili, da je med demokristjani mnogo nezadovoljnih, nič drugačen pa ni položaj v PSDI, kjer je menda predvsem Ferri razočaran, zaradi izgube ministrskega mesta. Po pisanju nekaterih rimskih listov je Ferri pripisal krivdo za odstranitev iz vlade pritiskom veleindustrijca Montija, ki naj bi ga prizadel dekret o sladkorni industriji, ki ga je Ferri izdal kot minister za industrijo.
Najbolj razburkane pa so socialistične vode, kjer se nikakor ni polegla polemika o podelitvi ministrstva za finance, ki je privedla do sklepa Mancinijeve struje, da ne sodeluje v vladi. Predstavnik te struje Di Vagno je med nedeljskim govorom v Bariju dejal, da bosta morala o tej zadevi razpravljati vodstvo in CK. Di Vagno je govoril o ^popustljivosti strankinega vrha do zunanjih pritiskov in interesov*. Struja pa je danes poslala političnemu uradu stranke pismo, v katerem navaja razloge, zaradi katerih ni privolila v sodelovanje v vladi. Po .sklepu struje same dokumenta ne • bodo objavili, ker gre za notranje strankino vprašanje.
Lomuardijeva struja PSI pa je danes objavila noto, V kateri pravi, da si bo prizadevala, in to ne samo zaradi partijske discipline, da bi se socialistično sodelovanje v vladi izražalo na čim bolj učinkovit način, kljub temu, da se struja ni strinjala z vstopom PSI v vlado, pač pa se je zavzemala le za zunanjo podporo. Cilji stranke so po mnenju leve struje »uresničenje dejanske avtonomije stranke od vlade, utrditev njenih vezi z množicami in politično ter upravno delovanje, ki bi ne ponavljalo ponižujočih izkustev iz preteklosti*. Nota Lombardijeve struje izključuje tudi možnost, da bi v levici PSI prišlo do pojava «prostih strelcev*, niti v takih primerih, ko bi šlo za glasovanje o načelnih vprašanjih, ki po svoji
naravi predstavljajo izjemo pravilu strankarske discipline. V teh primerih, kot bi lahko bilo za morebitno ponovno uvedbo policijskega pripora, bi namreč struja odkrito izrazila svoje nasprotstvo in se ne bi skrivala za tajnostjo glasovanja.
Danes so tudi objavili dokument, ki ga je včeraj odobril vsedržavni svet ACLI o sedanjem političnem položaju. Dokument ugotavlja, da obnovitev levosredinske koalicije lahko pomeni izhod iz dolge politične krize, ki se je odprla s predčasnimi volitvami leta 1972 in s poznejšo centristično Andreottije-vo izkušnjo. Zato ACLI ocenjujejo obnovitev levega centra kot globalno pozitiven razvoj, ki pa ima tudi očitne meje. ACLI ugotavljajo, da bo morala nova vlada prevzeti izredno težko dediščino, da pa bo lahko takoj pokazala svoj namen z ukrepi, kj jih bo uvedla za rešitev gospodarske krize, ne da bi se posluževala deflacionistič-nih omejitev. Vsekakor pa po mnenju ACLI izhod iz križe ni mogoč z enostavno obnovitvijo mehanizma.
OSREDNJA PROSLAVA KMEČKIH UPOROV NA VRHU NA GORIŠKEM
«Živeti hočemo enaki z enakimib
Tako je v svojem govoru poudaril predsednik SKGZ Boris Race - ^Osrednjo in deželno vlado - je dejal Race - bomo ocenjevali predvsem po tem, kako se bosta obvezali zia reševanje naših vprašanj in te obveze tudi izpolnili> - Proslave se je udeležila velika množica - Nastopil je Tržaški partizanski pevski zbor
Predsednik SKGZ Boris Race govori na osrednji proslavi kmečkih uporov na Vrhu
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiitrifMiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KLJUB SPORAZUMU GUVERNERJEV OSREDNJIH BANK
VREDNOST DOLARJA RAHLO PADLA NA VSEH EVROPSKIH TRŽIŠČIH
Vlada ZDA okleva z ukrepi za okrepitev svoje valute - Presenetljiv padec dolarja na Japonskem - Včeraj 571 lir za dolar
ŽENEVA, 9. — Včerajšnji spora zum guvernerjev osrednjih bank m, prinesel nobene bistvene novosti za ravnovesje zahodnega monetarnega s;stema. Guvernerji so- praktično potrdili sporazum, ki so ga sklenili 16. marca letos v Parizu, ko so govorili o uradnih posredovanjih na finančnem tržišču, da bi preprečiti velikopotezno špekulacijo.
Včerajšnji sporazum predvideva ukrepe, ki bi jih morali sprejeti, da zajamčijo vrednost dolarja. Po teh ukrepih ima ameriška «Federa) Reserve Bank* pravico, da kupuje v tujini toliko tuje valute, da bo lahko zadovoljila popraševanje. Sprejeli so še nekaj drugih ukrepov, da bi zavarovali ameriško valuto.
Včerajšnji sporazum pa še ne pomeni, da bodo takoj sprejeli o-menjene ukrepe. Gre le za tehnični sporazum, ki se ga ZDA baje ne nameravajo poslužiti. V Baslu
ni* bilo namreč mogoče določiti roka, ki bi prisilil vlado ZDA, da nemudoma ukrepa, ampak je v spo razumu rečeno le, da gre za »uradno posredovanje na f nančnem tržišču, ki se ga bodo poslužili v najprimernejšem trenutku*. To v bistvu pomeni, da bodo rok določili Američani sami.
Iz dobro obveščenih virov je prodrlo upanje, da bo zagotovilo, da dolar razpolaga z mednarodnim kritjem — v Baslu so omenili vsoto 13 milijard dolarjev — pomagalo ameriški valuti, da ohrani svojo
Ameriški državni tajnik Rogers (prvi z leve) in češkoslovaški zunanji minister Chnoupek (prvi z desne) po
podpisu konzularnega sporazuma
afiiiiiiiiiiiiiiininoi^iiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuinniiiiiiiiHiiiHiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Neva Rumorjeva vlada, ki je v nedeljo prisegla na Kvirinalu, se bo prvič sestala pojutrišnjem za imenovanje podtajnikov. Rumor je že na delu, da bi na najbolj ustrezen način uskladil zahteve posameznih strank in struj v tej zvezi. Programska izjava ministrskega predsednika v parlamentu in razprava o zaupnici bosta na vrsti v prvih dneh prihodnjega tedna.
Na včerajšnji seji predsedstva SFRJ je bil Slovenec Mitja Ribičič izvoljen za novega podpredsednika SFRJ namesto Rata Dugonjiča, ki mu v kratkem zapade mandat.
Včeraj se je v Vidmu sestala delegacija KD, ki se bo udele-
DAjAES


žila razgovorov za sestavo novega deželnega odbora. Delegacija je predlagala odv. A. Comel-lija za predsednika deželnega odbora. Danes se bo sestal v Trstu deželni odbor PSI, ki bo določil smernice socialistov za pogajanja z drugimi strankami za sestavo odbora, pojutrišnjem pa se bo sestalo vodstvo PSDI.
Na Vthu na Goriškem je bila v nedeljo osrednja proslava kmečkih uporov na Slovenskem. Proslave se je udeležila velika
množica ljudi iz raznih krajev Goriške in iz Trsta. Nastopil je tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Predsednik SKGZ Boris Race je v svojem govoru poudaril i revolucionarne prvine kmečkih uporov In rdečo nit, ki jih povezuje z revolucionarno narodnoosvobodilno borbo pred 30 leti. Drugi del svojega govora je posvetil važnim vprašanjem naše narodnostne skupnosti. »Živeti hočemo enaki z enakimi* je poudaril in dejal med drugim, da bomo novo rimsko vlado in nov deželni svet ter deželni odbor ocenjevali po tem, kakšne obveznosti bo sprejel za reševanje naših narodnostnih pravic in kako jih bo reševal.
no pacfel. To je bik) nepričakovano, ker ima Japonska velike izvozne interese z ZDA in bi ji padec dolarja zelo koristil. Februarja je bil dolar vreden 308 jenov, danes pa samo 254 jenov. Gre torej za nad 20-odstotno devalvacijo v štirih mesecih in res čudno je, da ni japonska banka posredovala.
Tudi Banca dTtalia ni posredova la in zato je tudi v Italiji padla vrednost dolarja. Ob odprtju tržišča je dolar veljal 578 lir,, ob zaprtju pa le 571 lir. Seveda gre tu za finančno vrednost lire; kot je zna-
vrednost. V ZDA pa vlada popoln ima Ura dvojni tečaj. Finančni molk in m še znano, kaj bo storila tečaj-Uporabljajo na borzi, trgovski Nixonova vlada, ce sprejme tuje tegaj pa pr; blagovn;h izmenjavah posojilo, bo dolar ohranil vrednost,	°-----■
vendar pa se bo plačilna bilanca ZDA izredno poslabšala. Če pa se Nixon odloči za inflacijo, njegova plačilna bilanca ne bo trpela; verjetno se bo celo izboljšala, nedvomno pa bo ta ukrep povzročil izredno nezadovoljstvo v ZDA, saj bodo cene zopet hudo narasle. To so torej razlogi za Nixonovo neodločnost. Sedaj pa predsednik ZDA namenoma zavlačuje v upanju, da se bo stanje izboljšalo brez kakega drastičnega posega. Zato je tudi neki funkcionar zakladnega ministrstva izjavil, da je dolar »trdnejši kot bi si kdo mislil* in da je sedanji padec »le posledica špekulantov, ki ne poznajo resničnega stanja ameriškega gospodarstva*.
Dejstva pa kažejo drugače. To je jasno iz razvoja današnjih dogodkov, ki kažejo po eni strani na novo ošibitev dolarja, po drugi pa na napore finančnega vodstva vseh večjih evropskih držav in Japonske, ki se želijo zavarovati pred razvrednotenjem dolarja, ki bi za vse pomenilo povečanje uvoza iz ZDA in zmanjšanje izvoza v ZDA, torej ošibitev plačilne bilance in, dolgoročno, zastoj v gospodarskem razvoju. V velikih evropskih državah je tokrat posegla na trg osrednja banka, ki je nakupila večjo količino dolarjev ter tako omejila padec.
V Parizu je vrednost dolarja precej nihala, bila pa je ves čas nižja od sobotnega «fixinga». Fixing je kotacija, za katero še sporazumejo ob zaprtju finančnega tržišča in ki je veljavna pri izmenjavah naslednjega dne. Gre torej za lahen padec, pa tudi francoska strokovna javnost je precej deljena. Kaže, da pariška vlada ne namerava o-vrednotiti franka, to pa zaradi ravnovesja na mednarodnem tržišču.
Največje razburjenje je vladalo v Londonu, ker je funt še precej labilen in bi devalvaciji dolarja sledila tudi britanska valuta. Vse izjave so zelo oprezne, vrednost do larja pa se v primeri s funtom ni spremenila. Opaziti je bilo samo rahlo izboljšanje obeh valut v primeri z nemško marko. Britanske oblasti se morajo namreč spoprijemati tudi s perečimi notranjepolitičnimi vprašanji, ki jih nikakor ne bo lahko rešiti. Britanska ekonomija je trenutno zelo šibka, cene naraščajo in veča se število brezposelnih. V takem stanju pa bi bila vsaka finančna sprememba zelo tvegana, če ne celo usodna.
Nepričakovan pa je bil razvoj na tokijski borzi, kjer je dolar občut-
Tudi Italiji bi se posredovanje verjetno splačalo, ker bi tako omejila uvoz iz ZDA in povečala izvoz, saj se je šele pred kratkim aktivno vključila v ameriško tržišče z raznovrstnimi industrijskimi proizvodi.
GORICA, 9. — »Poudariti je treba, da kmečke punte proslavljamo šele po ljudski revoluciji, s katero si je slovenski narod pred 30 leti končno začel kovati svojo usodo sam. šele zmagovita revolucija je lahko ovrednotila vse tisto v slovenski zgodovini, kar je bilo narodnega in kar je slabo leto pred drugo svetovno vojno z revolucionarno logiko osvetli in analiziral Edvard Kardelj v znameniti knjigi »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja*, ki je pravzaprav napovedala narodnoosvobodilni boj in je tako postala njegov idejni vodič in neposredni prispevek, da je narodnoosvobodilno gibanje postalo vsenarodno slovensko gibanje.*
S to mislijo je predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race začel v nedeljo zvečer svoj govor na osrednji proslavi kmečkih puntov, ki je bila na Vrhu na Goriškem
«Generacija — je nadaljeval predsednik SKGZ Boris Race — ki jo je zgodovina klicala v boj proti fašizmu in nacizmu za ohranitev slovenskega naroda in za njegovo bodočnost, pa tudi za bodočnost velikega dela človeštva, je dokazala, da jr bila vredna nadaljevalka kmečkih uporov in bojev.
Bili smo vredni tolminskih puntarjev v času fašistične strahovlade, ki nas je hotela na Primorskem izbrisati iz naše zemlje.
Goriška fronta pred 30 leti zbuja primerjavo z grozečimi pohodi Tolmincev na Gorico pred 260 leti. Toda novi časi, kruti fašistični
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiNMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiimiiiiiifi
NA VČERAJŠNJI SEJI PREDSEDSTVA NA BRIONIH
Mitja Ribičič imenovan za podpredsednika SFRJ
Odobrena dejavnost delegacije SFRJ na konferenci v Helsinkih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Pod predsedstvom predsednika republike Tita je bila danes na Brionih 22. seja predsedstva SFRJ. Na tej seji je bil za podpredsednika SFRJ z mandatom od 1. avgusta enoglasno izvoljen član predsedstva iz Slovenije Mitja Ribičič, namesto podpredsednika Rata Dugonjiča, člana predsedstva iz Bosne in Hercegovine kateremu L avgusta poteče mandat.
Predsedstvo SFRJ je na današnji seji preučilo in odobrilo dosedanji potek priprav za konferenco neuvrščenih na vrhu, na kateri bodo Jugoslavijo zastopali predsednik Tito, kot vodja delegacije, in člani Edvard Kardelj, Miloš Minič, Lazar Koliševski, Avguštin Papič, Stana Tomaševič, Osman Djikič in zastopnik, ki ga bo določilo predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Predsedstvo SFRJ je odobrilo dejavnost jugoslovanske delegacije na konferenci o evropskem sodelovanju in varnosti v Helsinkih, o kateri je poročal podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič.
B. B.
Kadar danes na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 9. — Jutri bo na vabilo predsednika Tita prispel na tridnevni obisk na Brione prvi tajnik CK madžarske socialistične partije Janoš Kadar. - To bo po
1967. letu prvi sestanek obeh voditeljev. Obisk bo omogočil izmenjavo misli o dvostranskih odnosih, o mednarodnih vprašanjih in o odnosih v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. V zvezi s tem obiskom se v jugoslovanskih uradnih krogih v Beogradu poudarja, da v jugoslovansko-madžarskih odnosih ni nerešenih vprašanj. Zato se bodo razgovori o dvostranskih odnosih pretežno nanašali na nadaljnji razvoj jugoslovansko - madžarskega sodelovanja na vseh področjih. Glede mednarodnih vprašanj se ugotavlja, da se je, čeprav je Jugoslavija neuvrščena država. Madžarska pa članica varšavskega pakta, v dosedanji medsebojni izmenjavi misli o mednarodnih vprašanjih pokazala velika podobnost pogledov obeh držav na aktualna mednarodna vprašanja in glede na poti nadaljnjega razvoja mednarodnih odnosov. Tudi o razvoju sodelovanja in odnosov v mednarodnem delavskem gibanju imata obe partiji precej podobne poglede.
BEOGRAD, 9. — Zvezni tajnik za delo in socialno politiko Vuko Dragaševič je sprejel danes generalnega tajnika italijanske unije dela (UIL), Raffaela Vannija, ki je gost sveta zveze sindikatov Jugoslavije, s katerim se je razgovar-jal o raznih vidikih zavzemanja sindikatov, da se izboljša položaj delavcev, posebno pa o izkušnjah pri reševanju vprašanj delavcev, ki so začasno zaposleni v inozemstvu.
stroj, jasni koncepti o ciljih narodnoosvobodilnega boja in o načinih bojevanja, so pred tremi desetletji terjali trdno politično in vojaško organizacijo, ki je lahko prenesla umike in poraze, toda hkrati zadajala udarce, ustvarjala osvobojeno ozemlje in ljudsko oblast, dokler ni bil z združenimi močmi, pri nas v zavezništvu Slovencev in Italijanov, zrušen fašizem. Lahko trdimo, da smo na naši zemlji uničili fašizem mi, prebivalci teh krajev.
Tudi dandanašnji dokazujemo, da nočemo biti manj kot kmečki puntarji niti manj kot borci proti fašizmu v 20 letih strahovlade, niti manj kot partizani in aktivisti. Dokazi za to so: zbiranje na takih proslavah, kakršna je današnja, delo v naših organizacijah in prosvetnih društvih, sodelovanje v stavkah, naša budnost ob novih pojavih fašizma in naše zahteve, da se z njim obračuna, podpiranje in sodelovanje v gibanjih, ki vodijo k napredku.
Slovenski delovni človek, slovenski narod v matični domovini ie tudi danes zvest nadaljevalec revolucionarne preteklosti, saj prav v tem času z novo ustavo svoje republike in s skupno novo ustavo z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije utrjuje samoupravni socializem, ki še bolj uveljavlja delovnega človeka v družbi in ustvarja pogoje za uresničitev najbolj pravičnih družbenih odnosov v svetu.
Do kraja smo zvesti uporniškemu duhu naših prednikov — je dejal Boris Race — ko terjamo pravice za našo narodnostno skupnost in se borimo za njegovo ohranitev.
Slovenci v Furlaniji . Julijski krajini zahtevamo, da se mora stanje, v katerem smo. spremeniti. Nismo slepi za to, kar je bilo doslej storjenega, toda nihče nam ne ; more očitati niti slepote niti nestrpnosti če se v nas krepi nemir, ko se pred našimi očmi mladina utaplja v morju raznarodovanja.
Pred deželnimi volitvami smo ponovili naše zahteve, ki naj jih izpolni rimski parlament, deže>ni svet in celotna družba.
Hočemo celovito varstvo naše narodnostne skupnosti na vseh pod ročjih, na kulturnem, gospodarskem in socialnem.
Pozornost za razvoj kulture v deželi ne more biti usmerjena v poudarjanje razvoja neke abstraktne kulture, ki v praksi pomeni le italijansko kulturo in ji je slovenska kulutura prilepljena, če sploh je, kot privesek. Izhajati je treba iz stvarnosti, da slovenska kultura obstaja na teh tleh in da jo je treba obravnavati z enakimi merili kot italijansko.
Predšolska in šolska vzgoja mora biti omogočena vsem slovenskim otrokom v materinem jeziku, torej tudi v videmski pokrajini. Mreža slovenskih šol mora biti popolna, hkrati mora slovenska šola uživati avtonomijo in mora nositi slovenski pečat.
Uporaba slovenskega jezika mora biti povsem izenačena z italijanskim v pismeni in ustni rabi.
Gospodarske pravice Slovencev morajo biti še posebej zaščitene s posebnim ozirom na neizračunljivo škodo, ki jo je fašistični režim povzročil slovenskemu gospodarstvu.
To so samo nekatere zahteve, ki jih Slovenci iz videmske pokrajine, z Goriškega in Tržaškega in z nami tudi druge demokratične sile že desetletja ponavljamo in ki so dobile konkretnejšo obliko v petih zakonskih osnutkih za zašč'to naše skupnosti ter v skupnem pismu predsedniku vlade pred dvema letoma in pol.
Naveličali smo se že za nas žaljive igre, po kateri vlada deželi odreka pravice ukrepati v našo korist in dežela to omejitev v večini primerov sprejema, toda država istočasno za nas ničesar — ali zelo malo — stori, pa tudi dežela se ne trudi da bi silila državo, naj nekaj ukrene.
Zahtevamo take zakonske ukrepe, ki bodo omogočali, da se homo kot Slovenci ohranili. Država naj štor, svoje, pa tudi deželi ne sme odrekati pravice ukrepati v naš prid, dežela sama se pa ne sme otresati odgovornosti. Vse se da storiti, samo če je pripravljenost. Zastopniki vseh strank, ki jih ie obiskala delegacija SKGZ pred volitvami so potrdili, da je ureditev naših vprašanj odvisna od dobre politične volje.
Postopnost pri reševanju naših problemov pomeni pomanjkanje te volje, zato postopnost odločno odklanjamo.
Prav te dni so sestavili novo vlado v Rimu in sestavljajo nov deželni odbor. Pozdravili smo padec prejšnje, desno usmerjene vlade ker smo v tem videli željo, da se prekine protiljudska politika in možnost, da bo nova vlada bolj izraz ljudskih teženj, katerih del
(Nadaljevanje na 3. strani)
ODV. ANTONIO COMELLI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA DEŽELNEGA ODBORA
Stranke leve sredine se pripravljajo na razgovore za sestavo novega odbora
Včeraj se je sestala delegacija KD, danes se bo sestal deželni svet PSI, jutri pa odbor PSD1
Kakor je že napovedal predsednik deželnega sveta Berzanti, se bo danes ob 9.30 sestal pod predsedstvom demokrščanskega svetovalca Ginaldija deželni volilni odbor, ki ga sestavljajo še Cocian-ni, Del Gobbo in Rigutto (KD), komunista Baracetti in Bettoli, socialist Manzon, socialdemokrat Bertoli in misovec Parigi. Kakor je predvideno po členu 13 notranjega pravilnika deželnega sveta, mora deželni volilni odbor preveriti status posameznih izvoljenih svetovalcev ter ugotoviti morebit ne pridržke glede njihove izvolitve.
. žrebanih družin za hitrejše zbira-j nje vseh podatkov.
V tem tednu razgovori med leve sredine za želnega odbora, okviru sestala delegacija KD,
se bodo začeli tudi štirimi strankami sestavo novega de-Sinoči se je v tem v Vidmu deželna ki je bila imeno-
vana prejšnjo nedeljo. Delegacija je uradno potrdila dosedanjega deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Comellija za kandidata na mesto predsednika novega deželnega odbora. Na sinočnjem sestanku so razpravljali tudi o drugih vprašanjih, ki so povezana % obnovitvijo ter bodočim programom deželnega odbora. V deželni delegaciji KD je tudi novi minister brez listnice, ki je odgovoren za dežele, Toros. Minister je med drugim zogotovil, da se bo udeležil tudi razgovorov med strankami levega centra, če mu bodo seveda to dovolile vladne obveznosti.
Deželni tajnik Tonutti se je na začetku seje zahvalil ministru za njegovo sodelovanje ter mu v ime nu stranke čestital za imenovanje na ministrsko mesto. V zahvali je minister Toros poudaril, da se bo tudi v svoji novi funkciji zavzemal za koristi prebivalstva naše dežele. Deželna delegacija je izrazila nato zadovoljstvo nad imenovanjem Berzantija na predsedniško mesto v deželnem svetu ter se obenem zahvalila dosedanjemu predsedniku Ribezziju za njegov doprinos skupnosti v prejšnji mandatni dobi.
Danes popoldne se bo sestal deželni odbor PSI, ki bo tudi razpravljal o prioritamih programskih smernicah, obenem pa bo določil svoje kandidate za občinski odbor.
Socialdemokrati bodo morali s svoje strani določiti svoje predstavnike, ki se bodo poleg deželnega tajnika Lonze ter načelnika svetovalske skupine Dal Masa u-deležili razgovorov za sestavo novega deželnega odbora. Deželni odbor stranke se bo sestal iutri. Kot kandidata za občinski odbor bodo najbrž predlagali Dal Masa in Ber-tolija. Razgovori med strankami se bodo najbrž začeli že v četrtek, vsekakor pa je malo verjetno, da se bodo dokončno sporazumeli že v tem tednu, zaradi česar bo sobotna prva seja novega deželnega sveta samo formalneg? značaja.
• Drevi ob 20. uri se bo na sedežu
Ul. Kolor.ja 30, sestala rajonska kon-zulta za Kplonjo in Škorkljo, Meščani so vabljeni, da prisostvujejo seji.
• Pred dnevi je stopil v veljavo deželni zakon štev. 45 z dnč 16. maja 1973 glede prispevkov za razvoj in razširitev kmetijskih posesti. Omenjeni zakon namreč določa prispevke dežele na obresti za posojila za ustanovitev in razširitev kmetijskih posesti (od 10 do 30 let). Neposredni obdelovalci, najemniki, spolovinarji, ki vzamejo v
ta namen posojilo, bodo namreč plačevali samo 1 odstotek obresti. Interesenti lahko vložijo zadevno prošnjo na kmetijsko nadzorništvo od 13. junija naprej, ko je zakon stopil v veljavo.
Na fakulteti za fiziko tržaške univerze je včeraj z odliko diplomiral iz astrofizike
UROŠ KOREN
Iskreno mu čestitajo prijatelji in znanci, čestitkam svojemu sodelavcu se pridružuje Primorski dnevnik.
j
Včeraj med izpiti na liceju
nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllltltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllI*IIIIIIIMIIIIIHIIIIII|||||||||||||||||||||l|||||||||||||lllllltri|||||IUIIUII|||||IHllllllllHIIIIIII||l|||||(|l|*ti(iii|i||||||iif||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||H
NADALJUJE SE USTNI DEL LETOŠNJIH ZRELOSTNIH IZPITOV
Maturantje naših višjih srednjih šol so v splošnem zadovoljni s komisijami
Na klasičnem liceju, kjer delajo izpite tudi štirje goriški dijaki, se bo ustno izpraševanje končalo danes - Včerajšnji del izpitov na liceju
V	tem tednu občinsko štetje o stopnji zaposlenosti pri nas
V	tem tednu bo tržaška občina izvedla običajno trimesečno štetje delovnih mest po metodi predstavniškega vzorca z namenom, da bi proučila značilnosti tržišča delovne sile ter "lavne vzroke pol-zaposlenosti ali brezposelnosti.
V	omenjenem obdobju bodo v tržaški občini porazdelili vprašalne pole 340 družinam, ki jih bodo izžrebali na anagrafskem uradu po kriteriju, ki ga predvideva Osrednji statistični zavod.
S Štetjem bodo izvedli tudi posebno preiskavo z namenom, da bi ugotovili, koliko in kaj ljudje berejo v Italiji. To pobudo uresničujejo ob priliki mednarodnega leta knjige, ki ga je proglasila mednarodna organizacija UNESCO v soglasju z ministrskim predsedstvom. Na podlagi te raziskave bo možno ugotoviti kakšna je stopnja širjenja knjige v Italiji ter kakšno branje imajo Italijani rajši.
Štetje vodi in koordinira občinska statistična služba, ki ob tem računa na popolno sodelovanje iz-
Matura 73. Novi in kakor običajno bolj ali manj zaskrbljeni obrazi štopajo v teh dneh pred dobro znane ter narejeno zaupljive in tople obraze neštetokrat preizkušenih izpraševalnih komisij na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Tudi letos se pač dogaja, da morajo tej ali oni kandidatinji postreči s kozarcem sveže vode, da ji izgine bledica z obraza in da se ji razveže jezik, ali pa, da kandidat začrta od same treme zig-zagasto krožnico namesto okrogle. Ta obrabljeni obred izmenjave znanja, ki tako formalno posveča mlade ljudi v nove svečenike vrednot naše civilizacije, bi za zunanjega opazovalca že neobhodno pomenil čisto navadno dolgočasenje, če bi ne bilo v značaju letošnje mature nekaj novega. Novost ne izzveni izza izpraševalne mize, kjer se obnavljajo neizčrpni prizori jasnega vprašanja - jecljajočega odgovora. Razbere se jo šele iz sproščenih «hodniških* razgovorov. Tu ni dlak na jeziku, ki so včasih tako zna:,, čilne za razgovore ob omizju »učenosti*, ko ti sedem lačnih pogledov meri dušo in telo. No, «hodniške čakole* so letos razkrile, da so kandidati, vsaj kar zadeva znanstveni in klasični licej «France Prešeren*, zelo zadovoljni z izpra-ševalnimi komisijami. Žal le, da zadovoljstvo ni vzajemno, kar se tudi da sklepati iz bežnih, a pomenljivih izjav nekaterih profesorjev.
Čeprav ne moremo pričakovati, da bi bilo to obratno, se vsekakor poraja vprašanje, kaj pogojuje to rahlo spremembo v mnenju kandidatov. Res je, da se je sistem izpraševanja na zrelostnih izpitih v zadnjih letih korenito spremenil. Kritičnost dijaka je za določanje stopnje njegove zrelosti pomembnejša od njegovega nocionističnega znanja, kakor je tudi šolski uspeh v vseh letih šolanja pomembnejši od golega znanja na koncu šolskega leta za določevanje končne ocene. To vpliva na sedanje maturante bolj pomirjevalno kot je vplivala na dijake matura še pred nekaj leti, ko so morali po papagajsko podrobno predelati vse učne predmete. Nekaj papagajskega pa je vendarle še ostalo v dijakih naših višjih srednjih šol. Prepogostokrat se Dante ali Prešeren, romantika ali pariška komuna zreducirajo le na skupek številk, imen in drugih podatkov, kar nas spominja bolj na italijansko televizijsko oddajo «Rischiatutto», kjer kandidati vedo vse denimo o avtomobilskih modelih ali o življenju te ali one princeze, ne vedo pa imena ministrskega predsednika.
Takšno mnenje imajo o kandidatih tudi izpraševalne komisije, ki si sicer prizadevajo, da bi bili zrelostni izpiti res poglobljen razgovor in ne «Rischiatutto», vendar se morajo obenem vprašati ali ni takšno stanje morebiti njihova krivda, ker niso znali vtisniti dijaku v teku šolskega leta prave
vsebine,	ki bi jim na stežaj odprla	,	v antiki	in izpita je konec. Pred
vpogled	na svetovno dogajanje in	;	dijakinjo	so najbrž vrata na uni-
krepila	njihovo kritičnost. Kljub	verzo že	odprta, čeprav se ji je
.................
LADJA JE ŽE ODPLULA IZ NAŠEGA PRISTANIŠČA
Iz panamske tankerske ladje že spet nalta v MUjski zaliv
Kapitan je plačal kavcijo treh milijonov lir - Onesnaženje je verjetno povzročila nepazljivost pri spojitvi cevi
Včeraj popoldne je odplula iz našega pristanišča panamska 50.000-tonska ladja «Patro», iz katere je v nedeljo priteklo približno 50 kg nafte, ki se je v kratkem razširila po površini morja v Miljskem zalivu. Ladja je bila zasidrana ob pomolu »terminala* naftovoda SIOT. Oljni madež so opazili nameščenci pristaniškega poveljstva, ki so takoj obvestili pretorja dr. Losapia.
Pretor Losapio, ki je že pravi iz. vedenec za onesnaženje morja, saj se dogaja skoro vsaki teden, da kaka ladja onesnaži z nafto naše morje, je takoj odredil zaplembo ladje. Kapitan
se je sicer branil, da je do onesna ženja prišlo zaradi okvare na cevi, ki povezuje tanker s terminalom, kar vsekakor ne bi zmanjšalo krivde, saj je kapitan odgovoren tudi za okvare. Poleg tega pa se je izkazalo, da je do onesnaženja prišlo zaradi nepazljivosti pri spojitvi cevi.
Zato je pretor dr. Losapio odredil, da mora kapitan plačati kavcijo treh milijonov lir, da lahko odpluje iz pristanišča. V kratkem pa bo proces, ki se bo po vsej verjetnosti zaključil, kot v podobnih primerih, z obsodbo na globo v znesku od treh do petih milijonov lir.
temu pa ne gre kriviti samo profesorje. Trohico novega zagona bi v graditev svoje osebnosti mogli in morali vnesti tudi dijaki sami, ki se sicer radi pritožujejo nad današnjo družbo, od nje pa sprejemajo vse le potom šole. Celo duh »pariškega maja* iz leta 1968, ki je preplavil svet je kot bi se naših krajev sploh ne dotaknil.
Te vtise, ki so značilni za vse naše šole. smo zbrali včeraj na k°nec-klasičnem liceju, kjer letos polaga maturo najmanj dijakov, pravzaprav dijakinj, kajti v peti letnik klasičnega liceja v Trstu je bilo letos vpisanih osem deklet.
Popolno prevlado ženskega spola na «klasični» rešujeta dva kandidata z goriškega liceja, ki polagata, skupno z dvema sošolkama, zrelostne izpite v Trstu. Pismeni del mature so po večini vsi dobro opravili. Velika večina si je izbrala pryo gd štirih tem, ki so ‘jih imeli na razpolago skupno s šestimi urami časa za njihovo izvedbo. Tema je bila misel B. .Croes^a:	«Kar je človek pode-
doval od svojih prednikov, si mora vedno znova priboriti z lastnimi napori, da bi si to ohranil*, ki so jo morali kandidati razviti.
Ustni del zrelostnih izpitov se je začel v soboto, ko je komisija izprašala pet kandidatinj. Izpraševanje se je nadaljevalo včeraj, danes pa bosta na vrsti še dva kandidata. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so kar štiri kandidati, oziroma kandidatinje prijavile za izbirni predmet latinščino. Štirje kandidati so izbrali filozofijo, samo po dva pa slovenščino in italijanščino. Zanimalo nas je tudi, s kakšnim študijem bodo letošnji maturantje nadaljevali na univerzi.
Na prvem mestu preferenc so jeziki ter medicina, dve dijakinji bi se radi posvetili matematiki in slavistiki, ena pa bi rada postala sodnica.
V ozki in podolgovati sobici v pritličju poslopja na Lonjerski cesti, je bilo včeraj nenavadno soparno, oken pa ni kazalo odpirati, ker bi sicer ropot s ceste preglušil vsakršno besedo. Ozračje se je pripravljalo na blagodejno ploho, vendar kandidati o vsem tem niso imeli časa razmišljati. Živčno so se prestopali v predsobi in nestrpno čakali, kdaj bo vrsta na njih.
Tu pa tam je v predsobo pokukal šolski sluga in mimogrede za šalo pripomnil, naj se le pomirijo, saj tudi sam le dobrih dvaindvajset let obiskuje to šolo, pa še ni maturiral.
Za izpraševalno mizo je hilo vzdušje napeto. Za kandidatinjo, ki je komaj stopila pred komisijo, je bil najprej na vrsti izbirni predmet. Izbrala si je slovenščino.
«Najprej mi nekaj povejte o Kosovelu*, je prijazno dejal profesor in kandidatinja se je s precejšnjo gotovostjo napotila v čarobni Kosovelov pesniški svet, prepoln vzvišenih idej. Profesor je nato izzval razpravo o Kocbeku, nakar je miselna nit privedla do Bevka in njegovih del ter se spet pretaknila skozi Kocbekov svet na zamejske književnike ter na zamejski tisk.
Pri tem vprašanju se je nekaj zataknilo. Očitno nekatere podrobnosti o zamejski kulturni ustvarjalnosti niso bile v maturitetnem programu.
Po četrturnem razgovoru je predsednik komisije menil, da je slovenščine dovolj in kandidatinja je morala odgovarjati iz filozofije.
Najprej idealizem v splošnem in kandidatinja začne že pri Kantu.
Očitno obvlada snov in ji misel Fichteja Shellinga in Hegla ne dela posebnih težav. V razgovor se tedaj vmeša drugi profesor, ki ga zanima idealizem v Italiji v XX. stoletju. Kandidatinja se tedaj spo prime s Crocejem in Gentilejem, obenem pa si pomaga celo z domiselno anekdoto, da bi nazorneje prikazala obdobje, v katerem sta ustvar * la omenjena misleca. Komisija ji šteje to v dobro in razgovor se preusmeri v razpravo o slovenski in grški nalogi. Nekaj besed o slovnici ter mimogrede še besedo ali dve o Izokratu in De-mostenu ter o pomenu govorništva
zdelo, da je slabo odgovarjala. Kolegice in kolegi ji zagotavljajo, da bi ne mogla boljše opraviti izpita in kmalu je na vrsti druga kandidatinja. Spet dolgi razgovori o Marcelu in njegovem eksistencializmu, pa o Schopenhauerju in njegovem svetobolju. Vprašanja se stalno menjujejo, menjujejo se tudi predmeti in je že veliko čez poldan, ko je ustnega izpraševanja
Z motornim kolesom trčila v avtomobil
Včeraj dopoldne se je pri prometni nesreči poškodovala 34-letna Nadja Furlani por. Stok iz Ul. Maier 13. Peljala se je z motornim kolesom vrste «ciao» po Ul. S. Pasquale, ko je zavozila preveč na levo in čelno trčila v fiat 850, ki ga je vozil v nasprotni smeri 30-letni Luciano Dubs s Trga Puecher 9.
Prt trčenju je Stokova utrpela zlom desne ključnice, zaradi česar so jo prepeljali v bolnišnico. Tu so jo sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu.
OD PETKA DO NEDELJE
Teran privabil v Repen mnogo gostov od vsepovsod
Prvo nagrado prejel Alojz Milič, drugo Roman Purič, tretjo Silvester Škabar
Na letošnjem prazniku terana in pršuta v Repnu so dosegli izreden obisk gostov iz mesta in s podeželja, zlasti v nedeljo popoldne in zvečer. Od petka popoldne do konca, v nedeljo opolnoči, so stočili skoraj 20 hi. vina.
Okrog 22. ure je za nekaj minut utihnil ansambel Kras in je župan Miha Guštin sporočil imena letošnjih nagrajenih vinogradnikov. Prvo nagrado za teran je prejel Alojz Milič iz Repna štev. 49, drugo Roman Purič iz Repna štev. 13, tretjo pa Silvester Škabar iz Repna štev. 16.
V nedeljo je ob 17. do 20. uri igrala godba s Proseka, nato pa je za ples igral ansambel Kras. Na trgu, kjer je bila razstava in zabava, je bilo vedno polno ljudi, polne roke dela pa so imeli tudi v gostilnah in pri kioskih, kjer so pekli piščance in čevapčiče, za katere je bila vedno vrsta. Nekateri vinogradniki so imeli na razstavi prav dobro vino, ki je seveda najprej zmanjkalo. Med vinogradniki in ljubitelji domačega vina se je tudi razvil pogovor o letošnji letini, o nevarnosti neurja in o naslednjih vinskih razstavah. Prva na vrsti je občinska vinska razstava v Nabrežini (od 13. do 15. julija), 14. in 15. julija bo v Dutovljah tradicionalni praznik terana in pršuta, 27., 28., in 29. julija pa bo v
Nabrežini II. pokrajinska vinska razstava, kot zaključek vseh letošnjih vinskih razstav na Tržaškem.
Šolske vesti
Nesreča med delom v tovarni strojev
Tovarna strojev pri Sv. Andreju sicer ne obratuje več, kljub temu pa se v delavnicah te stare tržaške industrije še dogajajo nesreče. Specializirano podjetje »F.lli Martini* namreč razstavlja stroje in ravno pri tem o-pravku se je včeraj popoldne ranil 47-letni delavec Ezio Giotti iz Ul. Geppa 10.
Pod težak jeklen tram je potisnil ploščo, ki je bila povezana z žerjavom. Nameščenec žerjava pa je prehitro spravil v pogon motor, tako da je Giottiju ostal palec desne roke med tramom in ploščo in mu odščip-nilo zadnji členek.
Delavca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiinnuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiii
PO HUDI VROČINI
Nenadna nevihta in toča prizadela trte pri Dolini
Na Krasu ni bilo dežja niti toče
Trta letos izredno dobro obeta, toda do trgatve je še precej časa in skrbi za vinogradnike: nevihte, suša, toča. Vročina, kot je bila te dni, ne prinaša nič dobrega, zlasti če se nenadoma začnejo zbirati temni oblaki. Tako je bilo včeraj okrog poldne. V mestu se je usula kratka ploha, ozračje se je ohladilo, zvečer pa se je pojavila burja. Po Krasu je padlo le nekaj debelih kapelj, od Sesljana do Barkovelj se je med dežjem usula sodra in toča, še bolj pa v kotu med Boljuncem, Krogljami in Dolino.
Prišla je od Socerba, in če pride od Socerba, pravijo stari domačini, vse »frderba*. Najprej dež, vmes toča, nato pa še veter. V nekaj minutah so bile ceste in njive vse bele, pod latniki in drevjem pa polno listja in polomljenih vejic. V dva kraja je udarila strela, zmanjkal je električni tok, pokvarili in potrgali so se električni vodi in so jih popravili le čez par ur. Posledice bo občutila tudi tovarna Velikih motorjev, kjer bo zaradi okvar na električnem omrežju en oddelek dva dni brez dela. Po strehi tovarne je tako razbijalo, da so bili delavci zelo v skrbeh za svoje avtomobile.
Obvestilo ANPI
ANPI, vsedržavno združenje partizanov Italije s sedežem v Trstu, Ul. Crispi 3 (posluje vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob sobotah) vabi vse bivše borce, ki zadnje čase prejemajo pisma iz Rima na podlagi vloženih prošenj za priznanje statusa borca NOV (riconoscimen-to partigiano), da se zaradi izpopolnitve dokumentacije zglasijo na sedežu. Istočasno naj se javijo tudi tisti borci, ki so se borili v operativnih edinicah narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije in niso vložili prošnje za dosego tega priznanja
Mladenič oropal
priletno žensko
Sinoči malo pred 21. uro je neznani mladenič napadel in oropal 83-let-no upokojenko Mario Ivanof vd. Stefani iz Ul. S. Lazzaro 3. Sinoči se je odpravila na obisk k bratu, ki. stanuje v Ul. Crispi 9. a ko je prispela do prvega nadstropja, jo je zahrbtno napadel mladenič, s pestjo jo je močno udaril v obraz in ji iztrgal torbico, v kateri je imela 12 tisoč lir, ključe in nekaj dokumentov. Mladenič je seveda urno zbežal, priletna ženska pa je obležala na tleh in začela klicati
na pomoč. Slišali so jo stanovalci, ki so jo spremili v bolnišnico, še prej pa so poklicali policijo. V bolnišnici so žensko samo obvezali, ker ji je udarec povzročil manjšo rano r.a čelu.
Na kraj so seveda prihiteli agenti letečega oddelka, ki so na podlagi opisa mladega roparja začeli preiskavo. ki pa doslei še ni obrodila sadu.
To noč so aretirali dva mladeniča, ki sta okradla jugoslovanskega turista Maria Valentiča iz Ul. Svoboda 20 v Izoli. Kmalu po 2. uri ponoči sta se mu približala na Garibaldijevem trgu in mu iztrgala listnico. Zapazil pa ju je nočni čuvaj 58-letni Giacomo Moro iz Ul.
S.	Zenone 1, ki je nemudoma obvestil agente policijske izvidnice, ki so privozili mimo.
Agenti so na podlagi točnega opisa kmalu zasledili mladeniča in ju identificirali za 21-letnega Roberta Miraza iz Videmske ulice ter za 32-letnega Daria Liubo iz Ul. S. Maurizio 8. katerega so pred nekaj dnevi izpustili iz koronejskih zaporov. Prvemu so našli v žepih denar, ki je bil v listnici jugoslovanskega turista, ter samokres kal. 7 z naboji.
Seveda so oba aretirali in ju prijavili sodnim oblastem.
Včeraj so prijavili oblastem 42-letnega Albina Poropata zaradi nasilja in žalitve javnega funkcionarja. Dogodek, zaradi katerega se bo moral Poropat zagovarjati, se je pripetil v soboto pozno zvečer, ko je kmalu po 1. uri ponoči začel nadlegovati osebe, ki so bile v Drevoredu XX. septembra. Prihiteli so agenti letečega oddelka, da bi ga pomirili. Poropat, ki je bil pijan, pa se jim je uprl, jih žalil in končno še vrgel v agente železno mizico. Le s težavo so ga ukrotili in odpeljali na kvesturo, kjer so ga zaprli v celico, od tod pa so ga včeraj odpeljali v koronejske zapore.
ZA VELIKI ŠMAREN V PALMA Dl MALLORCA
Potovalni urad «Aurora» priredi v času od 6. do 13. avgusta in od 13. do 20. avgusta dve potovanji z letalom DC - 9 v Palmo di Ma llorra. Odhod iz Trsta. Cena od 79.000 lir dalje.
VPISOVANJE IN INFORMACIJE PRI POTOVALNEM URADU «AURORA», UL. CICERONE 4, TEL. 29243.
Razstave
V	razstavni dvorani avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo v Sesljanu je odprl razstavo svojih del Antonio Rodriguez, ki bo razstavljal do 22. t.m.
V	tržaškem krožku trgovske morna rice v Ul. Roma 15 bo do 12. t.m. vsedržavna razstava slikarstva in kiparstva, ki jo prireja italijanski sindikat likovnih umetnikov FAPI — SIABA.
V	galeriji «Cartesius» je odprl razstavo svojih risb znani tržaški slikar L. Rosignano, ki bo raz stavljal do 7. avgusta.
Center za likovno umetnost (CA1 BA) v Ul. San Nicolč 8 prireja kolektivno razstavo grafik in slik na temo: »Pejsaž, atrakcija za turizem*. Sodeluje »Gruppo artistico erbese*.
iiiaiBiiiitBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiii
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
PREPLAH NA TRŽAŠKI OBALI
ŠTIRJE MORSKI PSI STRAŠIJO PO ZALIVU
Videli so jih le nekaj milj od obale
Poletna vročina je tudi drugo julijsko nedeljo privabila na morsko obalo številne kopalce. Ob morju se je odvijal pravi boj za prostor pod soncem, kajti boljša mesta so bila že Zjutraj zasedena, kdor pa je prišel prepozno, je bil prepuščen sreči in iznajdljivosti. Večini ni preostalo drugega kakor da se zadovolji s kakšnim neudobnim kotičkom, kjer sončenje sčasoma postane mučno in nepri jetno.
Brezskrbnega kopanja pa je bilo konec kakor hitro se je izvedelo, da so v Tržaškem galivu, le nekaj milj od pbaje, videli štiri morske pse. Ljudje se kljub temu niso odrekli kopanju, vendar so se iz previdnosti zadrže-
vali blizu obale, kajti bolje se je odpovedati prijetnemu plavanju daleč v morje, kot pa postati pler,- lačne morske pošasti.
Včeraj vreme kopalcem ni bilo naklonjeno. Okrog poldne so nebo prekrili temni oblaki, in okolico mesta je zajelo hudo neurje. Na cesti, ki vodi iz Trsta proti Tržiču, je bil promet zaradi močnega dežja skoraj nemogoč. Mnogo voznikov je svoja vozila zaustavljalo kar na cestišču, nekateri pa so se zatekali pod drevesne krošnje, da bi svoje avtomobile zavarovali pred ledenimi zrni, ki so bila pomešana z gostim dežjem. Tudi v nekaterih drugih predelih tržaške okolice je padala toča
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija .1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (Ul. ITrausin 12,
11.	nadstropje).
Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema taj ništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega znanstvene ga liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Proš nje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4. sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do
12.	ure.
»Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zoiz* v Trstu. Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.*
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi y Sv. Križu sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko) leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od . do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole »Fran Erjavec* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok za vpis v šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo šole od 9. do 12. ure.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Uradne ure na sedežu sindikata v Ul. Fabio Filzi 8 bodo v juliju in avgustu vsek torek od 18. do 19. ure.
Izleti
SPDT organizira 14. in 15. julija izlet v skupino Viša. Izletniki se bodo razdelili v tri skupine. Prva se bo iz koče Pellarini, kjer bo prespala, povzpela čez severovzhodni greben na Viš, ter r.a Nevejsko sedlo. Druga se bo povzpela s Pellarinija na Nabojs, tretja pa bo ostala v Ovčji vesi, prespala v Žabnicah ter se naslednjega dne z drugo skupino podala na Nevejsko sedlo. Vpisovanje pri Norči, Ul. Geppa 9. Odhod 14. julija ob 15. uri izpred sodišča.
Piknik ŠD Polet, V nedeljo, 15. julija bo na Erzelju že tradicionalni piknik športnega društva Polet, na katerega so vabljeni vsi prijatelji mladine. Zbirališče in odhod avtomobilr ske kolone v Erzelj bo ob 9. uri z z Brdlne. Za pijačo poskrbljeno.
Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet je razdeljen na dva dela: od 22. do 28. julija bo taborenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem. Vpisovanje pri »Pohištvu Re nar*, Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 10. juUja
AMALIJA
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 17.00 in zatone ob 1.16.
Jutri, SREDA, 11. julija OLGA
Vreme včeraj: najnižja temperatura 20,8 stopinje, najvišja 30,9 ob 19. uri 25,4 stopinje zračni pritisk 1010,7 mb. rahlo pada, veter 14 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 55-odstot-na, padavine 3,9 mm dežja, nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,8 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. julija 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 25 oseb.
UMRLI SO: 61-letna Nerina Bravin vd. Aimino, 47-letna Augusta Germani por. Cramer, 58-letna Maria Pa-tova, 93-ietna Luigia Sersan vd. Pao-lini, 75-letni Germano Zorzetti, 71-let-ni Francesco Maier, 52-letni Ervino Boccati, 75-letna Maria Valeria Pilliz-zaro vd. Bologna, 63-letni Luigi Frau-sin, 83-letni Nazario Fontanot, 91-letna Silvia Dapisin, 70-letni Dino Sandri, 74-letni Francesco Sorbise, 72-letni Vi-taliano De Carpio, 57-letna Clelia Di Pauli por. Surian, 63-letni Giovanni Kravos, 84-letna Maria Revec vd. Maraš, 71-letna Maria Radin por. Ur-baz, 62-letni Giordano Metelli, 33-let-na Livia Gaggi por. Severi, 80-letna Teodora Rossi, 76-letna Maria Vodopivec vd. Puntar, 75-letni Gustavo , Urbič, 83-letna Amalia Iurdana vd. De marchi in 50-letna Elena Beltram por. Zenchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina AlllGEA, Ul. Ginnastica 6: S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7: Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2.
MIRAMARSKI PARK «LUČI IN ZVOKI» TEDENSKI SPORED
Ob ponedeljkih ob 21.30: «Maximilian of Mexico an emperoris tragedy» (v angleščini); ob 22.45: «Massimilia-no e Carlotta* (v italijanščini).
Ob torkih zaradi tedenskega počitka ni predstav.
Ob sredah ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45 »Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini).
Ob četrtkih ob 21.30: «Ma-ximilian of Mexico an empe-ror's tragedy» (v angleščini); ob 22.45:	«Massimiliano e
Carlotta« (v italijanščini).
Ob petkih ob 21.30: »Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45: «Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini).
Ob sobotah ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi: »Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini).
Ob nedeljah ob 21.30: «Der Kaisertraum von Miramare* (v nemščini); ob 22.45: »Massi-miliano e Carlotta* (v italijanščini).
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
V soboto ob 21, uri bo prva predstava operete Emmericha Kalmana «čardaška kneginja*. Vito Molinari, ki delo režira, je v teh dr.eh zaposlen z zadnjimi vajami. Prav tako potekajo vaje na drugih področjih: baletno skupino pripravlja Gino Landi ob podpori Anne Brillarelli, Gaetano Ric-citelli pa vadi zbor gledališča Verdi. Orkester istega gledališča bo dirigiral Hans Walter Kaempfel.
Vstopnice so na razpolago pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2.
XI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Grad sv. Justa ob 21.15: «Mal-pertuis* (dolgometražni film, Belgija, igrajo Orson VVcIlcs, Susan Hampshire, Michel Bouquct, Ma-thicu Carričre, Jean Picrre Cas-sel in Sylvie Vartan).
Krat komet lažni: «Pianeta blu* (ZDA), »Umanomeno* (Italija) in «11 diario di Leonardo* (češkoslovaška).
Kino Excelsior ob 17.30 (Retrospektiva):	»La bambola* (leto
1919, režija Ernst Lubitsch).
CIRCORAMA ORFE1 bratov IJune,
Nanda Jn Rinalda v naselju S. Ser-
gio. Izreden uspeh. Danes dve pred-
stavi: ob 17.30 in 21.45. Blagajna
tel. 824-781.
Nnzionule 16.00 «Violenza contro la violenza*. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excclsior Zaprto zaradi počitnic do 14. julija.
Grattaciclo 16.00 »Ciao Pussycat». I-grajo Peter Selers, Rommy Schnei-der in Uršula Andress. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 15.00 «Mani d'acciaio: funa Cinese*. Barvni film.
Eden 16.30 «La guerra dei mondi*. Barvni znanstveno fantastični film, primeren za vsakogar.
Ritz 16.30 »La vampira nuda* Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «1 famigliari delle vit-time nor. saranno avvertiti. igrata Antonio Sabato in Tony Sa-valos. Barvni film.
Capitol 16.30 »Oggi sposi, sentite condoglianze*. Barvni film.
Cristallo 16.30 «La truffa che piaceva a Scotland Yard». Warren Beatty. Barvni film.
Filodiammatico 16.30 »Saffo*. Igra Marina Vlady. Barvni film. Prepovedane mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «11 giustiziere del Kur-distan*.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 14. julija.
Abbazia 16.30 «11 magr.ifico Robin Hood*. Barvni film. Igra G. Martin.
Astra Zaprto zaradi počitnic do 19. julija.
Ideale 16.30 «Frankestein alla conqui-sta della terra*. Nick Adams. Barvni film.
Impero 16.00 «La calar.dra*. Igra Lan-do Buzzanca. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom
Mali oglasi
TVRDKA import export išče uradnico. Telefonirati v uradnih urah na 61-478.
IŠČEMO IIIŠNO POMOČNICO za nekaj ur dnevno. Telefonirati okoli 9. ure zjutraj na številko 790-156.
Prispevki
Ob 6. obletnici smrti žene Valerije daruje mož Nino Božič 5.000 lir za PD Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob Antonu Božiču - Lovrihovemu darujejo Udoviče-vi 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Dne 8, julija je preminila
MARIJA PAULINA roj. ZURLINI
Pogreb bo danes, 10. julija 1973 ob 17. uri na koprskem pokopališču.
žalostno vest sporočajo mož Jernej, hčerke Marija, Liljana, Danila in Zora, zetje Franjo in Srečko, vnuki Vesna, Darko in Nadia ter drugi sorodniki
Koper, Trst, Zagreb, Ljubljana, 10. julija 1973
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
francoska slikanica
DOSLEJ NAJBOLJŠI FILM
V kinu Excelsior popoldanska retrospektiva
■Nedeljski spored nam je nudil doslej najboljši celovečerni film festivala znanstvene fantastike. Gre z<* francosko slikanico «Planete sauvagev (Divji planet) .ki jo je režiral Rene Laloux po risbah uveljavljenega avtorja Rolanda Topo-ra’ ki je že objavil risbe v mnogih revijah in knjigah. Laloux in Topoi
Sto	____
TISOČI LJUDI SO SE ZBRALI NA VRHU
po Hoffmanovi povesti; Lumierov film naj bi bil skupaj z Meliesovim «Le Clown et L’Avtomatom prvi filmski dokument, v katerem nastopa umetno bitje. Prikazali so le nemški film Alberta Neussa in Otta Ripperta «Die Rauche des Iiomun-culus» (Maščevanje Homunculusa, 1915), ki je vendar le enourni del šestdelnega filma.
Retrospektiva se je torej začela še kar slabo. Takoj smo vendar videli, da vsebuje njen spored premalo filmov, ki se omejujejo na obdobje 1915 — 1930. Naslov je «Od Golema do robota»; v resnici manjkajo dokumenti o drugem delu tega prehoda, se pravi o robotu sodobne znanstvene fantastike, (ki ga vidimo v mnogih filmih; nastopal je, sicer precej slabo, tudi v vzhodnonemškem filmu «Eolomeat>). Festival bi lahko prikazal Kubri-ckov film «2001 Space Odissey», v katerem imamo morda najgloblji, prikaz robota oziroma elektronskih možgan, ki jih človek ustvari na skrajno racionaliziran način, a si potem prilastijo avtonomno osebnost in čustvo samoohranitve. V retrospektivi tudi ni drugih filov, npr. Au-dibertijevega — Baratierovega «La poupees. iz leta 1961 in raznih verzij «Golema».
Kaj pa je Golem? V čem se razlikuje od ostalih umetnih bitij, kakršno je npr. Frankenstein ali pa Alraune v istoimenskem Galee-novem filmu?
Retrospektiva se sicer ne omejuje na Golema v etimološko omejenem pomenu, vsebuje tudi razne lutke, katerih značilnost je v tem, da jih človek ustvari, a se mu potem uprejo ali vsekakor prevzamejo avtonomno osebnost. Golem pomeni dobesedno «brezoblična materija* in opredeljuje kipe iz ali-ne. ki so jih lahko izoblikovali rabini po pravilih Knjige življenja. Praški rabin Loeiv, ki je živel med leti 1520 in 1609, naj bi bil prvi, ki je ustvaril «Golema». Te legende se je poslužila literatura (češkoslovaški pisatelj Megring, ki je vplival na Kafko) in predvsem film.
Danes, v torek, bomo lahko gledali na Gradu sv. Justa belgijski film «Malpertuis-», v katerem nastopa Orson Welles in več drugih znanih igralcev, čeprav film lani v Cannesu niso sprejeli pozitivno, bi moralo ime režiserja Harrgja Kiimela jamčiti vsaj za okusno u-prizoritev. Pred filmom bodo na sporedu ameriški, italijanski in češkoslovaški kratki film. Popoldne bo v kinu Eicelsior nemška mojstrovina Ernsta Lubitscha «Die Puppe* (1919).
Sergij Grmek
TRAGIČNA SMRT V UL. UDINE
ste še sodelovala za kratki film «Les escargots» (Polži), ki je pred teti nastopil v Trstu.
«Planete sauvage-» pripoveduje o boju med prebivalci planeta Ygam tn manjšimi bitji istega planeta. To kar daje filmu veliko vrednost m očarljivost, je skrajno iznajd-lnva Toporjeva risba, ki tako re-£?<', sintetizira občutke prikazanih bitij, predvsem ko gre za občutek groze, Topor je mojster «humor n°ir», ki sili k smehu tudi v Prikazovanju tragičnih situacij. Mastimo, da se je «Planete sauvagev Postavil kot ugleden kandidat za glavno nagrado, tudi zato, ker nadaljnji filmi ne obetajo veliko (seveda je vedno možno presenečenje).
Pred francoskim filmom so v nedeljo predvajali kot mašilo (namesto vzhodnonemškega filma, ki 1? prešel na otvoritveni večer) italijanski kratki film Bruna bozzeita *La cabina» (izven tekmovanja) ir. film iz retrospektive «The Grčat Gabbo». Bozzetto se je doslej izkazal kot avtor slikanic; »La ca-oina» pa je igrani film, ki je precej zadet v svojem ironičnem tonu.
Včeraj so prikazali bolgarski jilm Georgija Stojanova «Tretji Po soncun, ki v treh epizodah iš-ce to, kar karakterizira človeško naravo v vseh obdobjih, želja premagan smrt, determinizem človeških dejanj, odnosi med različnimi civilizacijami itd. so vendar pri kazani zelo abstraktno. Težko je opredeliti človeka izven zgodovine m bolgarski metafori manjka vsaka vizualna in dinamična sila.
Pred filmom so prikazali tri kratka dela. Jugoslovanska slikanica Borisa Kolarja «Utopija» je zanimiva kot vsa proizvodnja no d-Jetja «Zagreb film». Prikazuje nam predmete v zapuščeni hiši, ki zaživijo lastno življenje ne da bi bili več utesnjeni v vsakdanje u-porabljanje. Zanimiv, a počasen je francoski polurni film Pierra Cha-bartiera «Le registremenU (Registracija), v katerem človek registrira svoj glas, magnetofon pa zaživi lastno življenje. Nazadnje smo videli sovjetski znanstveni film D. Rodiceva «Srečanje z Marsom*.
Začela se je tudi popoldanska retrospektiva v kinu Excelsior. Tudi tu je že odpadel prvi film, francosko kratko delo izumitelja jllirid Louisa Lumiera «La Poupeen (1899),
S taksijem podrl pešca ki je padel sredi ceste
Nesrečni Giordano Metelli umrl kmalu po sprejetju v bolnišnico
.Prejšnjo nož je tragično premiji] 62-letni uradnik Giordano Me-telli iz Ul. Ruggero Manna 26. Majo pred eno uro ponoči je prečkal Videmsko ulico izven zebrastega Prehoda za pešce. Ravno tedaj je Privozil s svojim taksijem fiat 124 šofer Lucio Lenassi iz Ul. Rosset-W 20, ki se ni utegnil izogniti pešcu. Ta je obležal nezavesten v mlaki krvi.
V	kratkem so prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so ranjenega ■Vtetellija odpeljali v glavno bolnišnico. Tu so ga sprejeli s strogo Pridržano prognozo zaradi prebitja lobanjskega dna in drugih hudih notranjih poškodb. Kljub vsej zdravniški negi pa je Metelli umrl dobre pol ure po sprejemu v bolnišnico.
Taksist Lenassi je izjavil preiskovalcem, da je nesrečni Metelli prečkal cesto, da pa je nenadoma klecnil in padel na tla in prav zaradi tega se mu ni mogel izogniti. To ni tudi potrjevalo dejstvo, da je znak trčenja ob telo ostal na pred; njem odbijaču, to je v zelo nizki tegi, kar se navadno ne dogaja Pri trčenju ob stoječe osebe.
Težak tovornjak
zgrmel na avtocesto
V	zgodnjih popoldanskih urah se je na odseku avtoceste med vhodno postajo pri Moščenicah in izhodno postajo Redipuglie pripetila nesreča, ki bi lahko terjala zelo velik krvni da-Vek. Zaradi vzpetine so tam zgradili del avtoceste na dveh nivojih: na viš-Oem je odsek Trst — Palmanova, nekoliko nižje pa je odsek za vožnjo v nasprotni smeri.
Na višjem delu avtoceste se je vozil s tovornjakom šofer Antonio Del Zotto iz Acugnana pri Vicenzi. Nenadoma je zagledal pred seboj skalo, ki se je odkrušila od skalnatega useka in se ji skušal izogniti. Po vsej Verjetnosti p« je preostro obrnil vo-
lan, tako da je težki tovornjak zavozil na levo in trčil ob jekleno varnostno ograjo.
Sicer trdna ograja ni prenesla silovitega sunka, upognila se je in težko vozilo je zgrmelo na nekaj metrov nižji del avtoceste. Na veliko srečo ni v tistem trenutku bilo tam nobenega vozila, ki bi ga sicer tovornjak dobesedno zmečkal. Tudi v naslednjih trenutkih ni privozil noben avto, ki bi lahko silovito trčil ob nepričakovano oviro.
šoferju, ki se je samo laže udaril in ranil, je uspelo, da je prišel iz kabine vozila, ki je obležalo na boku, in ustavil avtomobile. V kratkem so prihiteli na kraj agenti prometne policije, Rdeči križ in osebje avtomobilskega kluba, šoferja so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu rane obvezali. Ozdravel bo v enem tednu. Težko vozilo je osebje avtomobilskega kluba odstranilo z močnim žerjavom komaj ob 16. uri.
Neokusna šala
proti cirkusu Orfei
V	nedeljo zvečer je bil cirkus bratov Orfei, ki gostuje v Naselju S. Sergio nabito poln. Nekaj minut pred začetkom predstave pa je v upravi cirkusa zabrnel telefon in neznanec, ki je govoril z zelo čudnim, verjetno umetno spremenjenim glasom, je obvestil uslužbenca, da je nastavil bombo, ki bo počila sredi občinstva.
Službujoči agenti in karabinjerji so opravili bliskovit pregled, pri katerem jim je pomagal tudi ravnatelj cirkusa Rinaldo Orfei. šotor so tako hitro pregledali, da se občinstvo ni tega niti zavedlo. Seveda niso našli ničesar in predstava se je lahko prav mirno začela.
Z vespo je trčil
ob ustavljen avtobus
V	dopoldanskih urah se je ranil 34-letni Giovanni Forza iz Sesljana 21. Vozil se je z vespo iz Bar-kovelj proti mestnemu središču. Kaže, da je vozil še kar naglo. Ko je zavozil pod železniški nadvoz na Miramarskem drevoredu ni utegnil zmanjšati hitrosti in je trčil ob avtobus proge štev. 6, ki je bil ustavljen pred postajo nasproti e-lektrične centrale.
Forza je trčil z glavo ob evidenčno tablico avtobusa in se hudo ranil. Vsega okrvavljenega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom nosnih kosti ter razne udarce in rane po glavi in obrazu. Sprejeli so ga v nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Z množično prisotnostjo na proslavi kmečkih puntov so naši ljudje izpričali privrženost idejam napredka
V soboto zvečer so nastopili pevski zbori, recitatorji, godbe- * niki in mladi folkloristi - Kresovi so goreli v vseh naših vaseh
Na tisoče ljudi se je udeležilo v soboto in v nedeljo veličastne proslave slovenskih kmečkih puntov, ki so jo naše organizacije. Slovenska prosvetna zveza, Kmečka zveza v Gorici in prosvetno društvo «Danica» priredile na Vrhu. Velika množica je prišla na Vrh z vseh strani Goriške že v soboto zvečer, ko so nastopile goriške prosvetne skupine, prav toliko ljudi pa se je udeležilo nedeljske proslave, ko je predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Boris Race imel priložnostni govor in ko je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor. V nedeljo smo med množico opazili tudi veliko ljudi s Tržaškega.
Pred govorom B. Raceta je nastopila godba na pihala iz Anhovega, točno ob 20. uri, predno je govornik stopil na oder, so mladinci spustili v zrak tisoč rdečih, plavih in belih balončkov, ki jih je veter kmaiu ponesel tja proti Mirnu, na jugoslovansko stran.
Na Vrh je v nedeljo prišlo veliko ljudi iz vseh krajev zamejstva. Veliko je bilo Goričanov, veliko ljudi je prišlo tudi s Tržaškega. Med udeleženci je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž z drugimi člani konzulata, videli smo poslanca škerka, deželnega svetovalca Lovriho, pokrajinskega podpredsednika \Valtritscha, goriškega pokrajinskega svetovalca Jarca, župana iz Sovodenj češčuta, župana iz Doberdoba Jarca, zastopnike Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in v njej včlanjenih društev.
Po govoru predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki ga objavljamo v daljšem izvlečku, je vrsto partizanskih pesmi zapel Tržaški pevski zbor, ki ga je vodil Oskar Kjuder. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Po koncertu se je vsem nastopajočim, vsem ki so kakorkoli pomagali in predvsem še publiki, zahvalil podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič.
Ljudje so ostali še dolgo časa na hladnem veseličnem prostoru. Veselje je skazilo le dejstvo, da je nekaj po polnoči zmanjkala luč «na Largi*. Luč na veselični prostor so dobivali iz šolskega poslopja. Ugotovili so, da je neki avtomobil, ki je bil parkiran na šolskem dvorišču, med vožnjo presekal električni kabel. Veselica se je morala tako predčasno zaključiti.
Vrhovci so lahko s praznikom izredno zadovoljni. Ko so pred leti pričeli prirejati domači praznik, ki so mu nadeli ime piknik, niso pričakovali, da bodo sčasoma dosegli tak uspeh. K temu je seveda pripomogla izredna proslava, ne smemo pa pozabiti, da je bila prireditev na lepem prostoru, s katerega je prelep razgled na vso goriško kotlino in kjer piha tudi v poletni vročini hladen veterček.
Za uspel praznik gre vsa pohvala prirediteljem. Najprej domačinom, članom prosvetnega društva «Dani-ca», ki so na svoja ramena prevzeli breme «tehnične» priprave za tako veliko prireditev. To je terjalo precej truda in nihče ni pričakoval tolikšnega navala, saj je v nedeljo pozno zvečer pri stojnicah zmanjkala pijača in jedača. Zahvala gre Slovenski prosvetni zvezi in predvsem njenemu neumornemu odborniku Dinu Ronerju, ki je z uspehom speljal priprave za tako veliko prireditev. Ni lahko pripraviti tak koncert kot je bil v soboto, navezati stike z najrazličnejšimi skupinami na tej in na oni strani meje, z raznimi organizacijami in društvi, ki so sodelovale pri akciji za prižiganje kresov vsepovsod po naši zemlji.
Ne smemo pozabiti niti naših jamarjev, ki so priredili okusno razstavo v šolskem poslopju. «Kra-ški krti* so v komaj letu dni svojega «uradnega* obstoja napravili veliko. Zaradi tega je imela in ima njihova akcija tolikšen odziv in zaradi tega so si ljudje v teh prazničnih dneh ogledali tudi njihovo razstavo. Ob tej priliki so si ljudje ogledali tudi razstavo o narodno osvobodilni borbi in razstavo slovenske knjige, ki so ju prav tako uredili v šolskem poslopju.
Poročati moramo seveda tudi kako je praznovanje potekalo. Pričelo se je že v petek zvečer z odprtjem treh razstav, zvečer so imeli na veseličnem prostoru ples ter tek movanje v briškoli.
V soboto zvečer so se ljudje zbrali pred velikim odrom, ki je bil postavljen v majhni dolinici. Prireditelji so izkoristili ta naravni amfiteater, tako da je bila dana velikemu števlu ljudi priložnost, da so sledili dogajanju na odru. Na odrski kulisi je stal veliki znak, ki je spominjal na 260-letnico velikega tolminskega punta.
V imenu prosvetnega društva «Da-nica» in Slovenske prosvetne zveze je spregovoril najprej prof. Leopold Devetak. V nekaj besedah je orisal pomen kmečkih puntov v naši zgodovini, posebno še v zgodovini primorskih Slovencev ter pozdravil vse nastopajoče in občinstvo. Prvi so nastopili nato na oder doberdobski pevci, člani prosvetnega društva «Jezero», ki so zapeli dve pesmi. Sledili so nastopi pevskih zborov «Jadran» iz Vrtojbe, ki ga je vodil Ciril Silič, mešanih zborov «Srečko Kosovel* iz Ronk in «Kras» z Dola - Poljan, ki sta na-
Prof. L. Devetak
| stopila pod taktirko Pavline Ko-melove, «Oton Župančič* iz štan-dreža, ki ga je vodil Ciril Silič.
Vmes so Gradnikove, Aškerčeve in ljudske pesmi o puntih recitirali člani prosvetnega društva «Sovod-nje*. Gre za skupino mladih ljudi, ki jih je za to pripravil član Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Laci Cigoj, ki so nastopili že na lanski otvoritvi Kulturnega doma v Sovodnjah. Njihova recitacija je bila zelo dovršena, zaradi česar so bili deležni toplih aplavzov številnega občinstva. Omenimo še, da je celotni sobotni program napovedovala Andreina Tomšič iz Sovodenj, ki je bila oblečena v goriško narodno nošo.
Med nastopi pevskih zborov so nastopile tudi mlade folkloristke, članice športnega združenja «Dom» iz Gorice. Pripravila jih je Marija češčutova. Mlade folkloristke so nastopile tokrat, če nas spomin ne vara, že tretjič. Tudi ob tej priliki so bile deležne številnih aplavzov.
Za zfključek sobotne prireditve se je na odru zbralo skoro dvesto pevcev in godbenikov. Prof. Silvan Križmančič je dirigiral mogočni nastop združenih pevskih zborov in godbenikov društva «Kras» iz Doberdoba. Na odru so se zbrali pevci društev «Srečko Kosovel*, «Jezero», «Kras», «Sovodnje», «Briški grič*, «Oton Župančič* in «Jadran». Zapeli so «Le vkup, le vkup uboga gmajna*, «Pesem 14. divizije* in «Vstajenje Primorske*. Navdušenja med publiko ni hotelo biti ne konca ne kraja in zadnjo pesem so morali pevci ponoviti.
Medtem so «na Largi* domačini prižgali veliki kres, ki ga je bilo videti daleč naokoli. Istočasno so prižgali kresove tudi v drugin krajih na tej in na drugi strani meje. Na Oslavju so prižgali dva
IZ GOVORA BORISA RACETA
(Nadaljevanje s 1. strani)
je tudi ureditev naših vprašanj z uzakonitvijo zaščitnega zakona.
Slovenci bomo novo vlado presojali predvsem po tem, koliko se bo do nas obvezala in koliko teh obvez bo izpolnila.
Enako stališče bomo zavzeli do novega deželnega odbora.
Diskriminacijski politiki proti Slovencem je treba napraviti konec. Zakaj veljajo za nemško manjšino na Južnem Tirolskem ena merila, za nas, Slovence, pa druga? Za Južnotirolce so izglasovali že dva posebna statuta, 1948 prvega in 1971 drugega, boljšega, ki uveljavlja nemško skupnost na vseh področjih. Lahko rečemo, da tam danes manjšina odloča o veliki večini vprašanj sama.
Da, nam pravijo, toda v Bocen-ski pokrajini so Nemci v večini v odnosu do Italijanov. Razmerje je tam 2:1 v korist Nemcev. Vi se torej ne smete primerjati z njimi, ker je pri nas povsem drugačna situacija, nam pravijo.
Tako, vidite, odpovedo vsi principi, ki jih slišimo ponavljati. Za velike veljajo torej ena pravila, za majhne druga.
Pa tudi to ni popolnoma res. Za Ladince v bocenski pokrajini, ki jih je 15.000, je v novem statutu poleg šol v ladinskem jeziku zagotovljena njihova prisotnost v šolski upravi in v pokrajinskih šolskih svetih. Posebej pa je treba podčrtati, da člena 61 in 62 novega statuta dežele Trento — Južna Tirolska določata, da mo”a deželni volilni zakon zagotoviti La-diincem prisotnost v deželnem in pokrajinskem svetu in v medobčinskih svetovalskih zborih. Pra\ tako mora občinski volilni zakon zagotoviti v občinskih svetih proporcionalno udeležbo pripadnikov v občini prisotnih skupnosti, torej tudi Ladincev. Če sta v občinskem vsaj 2 Ladinca, mora biti zagotovljena njihova prisotnost tudi v občinskem odboru. Prav tako je La-dincem zagotovljena prisotnost v javnih službah v razmerju z nji hovim številom.
Ladinci imajo pravico do poimenovanja krajev v svojem jeziku. Občani iz spodnjega dela vaše, so-vodenjske občine pa morajo prejemati pošto še vedno na za vas ponižujoče naslove kot, Via ex Im-pero, Piazza Regina Elena in podobno. Koliko vlog, občinskih sklepov in naporov je terjala zahteva, da se to spremeni, toda doslej je bilo vse zaman.
Ob naštevanju, kaj se Ladincem priznava, odpovedujejo vsi izgo-
vori na številčnost in na drugačne razmere. Zaradi tega lahko samo sprašujemo, ali nam hočejo priznati kaj ali ne.
Novi deželni svet je za nas Slovence pred velikim izpitom. Ali bo nadaljeval z dajanjem drobtinic ali se bo lotil naših vprašanj pri temeljih. Po ngšem mnenju bo ta izpit opravil, če se bo v prvi vrsti postavil na stališče, da bi moralo sprejemanje ukrepov v korist Slovencev pripadati predvsem deželi in bi iz tega izvajal posledice, s tem da bi terjal zase večja pooblastila. Zato pa, da bi bilo v bližnji bodočnosti nekaj korenit.eje storjenega, bi moral deželni svet izglasovati zakon za zaščito naše skupnosti, ki bi ga predložil parlamentu v končno odobritev ter bi s širšo razlago člena 3 statuta ukrepal že sedaj v večji meri kot doslej v korist naše narodnostne skupnosti.
Naše odločnosti v zahtevah ne narekuje samo praznovanje obletnic zgodovinskih dogodkov, ki so slovensko ljudstvo razgibali v revolucionarnih vstajah, ampak predvsem spoznanje, da nam potrpljenje pohaja, ker pomeni zavlačevanje z ukrepi v našo korist našo neustavljivo usihanje.
Na tako usodo nismo pristali v vsej naši zgodovini, nismo pristali pred 50 in 30 leti in ne moremo pristati danes. Živeti hočemo na tej zemlji enaki z enakimi in skupaj z vsemi nam naklonjenimi silami italijanske družbe za vedno odstraniti grožnjo po naši narodni smrti.
kresa in domači mladinci so ob tej priliki recitirali nekaj pesmi o puntih. V Opatjem selu je pri kresu zapel domači pevski zbor. Kresove so prižgali tudi v šte-verjanu, v Štandrežu, na Peči, v Sovodnjah, v Mirnu, v Volčji dragi, v Vrtojbi, v raznih krajih v jugoslovanskih Brdih in še in še.
Ko se je program bližal koncu so iz bližnjega gozdička ustrelili tudi nekaj raket. Po kulturnem programu se je večtisočglava množica zgrnila «Na Largo* okrog plesišča, k stojnicam, kjer so prodajali dobro vino, hladno pivo in druge pijače, klobase in pečene piščance.
Nastop folklorne skupine
"""""H"""     "...""m""mm....».mm......,,.,,,,,..,,,,,    ..
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Levosredinska koalicija se je razbila: socialisti niso glasovali za proračun
Zastopnik PSI v odboru Marko Waltritsch podal ostavko ■ Proračun je bil odobren s pičlo večino glasov: zanj so glasovali svetovalci K D, PSDI in S DZ ■ Komunisti so predlagali nezaupnico odboru
Socialisti ne sodelujejo več v go-riški pokrajinski upravi. Do te odločitve je prišlo sinoči na seji pokrajinskega sveta, ko je v začetku seje zastopnik PSI v odboru, podpredsednik Marko Waltritsch, dal ostavko na svoj položaj in ko sta se oba socialistična zastopnika kasneje vzdržala glasovanja za pokrajinski proračun za leto 1973. Zastopnik PSI v pokrajinskem svetu dr. Semola je podrobno orisai razloge, ki so privedli do prehoda socialistov v opozicijo.
Semola je dejal, da je prišlo do nesporazuma z demokristjani na področju zdravstvene oskrbe umsko bolnih. Ed ir, a možna linija na tem področju je tista, ki jo je v Gorici uvedel prof. Basagiia pred leti. S to je treba nadaljevati. Krščanska demokracija pa tega noče in sporazum, ki je bil podpisan januarja, se ni izvajal. Vmes je prišla prepoved uporabe sejne dvorane za neko društvo zdravstvenih operaterjev, ker ti kritizirajo določene posege demokrištjanskih upraviteljev.
Socialisti hočejo s tem odstopom o-pozoriti tudi na podoben položaj ,v občinah Tržič, Knriin in Gradež. Poleg tega bo tuba ponovno preučiti vse sodelovanje meo socialisti in katoličani.
Komunist Poletto jc dejal, da se položaj pokrajinskega sveta spreminja. Na prejšnji seji jc bila svetovalka SDZ nasprotna odboru, sedaj bo glasovala za proračun, prav tako je bil kritičen načelnik skupine krščanske demokracije dr. Cian, ki bo danes tudi glasoval za proračun. Poraja se tudi na Goriškem poskus takega vladanja, ki ga je poskusil Andreotti v Rimu in ki je leto kasneje pod pritiskom demokratičnega javnega mnenja, pogorel.
Za čimprejšnjo obnovo levosredinske koalicije se je nato zavzel demokristjan dr. Cian, isto stališče je zavzel socialdemokrat Zorzenor.. Za komunista Paizzo pa je bil levi center na Goriškem povsod negativen in vprašal je kakšni bodo programi nove večine. Dejal je, da igrata PSDI in SDZ podrejeno vlogo v odnosu do krščanske demokracije. Za zastopnico SDZ Ferletičevo pa je glasovanje za proračun neizbežno. To pa je avtonomno in njena skupina glasuje za razne
V	prometni nesreči izgubila življenje 16-letna mladenka
V	soboto ponoči je v prometni nesreči izgubila življenje 16-letna Rosanna Sdrigot iz Ronk, Ulica Dobbia 82.
Huda nesreča se je pripetila na pokrajinski cesti št. 19, Tržič — Gradež, in sicer pri križišču, kjer
niiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiunii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
sklepe odbora, ko se ji U zde pra-1 cesta pelje v Marino Julio.
VI m'	1 Rosanna Sdrigot se je s kolesom
Komunistični odborniki predlagajo tudi nezaupnico, podoben predlog je imel tudi liberalni zastopnik.
Po obširni debati je sledilo glasovanje. Za proračun so glasovali svetovalci KD, PSDI in SDZ (skupno 13 svetovalcev, torej najmanjše število, ki je predvideno po zakonu), proti so bili komunisti, liberalec in fašist, socialista pa sta se vzdržala. Za komunistično nezaupnico so glasovali samo predlagatelji, socialista sta se vzdržala, podobno liberalec in fašist, zastopniki leve sredine pa so glasovali proti.
Hudo neurje včeraj na Tržiškem
Trž č in okolico je včeraj popoldne zajelo hudo neurje. Veliki sivi oblaki so se dvignili nad nebom približno ob 13,30 in iz njih se je ulil močan dež in toča. V Tržiču je nevihta trajala četo uro in nekatere ulice so bile skoraj poplavljene.
Toča pa je v tržiški okolici povzročila mnogo škode, predvsem trtam in pšenici. Samo trtnih nasadov je uničila za 250 milijonov lir. Približno drugih 100 milijonov lir škode so kmetovalci utrpeli zaradi uničenja raznih vrst žitaric.
V Štarancanu in drugje so morali gasilci večkrat na delo zaradi poplavljenih kleti in pritličnih stanovanj.
Povedati je treba, da v Gorici nismo imeli toče, ampak le dež.
Odslej načrtno usmerjanje turizma v Trnovskem gozdu
Motoriziranim turistom bo na voljo 50 km dolga krožna cesta z izhodiščem in ciljem na Trnovem, vzdolž ceste pa bodo prostori za parkiranje 2 do 3 tisoč avtomobilov
Trnovski gozd, ki obsega okoli 8.600 hektarov površine ter je eden izmed najbolje vzdrževanih gozdnih območij v Sloveniji, je priljubljen cilj turistov. V poletnem času, na primer od julija do konca avgusta, ko je v dolini velika vročina, v gozdu pa hlad in tišina, ga obišče ob sobotah ali nedeljah tudi do 5
Množita na uedei: -kem slavju
tisoč avtomobilov s turisti. To so po večini tradicionalni gostje iz Trsta, Gorice, Vidma in drugih bližnjih krajev na obeh straneh meje. Obiskovalci preplavljajo ves gozd, od Predmeje do Lokev ter od Trnovega do Selovca. Gozdarji, ki so sicer naklonjeni temu, da Trnovski gozd služi tudi turizmu, vendar o-pozarjajo, da posamezni turisti povzročajo tudi veliko škodo. Uničujejo na primer cvetje, mlade smreke in drugo drevje, odnašajo zemljo in humus, ki ju potem uporabljajo za gojenje cvetja doma, odmetavajo v gozdu najrazličnejše odpadke, neodgovorno odmetavajo o-gorke ali prižgane vžigalice in s tem ustvarjajo možnost požarov In tako dalje.
Soško gozdno gospodarstvo Iz Tolmina, ki upravlja Trnovski gozd, se je spričo takega stanja in pojavov letos dogovorilo z Goriško turistično zvezo in Turističnim društvom na Lokvah, da bodo turistične tokove odslej načrtneje usmerjali. Motoriziranim turistom, ki so v veliki večini, bo za obisk Trnovskega gozda na voljo krožna cesta, ki vodi od Trnovega do Lokve ter dalje do Predmeje, Čavna, Selovca in Krnice ter končno privede spet nazaj do Trnovega. Ta krožna cesta je dolga okoli 50 kilome-
trov ter je z nje mogoč dostop praktično v ves Trnovski gozd. Soško gozdno gospodarstvo bo vzdolž ceste uredilo prostore za parkiranje dva do tri tisoč avtomobilov. Od tega so za približno tisoč avtomobilov že uredili parkirne prostore.
Gozdno gospodarstvo je z odprtjem krožne ceste — doslej so jo u-porabljali pretežno gozdarji — dalo svoj delež k razvoju turizma v Trnovskem gozdu. Motorizirani turist se v gozd lahko pripelje iz treh glavnih smeri, namreč iz Ajdovščine, Nove Gorice ali pa iz Mosta na Soči oziroma iz Čepovana. Dostop bo zmeraj lažji, ker vse glavne ceste popravljajo in širijo. Prav sedaj na primer asfaltirajo cesto iz vasi Slokarji nad Ajdovščino do 7 kilometrov oddaljene Predmeje. Od tam je do Lokev, ki veljajo za center Trnovskega gozda še 11 kilometrov.
Trnovski gozd je zelo pomembno turistično in rekreacijsko območje. Zato je prav, da bodo turizem odslej skupaj usmerjali Soško gozdno gospodarstvo in turistične organizacije. Vsi ti ukrepi pa seveda ne bodo povsem uspeli, če pri njih ne bodo sodelovali tudi turisti. Le-ti naj bi predvsem izboljšali svoj odnos do gozda.
peljala iz Mar ne Julie, namenjena na pokrajinsko cesto proti Gra-dežu. Skupaj z njo je bila tudi prijateljica, ki se je vozila z mopedom, Alcea Maria Rosin iz Škocjana ob Soči, ki je ostala pri nesreči nepoškodovana.
Ko je mladenka hotela zaviti pro-t' Gradežu je iz Tržiča privozil avtomobil simca TS 158594, ki ga je upravljal 25-letni Marco Cecchini iz Trsta, Ulica Santi 3. šofer je najprej oplazil mopedistko, ki je, kot smo že rekli, ostala nepoškodovana, nato pa je silovito trčil v kolesarko Rosanno Sdrigot, in jo je vrgel nekaj metrov v kraj ceste. Pri nesreči se je tudi avtomobil prevrnil.
Zaradi hudih notrajih udarcev, ki jih je kolesarka dobila, je bila na mestu mrtva. Na 8 dni zdravljenja pa so v tržiško bolnišnico sprejeli voznika avtomobila.
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča v Gorici, Ulica Croce 3, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973 - 1974.
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim
učnim jezikom v Gorici, Ulica V. Vento 74, sporoča, da 24. julija ob 12. up zapade rok za vpis v šolsko leto 1913/74
Ravnateljstvo nižje srednje šole »I-van Trinko* v Gorici, Ulica Randaccio 10, obvešča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zaoade rok za vpis v šolsko leto 1973 74.
Slovensko planinsko društvo organizira v soboto, 14. in v nedeljo, 15. julija vzpon na Čemjalo (2344 m) nad Nevejskim sedlom.
Prijave in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ulica Malta 2, najkasneje do petka, 13. julija.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «L'arma, l’ora, il movente*. Renato Montagnani in Bedi Moratti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «La bomba di Kansas - City». R. Welch in S. M. Carty. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Conoscenza camale*. Barvni film.
AZZURRO Zaprto.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La mačehi na delTamore*. Barvni film.
l\ova Gorica
SOČA »čmi morilec*, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Parada norcev*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE »Moji otroci, tvoji otroci, naši otroci*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE «Sedmerica jezdi*, ameriški barvni film ob 20.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Riccardo Furlan, Miche-le Dissabo, Massimiliano Ippoiito. Tanja Ferfolja, Francesca De Amicia, Tiziana Zava, Marco Piemonte.
SMRTI: upokojenec 86-letni Giuseppe Cechet, invalid 73-letni Luigi Plazi. gospodinja 68-letna Ana Vitek vd. Korenjak, upokojenka 81-letna Adelma Ristits, vd. Ugas.
S POTI PO SOCIALISTIČNI POLJSKI
V odgovornosti in delu združena mladina
Federacija socialističnih zvez poljske mladine - nova organizacija . Veliko zaupanje ki ga izraža partija mladini, nalaga le-tej nove naloge in odgovornosti - Mnenje Jana Kanje, sekretarja glavnega sveta federacije
Poljski mladinci, pred kakima dvema letoma še odločni borci z zelo določenimi zahtevami, a s često nerealnimi časovnimi roki za njihovo rešitev, so zdaj precej bolj umirjeni in premišljeni.
Danes se zavedajo, da so prepogosto bili nerealni, ker so za nekatere neobhodne procese v zorenju neke družbe nujno potrebni nekoliko daljši roki. Zdaj so ti mladi ljudje na Poljskem na pobudo PZDP (Poljske združene delavske partije) in pa na lastno pobudo dobili svojevrstno «zvezdo vodnico* za bodoče akcije. To je na novo ustanovljena Federacija socialističnih zvez poljske mladine, organizacija, ki svoj obstoj opravičuje že od prvih nekaj mesecev, odkar živi.
Poprej na Poljskem, pred 11. aprilom letošnjega leta, ko je bila Federacija socialističnih zvez poljske mladine uradno razglašena, neke e-notne mladinske organizacije, ki bi zajemala vse kategorije mladih ljudi, ni bilo.
Obstajali so in še danes obstajajo ter delujejo Zveza socialistične mladine, Zveza socialistične kmečke mladine. Socialistična zveza poljskih študentov, Zveza poljskih pionirjev in Socialistična zveza vojne mladine. To je bilo pet vodilnih mladinskih organizacij, katerih člani so bili vsi najmlajši prebivalci te dežele. Vsaka je imela svoj statut in program, ki so bili za nekatera področja življenja nezadostno izdelani, pogosto pa med mladino tudi nepopularni.
Navzlic važnim elementom njihovega sodelovanja in enotnemu ideološkemu gledanju na svet, pa so med njimi obstajale tudi razpoke. S časom so postajale vse globlje, to pa v nobenem pogledu ni odgovarjalo novemu kurzu partije, kot tudi ne novemu tako imenovanemu »programu izgradnje druge Poljske*, kot imenujejo plane za dosego «drugega» narodnega gospodarstva, sodobnega in visokoproduktivnega, ki bi v naslednjih dvajsetih letih privedlo Poljsko v vrsto najbolj razvitih dežel.
Tudi v svetovno mladinsko gibanje, danes takisto označeno s tenden co integracije ter enotnega delovanja, se poljski mladinci, včlanjeni v omenjenih petih različnih organizacijah, niso mogli vključiti. Vprav zaradi tega je tudi nastala Federacija socialističnih zvez poljske mladine. Federacija pa tu ne predstavlja — pravijo poljski mladinci — strukture, ki bi programirala delo združene mladine. V dejavnosti vseh zvez, ki se nahajajo v federaciji, so bile ohranjene razlike v oblikah in načinu dela, odvisno pač od okolja, kjer delujejo.
V okviru federacije vsaka zveza na ta način varuje svojo individualnost in samostojnost, ob vzajemnem prežemanju struktur, programov in akcij, novih oblik partner stva in tekmovanja — vse v cilju doseganja še boljših rezultatov pri uresničevanju splošnodružbenih nalog. Potreba po integraciji poljskega mladinskega gibanja se potemtakem ni pojavila zaradi razlik glede nalog in ciljev organizacij, marveč na osnovi idejne in programske e-notnosti. kot tudi podobnosti notranjih struktur.
Preteklo leto novembra je bilo na plenarni seji CK PZDP govora — v zadnjih nekaj letih zanesljivo najuspešneje — o vprašanjih vzgoje mladih pokoler.j.
Povsem odločno in nedvoumno je bilo mladi generaciji dodeljeno najvažnejše mesto v izgradnji »druge Poljske*. Tako bo mladim ljudem, onim, ki še sede v šolskih klopeh, kot tudi tistim, ki stoje za stroji v tovarnah, v sodobni izgradnji Poljske prepuščena vodilna vloga, ker pač najmanj polovico preoivalstva v deželi predstavljajo mladi ljudje.
Razumljivo, ta proces se ne bo zaključil čez noč, pa tudi sc vključevanje mladine v tako odgovorno in naporno delo se ne bo odvijalo lahko, brez trenj in težkoč.
Na vsedržavnih kongresih omenjenih petih mladinskih organizacij, do katerih je prišlo pred aprilsko ustanovitvijo federacije, je bilo čuti besede ostre samokritike zaradi inertnosti v preteklem letu in pol, pa
tudi spodbudne besede, da bi ta prebuditev iz dremavice, ki jo od mladine zahtevata poljsko ljudstvo in partija, bila samo uvod v pomembne akcije in spremembe v doslej slabo utrti poti. To danes ne bi smelo več biti kampanjsko delo, a tudi ne parcialno. Akcije med kmečko mladino, ki predstavlja 35 odstotkov vseh mladih na Poljskem, med delavci in študenti, se bodo odvijale istočasno in koordinirano. V tem je tudi poglavitna naloga federacije. Saj je v njenem statutu, med drugim, zapisano tudi tole: »Poglavitna naloga FSZPM (Federacija socialističnih zvez poljske mladine) je, da pred političnimi in državnimi oblastmi predstavlja in varuje splošne interese
vseh mladih, da aktivno deluje in se trudi, da bodo v organih ljudske oblasti in družbenih organizacijah prisotni tudi mladinci*.
«Naloga je nova in ni niti malo lahka,* pravi Jan Kanja, sekretar glavnega sveta FSZPM. »Priča pa o velikem zaupanju in pozornosti, ki jo kaže danes partija do mladine, kar le-to nadvse veseli,' obenem pa ji zbuja občutek tesnobnosti spričo velike odgovornosti, ki ji je s tem bila naložena. Vendar pa, navzlic pesimistom, ki dvomijo o i uspešnosti našega bodočega dela, izražajoč svoje pomisleke in skrbi, pa sem jaz mnenja, da bomo uspeli, ker verujem vase in v svoje mlade tovariše*.
Kaze, da so se Angleži opogumili In da so pripravljeni prikazati, kako je potekala njihova kolonizacija. Na stili John Quentin v vlogi Johna Hanninga Spekeja, ki je odkril jezero Victorla v Srednji Afriki. Delo bomo
videli v kratkem na italijanski TV
iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiili,,l,iiil,|l,l||ll|ll,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll,II,III,lllllllllllmllllf,llllrtI|lll|l|I|I||||j||||fnlf||||||||m|||jJ|(||((||||||||(||||||||(|(|||n|||||||j(MMI(1I(|||||||1I|||u|||||11||i|M|(|(|H||||M|((|1||||||||I|||||1||1|||||i|||||1|1|||J||l|M||||1||1||1|nH|1||n|ni|1
KIRGIZI NIMAJO MONOPOLA V DOLGEM ŽIVLJENJU
V nedostopnih ekvadorskih gorah so odkrili nekakšen raj na zemlji
V vasi, ki je tako odročna, da celo smrt ne najde poti sem, deset odstotkov prebivalcev dočaka najmanj 100 let - Zdravnika ne poznajo - Na robu lakote
Kadar Je govor o ljudeh, ki dočakajo izredno visoko starost, se najpogosteje omenja Sovjetska zveza, točneje Kirgizija, kjer je veliko ljudi, ki dočakajo 100 in več let, najstarejši človek v tej deželi in verjetno celo na svetu, je pred nedavnim slavil svoj 156. rojstni dan. Toda Kirgizija nima monopola v svetu, kajti tudi nekje v Ekvadorju v Južni Ameriki živijo ma-tuzalemi.
Miguel Carpio iz vasi Vilcabamba bo v kratkem slavil svoj 125. rojstni dan in do dar.es še ni bil pri zdrav niku. Njegova vaščanka Hermene-gilda Leon se je rodila, ko se je Miguel že oženil. Pred dnevi je slavila svoj stoti rojstni dan. Toda kljub tej »čedni* starosti jo bomo redkokdaj našli doma, kajti od jutra do večera dela na poiju, sortira banane, nabira stročji fižol in razno drugo zelenjavo. Dvakrat na led«; pa dela tudi v pekarni, da bi si -a,, užila kuj za _drobn_ stroške. ltermeiiegjliJa:Leon »je- in- letat mlajša oo njene družice iz otroških let Miliae'e Quezade, ki sme jo našli na piagu njenega doma, ko je predla gf sto belo voii.o. Mihaela je prav pieci nedavnim slavila svoj 103. rojstni dan. Njena sestra pa je pred kakim i-.uom umna v starosti 107 let. Mihaela je .tal« sama živa od 13 otrok. k. likor jih je bilo rojenih, toda vsi so počakali vsaj 90 let, najstarejša pa 107 let.
Hkrati ko Mihaela Quezada prede volno. Ricardina Quevedo pri vseh svojih 117 letih prebira časopis. In kar brez naočnikov. In tudi njen mlajši brat Rinaldo, ki prebira časopis na majhni klopici ob Ricar-dini, ne potrebuje naočnikov. Res je, mož je nekoliko mlajši od Ri-cardine, pred kakim mesecem je
slavil svoj stoti rojstni dan Dve leti starejši pa je Anje! Burneo, ki je prijahal mimo lia svojem malem konju čudne rumeno rdeče larve
Jose David Toledo noče na kor.ja. Zadovolji se s tem, ua lahko še «miga*. Pravzaprav gara, kajti delo na polju ni nikoli lahko. More biti nekoliko težje ali nekoliko lažje, nikoli pa ne lahko. Posebno ne za človeka, ki se bliža l35. letu starosti.
Esterlina Cavallos ima odličen spomin, pa čeprav ji pripisujejo
Miguel Carpio je star že 125 let, pa še rad pogleda »za kakim krilom* pravijo
150 let. Rekli smo. da ji pripisujejo 150 let, toda v matični knjigi je točno zapisano, da se je rodila tam davnega 1821. leta, to se pravi v letu, ko je umrl Napoleon. Potemtakem je stara že 152 let. Vse kakor je najstarejša v vasi in kadar je v vasi kaka svečanost, se okoli nje zberejo vsi »mladiči*, t. j. ljudje, ki so prekoračili sto let starosti.
So lel je nekakšno poprečje za prebivalce naselja Vilcabamba v južnem delu Ekvadorja. Naselje je zelo siromašno in je na višini 1500 metrov nad morjem, nekako ločeno od sveta hkrati p t tudi dobro zavarovano med planinami in se na koncu zelo slabe poti zdi tako odročna, da sem r.e najde poti niti smrt. Zato — pravijo — ljudje tu umirajo tako pozno.
Doslej ni nihče iz zunanjega sveta opazil te posebnosti naselja. Pot niki, ki jih je pot privedla sem so sicer opazili starca vendar so mčnili, da ti ljudje niso tako stari pač pa bolj zanemarjeni, prezgodaj ostareli in podobno. In vendar ni tako. Ves kraj je riouro oodelan tu so plantaže kave, tobaka in slad komega trsa. Tu so lepa zima polja. Tu lepo uspeva koruza, pa tudi sladki krompir, banana, oranža, tr ta. Ves kraj pa nima niti enega — zdravnika.
Pred kakimi 15 leti so trije zdravniki sicer odkrili posbnost tega kraja. Bil je to neki zdravnik iz Ekvadorja ter dva zdravnika iz ZDA. V kraju Vilcabamba so se slučajno znašli in odkrili visoko starost teh ljudi. Opazili so, da se 80-letni starci zdijo pred 100 in več let starimi ljudmi kot mladeniči. Ugotovili so tudi, da je nad 10 odstotkov prebivalstva starega 100 in več let.
IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKUlllllllimillllllllllllllllllll
Na Finskem bodo začeli zares
KAJENJE PREPOVEDANO V VSEH JAVNIH LOKALIH
HELSINKI, 9. - Cigaretni dim je nevaren in to ne samo zdravju, pač pa tudi drugače. Če bo posebna komisija, ki jo je imenovala vlada, s svojim načrtom prodrla, bo kadilec lahko obsojen tudi na 6 mesecev zapora. Komisija, o kateri je govor, meni, da bi bilo treba prepovedati kajenje v skoraj vseh javnih prostorih. Predlog predvideva najmanj glo-
iitniiiiitiiiiiiiiiHiiiiHHiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiuiiiaiiiiiiiiiHiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiHiiii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Doumeti to, kar vam je bilo rečeno, ne bo težko, ravnati se po tem, bo težje. Urejena srčna zadeva. Odpravite »e r.a odmor.
BIK (od 21. 4, do 20. 5.) Dan bo uspešno potekel tako v delovnem pogledu kot tudi sicer. Nekdo bo skušal omadeževati vašo preteklost. -Izjemno doživetje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dolgo pričakovani uspeh bo zdaj u-resničen. Odločno se postavite ob stran prijatelja, ki ga bodo napadli. Zadoščenje z najmlajšimi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobro se morate odpočiti, če si hočete obnoviti potrebne delovne energije.
V nevarnosti je dolgo, pristno prijateljstvo. Sreča v igri.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Najvažnejše je, da najprej razčistite sami s seboj, ostalo bo potem lažje. Ljubljena oseba je vredna vašega popolnega zaupanja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nova naloga bo zahtevala od vas ogromno energij in volje. Zavrnite nasvet, Id bi vnesel med vas in ljubljeno osebo nezaupanje. Živčna napetost.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč zaupate osebi srednjih let, leta to zaupanje samo izkorišča. Drago osebo najbolj žali vaš molk. Prijateljsko srečanje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vneto nadaljujte z raziskovanjem, ki ste se ga bili lotili. Preveč se ženete za druge. Pojdite v naravo, ki vas pomirja.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Načrt vam bo bolj uspel, kot ste pričakovali. Ni vse v lepoti, važno je tudi, kar je v glavi in srcu. Prišlo bo pismo, ki nanj čakate.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne vnašajte v svoje delo kvant. V odnosih do prijateljev bodite bolj strpni. Zvečer prelepo umetniško
Hnživef ip
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vsekakor precenjujete svoje moči, to je nevarno. Nenaden odhod drage osebe. Ohranite zase, kar vam je bilo v zaupanju povedano.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne sprejmite neke vsote denarja, katerega Izvor ni najbolj jasen. Vesel dogodek v družini. Čustva: o-ster spopad s tekmecem.
bo, nato pa tudi zaporno kazen.
Strokovnjaki, ki so poročilo o tem sestavili, toplo priporočajo tudi prepoved sleherne reklame za tobak in cigarete. Po njihovem mnenju bi nobena oseba izpod 15 let ne smela kupiti tabuna in tudi avtomat: na žetone bi morali biti nameščeni le v takih krajih, ki niso dostopni mladini.
Finski minister za socialne probleme in zdravstvo je brž ko jt dobil poročilo od omenjene komisije, povzel glavne misli in jih v obliki okrožnice posredoval vsem vladnim ustanovam. V kolikor bo predlog vlada sprejela, se bedo zamisli strokovne komisije spremenile v zakonski predlog, ki bo prišel pred parlament. Prof. Eero Ta la, ki predseduje i menovani komisiji, je izjavil, da je bilo poročilo sprejeto z zadovoljstvom, kajti vsi časopisi «od skrajne desnice do skrajne levice so nam bili naklonjeni in so objavili poročilo pod velikimi naslovi, tako da imamo občutek, da bomo mogli kaj storiti tudi za to, da bi zaščitili nekadilce*.
Komisija, ki je sestavila poročila, priporoča, da naj bi vsi uradi, vse tovarne, vse bolnišnice, vse šole in vsi vlaki imeli posebne prostore za kadilce. Kdor pa bi v prostoru, ki je namenjen vsem, kadil tudi po opozorilu, da naj preneha, bo lahko takoj aretiran. V splošnem, je rekel prof. Eero Ta-la, se misli, da bi kadilci smeli kaditi, kjer se jim pač zdi. To pa ni res, kajti nekadilci imajo prav tako pravico dihati svež zrak. Potemtakem bo bolj upravičeno, da sprejmemo ustrezne sklepe, ki naj kadilcem omogočijo, da ločeni od drugih uživajo v svo-
jem kajenju, da pa pri tem ne motijo tistih, ki bi ne hoteli vdihavati tobakovega dima*.
Komisija, ki je dala gornji predlog, pa vendarle meni izločiti kavarno in restavracije s seznama javnih prostorov, ker meni, da nihče ni obvezan te lokale po-sečati. Kljub temu pa bodo tl lokali, torej kavarne in restavracije, dolžni uvesti dovolj močno ventilacijo, da se bo zrak v njih naglo čistil. Banke in drugi ji uradi pa spadajo med javne lokale in zato bo v teh prostorih kajenje prepovedano, pa čeprav je tudi res, da takih prostorov človek ne obiskuje prav vsak dan.
Komisija, o kateri je govor, je bila ustanovljena pred letom dni na zahtevo ministrstva za socialne probleme in zdravstvo. Minis trstvo je bilo namreč zaskrbljeno zaradi stranskih posledic kajenja. Še pred nedavnim so prišli do novih dokazov, kako škodljiv je lahko s tobakovim dimom okužen zrak za ljudi, ki temu niso navajeni. Tudi finsko združenje za borbo proti srčnim boleznim se je postavilo na stran komisije. Razlog temu je izredno naraščanje smrtnosti zaradi srčnih bolezni. Že o-menjeni prof. Eero Tala je v zvezi s tem rekel: »Smo realisti in vemo, da s preprostim zakonom ne bomo odvadili ljudi kajenja. Toda poskusiti moramo. Hkrati pa velja pravica nekadilcev, da dihajo vsaj manj okužen zrak*.
Ce bo zakon, ki bo izšel iz tega, sprejet, bodo kadilci vendarle i-meli še dovolj časa, da se na novost privadijo. Prehodna doba na Finskem namreč traja — pet let.
Skozi naselje Vilcabamba tečeta dve reki, katerih voda ni pitna, toda prebivalci tega kraja to vodo pijejo in jo uporabljajo tudi za kuho. Rezultat tega je velika smrtnost otrok in tudi mladine do 15. leta. Ce pa nekdo dočaka 15 let in preživi nevarnost, ki jo predstavlja okužena voda, se zdi, da zanj ni več nevarnosti, kajti postal je imun do cele vrste mikroorganizmov, no-silcpv bolezni.
In vendar ne smemo iskati v tem odgovor na vprašanje, zakaj ti ljudje dočakajo tolikšno starost. Prebivalstvo Vilcabambe živi v zmemi klimi. Tu imajo poprečno temperaturo 19 stopinj, ki nikoli ne pade izpod 15, nikoli ne seže čez 22. Način življenja pa dobesedno onemogoča arteriosklerozo in podobne motnje. Od mladih nog pa do smrti ljudje opravljajo fizično delo, ki sicer ni kdo Ve kako naporno, vendar nikoli ne popustijo, ker ne poznajo upokojitve. Vrh tega so to hriboviti kraji in zato je vsakdo prisiljen na določene napore, tako da tu nihče nima težav s srčnimi boleznimi in pljučmi.
Toda ne živijo le ti ljudje v takšnih klimatskih in hribovskih krajih. Zato je treba iskati vzroke za visoko starost tudi drugje. Zdravniki, ki so se ukvarjali s to zadevo, so ugotovili, da ti ljudje živijo na robu t- lakote. Poprečni človek Zahoda porabi na dan najmanj 2500 kalorij. V ZDA znaša to poprečje najmanj 3300. Prebivalec Vilcabambe pa, ki dela od jutra do večera in živi na višini 1500 metrov, nikoli ne zaužije več kot 1200 kalorij na dan, pa čeprav je znano, da organizem porabi toliko kalorij le za samoohranitev.
Ljudje tega čudnega naselja živijo le od žita in sadja, beljakovin skoraj ne poznajo, prav tako zelo malo tolšč. Prebivalec Vilcabambe poje na dan v poprečju 35 do 38 gramov beljakovin, medtem ko jih poje Američan najmanj 100. Od tega pa je le 12 gramov beljakovin živalskega izvora. Američan v poprečju zaužije najmanj 150 gramov tolšč, prebivalec Vilcabambe pa niti desetino tega, namreč od 12 do 14 gramov. Zato ni nič čudnega, da holesterol pri tukajšnjih ljudeh ne gre nikoli čez 120 enot, medtem ko znaša ta pri 50-letnem Američanu v poprečju nad 250 enot.
Angel Bruneo, star 102 leti, po poklicu pastir. Njegov dnevni obrok cigaret je od 30 do 40, če ne sede med prijatelje, ko se obrok še poveča. In on ni edini. Teresa Que-sada, ki je stara 104 leta, ne pije in ne kadi, zato pa spije na dan od 5 do 6 skodelic močne kave.
Edina ženska, ki v tem kraju lahko reče, da je bila v svojem življenju bolna, je Esterlina Cavallos. Do pred nedavnim je morala pre-čepeti štiri mesece doma, ko je o-krevala po hujši gripi.
In se ti ljudje, ki zdravi dočakajo tolikšno starost, čutijo srečne? Miguel Carpio, star 125 let, pravi, da je zadovoljen, da pa bi ne hotel postati spet mlad. Ce pa bi mu nekdo »vzel* 15, 20 let, bi bil kar zadovoljen oziroma bi ga vsaj nič ne jezilo, kajti človek s 110 leti je vendarle bolj gibčen kot človek s 125 leti. Njegova hči nam je kar mimogrede zaupala, da stari Miguel še vedno rad pogleda »za kakim krilom*. Nerodno pa je v tem, da mu je začel pešati vid, mož pa se glede tega tolaži, da tudi če mu bo vid še bolj opešal, bo vedno znal ločiti moškega od ženske. Poslednje je poudaril z nasmehom, češ saj ne bo hudo.
Ameriški zdravnik John Lousdom, ki se ukvarja tudi s sociologijo, biologijo in botaniko, meni, da je v kraju Vilcabamba našel okolje, ki je najbližje »raju na zemlji*. Tu si je postavil majhno hišo ob potoku, posadil gaj pomarančnih dreves in citron in tu živi svoje mirno življenje znanstvenika. Drži se tudi on pravila, da je dovolj 1200 kalorij. Pri tem pa vendarle pazi na to, da zaužije nekoliko več beljakovin.
In sedaj, ko so odkrili «raj r.a zemlji*, so začeli prihajati sem strokovnjaki, ki so začeli delati načrte za hotele, zdravilišča in podobne objekte. Sedaj že trasirajo tudi novo asfaltno cesto, ki bo «raj na zemlji* uničila. Ljudje, ki so živeli ločeni od sveta m dočakali 100 in tudi 150 let bodo s civilizacijo izgubili vse, kar so doslej imeli.
Najmanjši žrebiček na svetu
NEWBERRY (Florida), 9. - Če bo res, kar trdi Joel Bridges, je in bo njegov konjiček «gumba» najmanjši konjiček na svetu. In zares je to majhen žrebiček. Le 35 cm je visok, tehta pa ne niti 6 kilogramov in pol. Žrebiček «gumoa* je prišel na svet pred poldrugim mesecem na Bridgesovem posestvu »Omoko*. kjer se bivši šef pogrebnega zavoda zadnjih pet let ukvarja z vzrejo majhnih konjičkov in majhnih osličkov sardinske pasme.
Ko je prišel «gumba» na svet, je tehtal le malo več kot 5 kilogramov in bo po Bridgesovem mnenju čez poldrugo leto dosegel največjo težo — 9 kilogramov. Bridges je tudi povedal, da «mmi-konj* ne sme biti višji kot 86 cm, hkrati pa mora imeti vse lastnosti, ki jih ima normalen konj. Po njegovem mnenju bo «gumba» ostal najmanjši konj na svetu.
Nekaj misli o družinskih pravicah v Italiji
Družinsko pravo in novi predlogi
za izboljšanje
Zakon je duet, pri katerem je treba poznati in upoštevati tudi glasbena pravila
V okviru republiške ustave in iz nje izhajajočih zakonskih predpisov je tudi vrsta zakonov, ki določajo uredite v družinskega življenja in pravic zakoncev. V naslednjem hočemo navesti nekatere osnovne določbe, ki so sedaj v veljavi v Italiji in poleg njih še nove zakonske predloge, s katerimi naj bi izboljšali in modernizirali sedaj obstoječe predpise družinskega prava.
Bivališče: Sedanji predpisi določajo: »Žena, ki ni pravno ločena, mora imeti skupno bivališče z možem*. Novi zakonski predlog pa pravi: «Zakonca imata bivališče tam, kjer imata svojo glavno zaposlitev in družinske koristi. Vsak od obeh zakoncev lahko iz bere svoje osebno bivališče v dru-kem kraju, kadar je to potrebno zaradi dela, poslov ali drugu. nih koristi*. .
Starost: Danes: »Mladenič, ki se želi poročiti, mora dopolniti najmanj 16 let, za dekle pa je potrebno, da jih dopolni 14». Reforma določa najmanjšo starost za zakon po 18 let tako za ženina kot za nevesto. Poleg še pristavlja: «Na prošnjo prizadetega in po u-gotovitvi njegove duhovne in fizične zrelosti ter drugih tehtnih razlogov za zakon, lahko zmanjša minimalno starost za sklenitev zakona na 16 let*.
Nadzorstvo nad otroki: Danes: »Otroci so podvrženi do polnoletnosti oziroma do emancipacije volji in nadzorstvu svojih staršev. To nadzorstvo je poverjeno očetu*. Novi predlogi: »Nadzorstvo nad otroki izvajata oba zakonca sporazumno*.
Priimek: Danes: »žena prevzame možev priimek*. Novi predlog: «Žena doda k svojemu priimku še moževega*. Tako n.pr. če se poroči dekle Ivana Kastelic s fantom Faturjem, se po poroki ne bo imenovala samo Ivana Fatur, ampak Ivana Kastelic Fatur.
Nezakonski otroci: «Otroka, ki je bil rojen izven zakona, je doslej njegov oče lahko priznal, če se je njegova zakonska zveza razrešila s smrtjo žene ali zaradi redne raz-poroke. Če je imel s svojo ženo zakonske otroke, ne more priznati otrok, ki so bili rojeni iz razmerja ? neko .drugo žepsko, izven,jjq-kona, tudi, v primeru razporoke, razen pod pogojem, da zakonski otroci dajo za to svoj pristanek, če,pa,so. zakoniti.otroci mladoletni,, pa je tako priznanje spioh nemogoče*. Novi predlog: «Naravnega (to je nezakonskega, op ur.) otroka lahko priznata tako oče kot mati, tudi ce živita v zakonu z drugim zakonskim drugom v času spočetja takega otroka*.
Ločitev: Danes: «Primeri ločitve pridejo v poštev v raznih okoliščinah: kadar gre za prešuštvo, prostovoljno zapustitev, pretiravanja in šikaniranja od drugega zakonca, zaradi groženj, hudih žalitev ali groženj. V vsakem primeru gre za pogoj krivde*. Novi predlog: Po novem predlogu g”e bolj kot za priznanje kakšne krivde za ugotovi-
Sloviti kvartet Smetana iz Prage
tev, da je nemogoče nadaljnje sožitje obeh zakoncev in za škodo, ki bi jo nadaljevanje takega sožitja lahko povzročilo otrokom. V bistvu gre za priznanje zakonskega poloma.
Denarne zadeve: Danes: Premoženjska ureditev v zakonu skuša ohraniti osebno lastnino zakoncev. Na kratko bi se reklo: kar je moje, je moje, in kar je tvoje je tvoje. Novi predlogi: Osnovni pojem je skupnost premoženja. Vse kar sta zakonca postavila skupaj, nakupila zaslužila ali prihranila med trajanjem svojega zakona, se smatra solastništvo v enakih delih.
Razveljavljenje zakona: Danes: Možnosti za razveljavitev zakona so zelo majhne. Če koga spravijo v zakon s silo, lahko vloži pritožbo edino v primeru «če nista zakonca živela skupaj mesec dni, potem, ko je zakonec ponovno pridobil svojo svobodo.* Iste norme veljajo tudi za tistega, ki se je poročil z neko osebo misleč, da je neka druga, kar pomeni, da se je »zmotil v osebni istovetnosti*.
Novi predlogi: Možnosti za proglasitev neveljavnosti zakona so se povečale, tako kar se tiče roka, v katerem je treba pravno utemeljiti vzroke za razveljavljenje kakor tudi kar se tiče vzrokov samih. Ni več govora o «pomoti v istovetnosti* ampak tudi o pomoti glede «osebnih lastnosti*. Pomote glede osebnih lastnosti pridejo v peštev zlasti kadar se ugotovi, da drugi zakonec ne bi dal svojega pristanka, ako bi jih poznal*. Mnogo družin ni srečnih zaradi nevednosti ali zaradi lenobe. Dejstvo je namreč, da se na tem svetu naučimo najrazličnejših reči, zanemarjamo pa način, kako je treba živeti. Živeti v dveh je neke vrste duet, za katerega mislimo, da ga lahko pojemo, ne da bi poznali glasbena pravila*.
I.M.
NA FILMSKIH PLATNIH
Clive Donner:
«Wat’s
New Pussycat?»
Ob uspehu ameriškega komika Woodyja Allena se je povrnila na ‘filmska,..platna angleška komedija iz leta 1965 «What’s Nem Pussy-cat?» (Ciao Pussycat), katere je bil Allen scenarist in eden izmed .protagonistov, a se ga je takrat malokdo zavedal. Bolj znani so bili namreč ostali protagonisti, dobri igralci Peter 0'Toole, Peter Sel-lers, Romy Schneider. Capucine. Paula Prentiss ter lepotici Uršula Andrcss in Sob'ne Sun.
Priznati je danes treba, da so po osmih letih prizori z Woodyjem Allenom med najbolj zabavnimi v filmu.
Lionel Jeffries:
«The Railway Children»
Angleški igralec Lionel Jeffries je režiral film »The Railway Chil-drem (Quella fantastica pazza fer-rovia, 1970), ki je film o otrocih, a ne le za otroke.
V angleškem ambientu nam prikazuje življenje družine in predvsem treh mladih sinov, katerega obzorja so seveda omejena, a zdi se, da se prav te omejenosti film zaveda. V marsikaterem momentu nam inteligentno prikaže psihološki razvoj protagonistov. S. G.
h«—M
| m m-rr
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14,15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Harmonika in elek. orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Kmečki punti v slov. slovstvu: 19.20 Programi za mladino; 20.00 Šport; 20.35 Borodinov »Kr.ez Igor*; 21.10 Pogled za kulise; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 Pisan spored: 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30,
19.30,	21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro;
10.00	Orkester; 11.15 Melodije; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 16.00 Plošče Ricordi; 16.15 Današnji pevci; 17.40 Zbor «Mar-molada*; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Na spordeu je flavta; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Zborovsko petje; 22.00 Literarna oddaja; 22.15 Orkester Chanel; 23.00 Na sporedu je Simoniti; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti
TOREK, 10. JULIJA 1973
spored; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 18.55 Neapeljske pesmi; 19.25 Godba na pihala; 20.20 Puccinijeva opera »Edgar*; 22.20 »Andata e ritomo*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Iva Zanicchi; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «Margo»; 10.35 Posebna oddaja: Montesano; 12.40 Al-to gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Zgodovinski romani: Aleksander Veliki; 15.45 Glasbeno govorni spored; 15.35 Telefonski pogovori; 20.10 «Andata e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.43 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Mozart, Sor, Sara-sate, Ravel; 14.30 Haydn; «Letni časi*; 17.20 Bartokov Mikrokozmos;
17.40	Klasični jazz; 18.00 Napoli in Respigi; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Antonicelli; »Lord Infemo*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Scott 0’Dell: Otrok modrih delfinov; 10.20 Otroške igre; 10.40 S simfoniki v svetu lahke glasbe; 11.20 Poletna potepanja :	Obiščimo Madžarsko;
12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Zbor Glasbene matice; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 »Ali jih poznate?*; 15.40 «Na poti s kitaro*;
16.40	Basist Nikolaj Gjaurov; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 W. Tenn; Specialist — podlistek; 18.10 Promenadni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 V torek na svidenje!; 19.45 Tipke in godala; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel M. Kumra; 21.00 Lahka glasba slov. avtorjev; 21.30 Bren-dan Behan: Selitev — radijska igra; 22.43 Melodije; 23.15 Popevke; 00.05 A. Imanovič: Pesmi; 00.15 časi v zrcalu glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	Program za mladino; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Saverio Strati: »Gen-te in viaggio*; 22.00 Besedo imajo sodniki; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
18.00	Italijansko prvenstvo v lahki atletiki; 21.00 Dnevnik; 21.15 Ma che tipo fe?; 22.15 Glasbeni spored.
JUG TELEVIZIJA
19.15	Obzornik; 20.00 Metulji naše dežele; 20.20 S kamero po svetu; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik 21.35 Tolstoj: «Vojna in mir*; 22.45 Kulturne diagonale; 23.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 »Presenečenja ljubezni* -celovečerni ital. film; 23.00 Lažnivci - kviz oddaja.
PREDSTAVNIŠKA DOMOVA SKUŠATA IZKORlSTili ŠKANDAL WATERGAIE
DOLGA IN HUDA BITKA ZA OBLAST MED NIXONOM IN KONGRESOM ZDA
Danes pričevanje bivšega pravosodnega ministra Mitchella «Crni seznam» republikanskih parlamentarcev
WASHINGTON, 9. — Bivši ame- (kom v komisiji Trompsonom. Nje-
riški pravosodni minister John Mitchell ne bo vpletel med jutrišnjim pričevanjem pred preiskovalno kom'sijo ameriškega senata P"ec!sednika Nixona v zadevo Wa-tergate. Prav tako bo zavrnil vse dokaze, ki so jih preiskovalci zbrali proti njemu in bo le priznal, da se je deino udeležil poskusa utišanja vohunskega škandala.
To je jedro jutrišnjega Mitchel-lova pričevanja pred komisijo Ervin, ki je prekinila zasedrnja pred desetimi dnevi, da ne bi spravila predsednika v zagato med obiskom generalnega tajnika sovjetske KP Brežnjeva. Skoraj gotovo je tudi, da bo bivši minister odločno napadel Nixonovega p-avosodnega svetovalca Johna Deana. Mladenič je namreč «jurišal» na Nixona med svojim pričevanjem in ga obtožil, da je bil obveščen o zadevi Watergate. Mitchell, ki je star Nixonov prijatelj, še je danes sestal z republikanskim predstavni-
iihiihmihiii n hi iiiiniii iiii ni	m
BRINDISI, 9. — Sodišče v Brindisi-Ju je obsodilo na tri leta zapora in 600 tisoč lir globe dva mlada Libanonca, pri katerima so našli za pol milijarde lir mamila .
* * *
NEW YORK, 9. - V prvih šestih mesecih letošnjega leta je izgubilo v ZDA na delu življenje 53 rudarjev, kar je za 40 odstotkov manj kot v istem razdobju lani.
* * *
ATLANTA, 9. — Naslednik Martina Lutra Kinga Ralph Aberr.aty je odstopil z mesta predsednika združenja krščanskih voditeljev južnih držav ZDA.
Omejevanje svofsode tiska v Španiji
MADRID, 9. — V zadnjem tednu je madridsko vrhovno šodišče izdalo štiri obsodbe, ki omejujejo svobodo tiska v Španiji. Poleg globe,, ki so jp' naložili uredniku lista «Gaceta Uni-versitaria*. o kateri smo poročali v petkovi številki, so bili obsojeni u-rednik dnevnika «Madrid*. ki ga je kasneje vlada dala ukiniti, na globo
250.000	peset (2.500.000 lir) zaradi članka o državljanskih pravicah ir. svobodi, objavljenega novembra 1971; urednica ženske revije »Garbo* bo morala plačati enako globo, ker je objavila neki članek, ki je «žaljiv za moralo in opremljen z nemoralnimi komentarji*; končno pa bo moralo plačati uredništvo jezuitske revije «He-chos y Dichos» (Dejstva in mnenja) 100 tisoč peset globe zaradi članka o škofih v Bilbau in San Sebastianu, ki so komentirali prcces proti baskovskim rodoljubom decembra 1970.
gove izjave bi morale biti sicer tajne, a v Washingtonu vsi dobro vedo, da bo bivši pravosodni minister v bistvu ponovil izjave, ki jih je dal 10. maja letos.
Njegova obrambna linija temelji na dveh osnovnih trditvah: priznava sicer, da se je udeležil dveh sestankov, na katerih je bilo go-vo"a o vohunskem načrtu, a trdi da se je odločno proti vil temu načrtu; priznava tudi, da je p0 izbruhu škandala plačal vohune, da bi ne vpletli Bele hiše v vso zadevo.
V	pričakovanju da začne komisija senata ponovno svoje javno delo, je izbruhnila v kongresnih krogih ostra polemika s predsednikom zaradi njegove sobotne izjave. Nixon je poudaril, da ne bo pričal pred komisijo, tudi če bi mu poslanci to izrecno ukazali. Spor med kongresom in predsedni kom, ki je tako dramatično tz-b-uhnil ob priliki škfnoiala Water-gate, je posledica že starih nasprotij med ameriško izvršno in zakonodajno oblastjo. Predsedniki so si v teh letih priborili vedno večje pravice, na račun predstavniških domov, ki si jih skuša sedaj kongres spet prilastiti in izrablja tudi v ta namen posledice škandala Watergate.
Nixonove izjave so presenetile celo republikanske predstavnike. Značilno je, da jo ost”o reagiral tudi senator Edward Gurney, ki so ga doslej imeli za neuradnega zagovornika Bele hiše v komisiji. Oster je bil tudi višji sodnik Ar-chibald Cox. V pogovoru s časnikarji je izjavil, da se namerava za preiskavo o zadevi Watergate poslužiti tudi arhiva Bele hiše.
V	zvezi z zadevo Watergate znani časnikar Jack Anderson trdi, da je bivši Nixonov svetovalec Hal-deman sestavil «čmt seznam* republikanskih senatorjev in poslancev, ki so nastopali precej neod visno. Proti tem naj bi Nixon odredil povračilne ukrepe. Niso jih po vabljali v Belo hišo, stranka jim ni dajala finančne podpore za volilno kampanjo, proti newyorške-rau senatorju Goodellu pa je javno nastopil celo sam predsednik.
Ugledni V st «New York Times* pa trdi, da je pravosodno ministrstvo pred dvema letoma ukinilo preiskavo1 o delovanju delniške družbe «Precision Valve», ki jo je začela newyo"ška komisija proti trustom. Predsednik družbe je sta ri Nixonov prijatelj Robert''Abpla-nalp, ki je večkrat finančno podprl predsednikovo volilno kampa njo. Vest je potrdil newyoršk.i demokratski priv tavnik Bertram Podeli, ki trdi, da je zbral zadevno dokazno gradivo. Poslanec je tudi poudaril, da bo dokumentacijo iz-"oč1! višjemu sodniku Archibaldu Coxu.
Po rezultatih ankete o zadevi VVatergate, ki jo je izvedla specializirana družba Gallup kaže, da so Američani že siti pisanja o zadevi o vohunskem škandalu čeprav so v večini prepričani, da je bil Nixon vpleten v vso zadevo.
predsedniku. Politični opazovalci tolmačijo zadevo VVatergate kot oster spopad za oblast med tiskom in ameriškim predsednikom. Nixon je namreč prvi predsednik, ki si je upal napasti časnikarje, ki so mu vrnili milo za drago. Dokler ni sodna oblast prevzela preiskave trdno v svoje roke je tisk odlično režiral napade na Nixona. Vsak dan je objavil novo razburljivo vest, a nikoli več kot ene na dan, da se ne bi bralci prehitro naveličali. Ko pa so časnikarji zmagali zaradi nekaterih predsednikovih napak, so predali breme preiskave sodni oblasti in senatu in se omejili na obveščevalno funkcijo. To je imelo posledice, ker poročila niso bila več tako zanimiva in zagrizeno napadalna.
STAVANGER, 9. - Vojaški helikopter je strmoglavil v Severno morje; nesreča je terjala 3 smrtne žrtve, eno osebo pa pogrešajo.
IZJAVA GLASNIKA GRŠKE VLADE
Dokončno določen datum referenduma o republiki
Kaše, da se Papadopulos boji neuspeha - Poziv predstavnikov ukinjenih strank, naj ne podprejo vladnega načrta - Stroga kazen nasprotnikom režima
ATENE, 9. — Glasnik grške fašistične vlade je potrdil, da bo referendum o državnem ustroju 29. julija in tako zanikal vesti o odložitvi. V zadnjih dneh je bilo namreč mnogo govora o spremembi datuma, ker je referendum naletel na huda nasprotovanja med volivci.
Glasnik je zatrdil, da so te vesti neutemeljene in da jih širijo samo «tisti, ki se bojijo masovnega nastopa grškega ljudstva, ki bo glasovalo za spremembo*. Dejal je tudi. da potekajo priprave na volitve po vsej državi in da vlada pripravlja zborovanja tudi po manjših krajih. Poudaril je, da bo to glasovanje «odprlo» pot demokraciji in novemu političnemu ustroju, ki bo dovoljeval ponoven nastanek političnih strank*. Prihodnje leto bodo namreč upravne volitve in ta izjava se nanaša na to glasovanje.
Negativen glas na prihodnjih volitvah bi pomenil odstranitev Papa-dopula in ponovno vzpostavitev vo-
Novozclandska fregata «0(ago», ki križari pred atolom Mururoa, da bi preprečila francoske jedrske poskuse
.......intim.................................................................................im...tuiimiiiiiii.nun.in.ninnininnini.nnnnnin....nninnnninnnnnnin
I NA 4. ŠENTVIŠKEM KULTURNEM TEDNU
KLJUB PREPOVEDI MEDNARODNEGA SODISCA V HAAGU
V četrtek ali v petek razstrelitev
francoske vodikove bombe na Pacificu
v
Pariz prepovedal plovbo v bližini Mururoe-Servan-Schreiber: Ce bosta avstralska in novozelandska ladja pred atolom, bo Pompidou odgodil razstrelitev
WELLINGTON, 9. — Francosko ministrstvo za civilno letalstvo je sporočilo, da letala ne bodo smela preleteti atola Mururoe od srede dalje, včeraj pa je pariški minister za mornarico prepovedal plovbo v bližini atola. Sporočilo točno omejuje področja, v katerih bodo francoski znanstveniki razstrelili svoj vodikov naboj, verjetno v četrtek ali v petek.
Predstavnik novozelandske vojne mornarice pa je medtem sporočil, da je danes neka francoska mino-lovka sledila štiri ure fregati «Ot,a-go*, ki križari okrog 100 milj od atola. V tej zvezi je novozelandski ministrski predsednik Kirk poudaril, da bo novozelandska ladja spoštovala vse mednarodne predpise o plovbi in se bo i vestno izognila vsakršnemu incidentu. Podčrtal je nadalje, da ima kapitan ukaz, naj se v nobenem primeru ne posluži strelnega orožja, «saj «Otago* ni sredstvo tako imenovane «diploma-cije topničark*.
Po drugi strani je Kirk poudaril, da je povsem protizakonit ukrep francoske vojne mornarice, ki je ob priliki eksplozije prepovedala vsem ladjam plovbo v pasu, ki se razteza 60 milj od atola. Gre za mednarodne vode — je dejal novozelandski ministrski predsednik — in vse ladje imajo zato pravico, da križarijo v tem pasu dokler se jim ljubi.
Vse kaže torej, da namerava
Pariz razstreliti svoje vodikove na-To je verjetno posledica dejstva, ! boje kljub protestom večine držav da je ameriški tisk v veliki meri sveta in prepovedi mednarodnega omilil ofenzivo proti ameriškemu razsodišča v Haagu. Zelo značilno
Gostoljubni Pinci niso pozabili, da so diplomati, ki zasedajo na evropski konferenci o varnosti tudi ljudje: poskrbeli so za prijetno zabavo z nastopom znanih domačih folklornih skupin
je povelje, ki ga je dal poveljnik francoskega centra za jedrske poskuse admiral Claverie, brodovju, ki križari pred Mururoo: poskrbeti za varnost vseh ladij, ki bi zašle v varnostni pas. Z drugimi besedami povedano mora francosko brodovje tudi s silo pregnati vse ladje, ki bi plule v bližini atola, čeprav izven francoskih teritorialnih voda. To je prvi tovrstni ukrep, ki ga je sprejela francoska vlada odkar je pred 8 leti začela jedrske poskuse na Tihem oceanu. V francoskih vladnih krogih poudarjajo, da s tem ukrepom namerava Pompidou podčrtati neodvisnost francoske zunanje politike.
Vprašanje pa je, če ne bo ta vztrajnost povod za nepredvidene incidente. Kirk je večkrat poudaril, da bo «Otago» plula do meje francoskih teritorialnih voda, v pristojnih pariških krogih pa je razširjeno prepričanje, da se bodo Novozelandci umaknili, da bi preprečili morebitne spopade. V istih krogih tudi poudarjajo, da ima Francija pravico razviti svojo jedrsko obrambno orožje kot delajo druge velesile. Poudarjajo tudi. da njihove vodikove bombe niso «uma-zane* (torej da ne vsebujejo takih snovi kot je na primer kobalt, ki močno, onesnažuje okolje z radioaktivnim žarčenjem) in zato ne bodo škodljive za državi, ki sta oddaljeni od atola Mururoa skoraj
7.000	milj.
Opazovalci sodijo, da bo rušilna moč francoskega vodikovega naboja okrog ene megatone (odgovarja rušilni moči milijona ton trotila) in ob tem sarkastično pripominjajo, da skuša Pariz premostiti jedrski «gap», ki ga loči celo od LR Kitajske.
Rušilno moč francoskega jedrskega arzenala cenijo strokovnjaki na o-krog 20 megaton razdeljeno na 86 nosilcev: bombniki vrste «mira-ge», rakete jedrskih podmornic in rakete zemeljskih atomskih bpc* rišč. Gre za rušilno moč, ki je smešno majhna v primerjavi z rušilnima močema sovjetskega in ameriškega arzenala. Povzroči pa lahko ogromno škodo, če bi jo Francozi namerili proti strateškim področjem (mesta in tovarne) morebitnega sovražnika. V tej zvezi naj omenimo le, da je rušilna moč ameriške atomske bombe, ki je razdejale. Hirošimo, komaj presegala 20 kiloton. (20 tisoč ton trotila).
Voditelj francoske radikalne stranke Jean - Jaccjues Servan -Schreiber, ki je te dni v Aucklandu, kjer je prisostvoval protestnim manifestacijam proti francoski jedrski eksploziji, je izrekel prepričanje, da bo Pariz dokončno prekinil jedrske poskuse, če bodo novozelandske in avstralske ladje še vnaprej križarile na meji teritorialnih voda. Servan - Schreiber je pojasnil, da je francoska vlada že preložila poskuse za mesec dni. »Po informacijah, ki jih imam — je poudaril — bi morali razstreliti prvi naboj že 20. junija. Prepričan sem, da so odgodili poskus prav zaradi prisotnosti novozelandskih in avstralskih ladij (pred atolom Mururoa križari še neka 32-metrska novozelandska jahta). Če bodo ladje zdržale na tem področju do septembra, ko vremenske
razmere ne bodo več ugodne, bo moral Pompidou odgoditi poskuse za leto dni*.
Sovjetski kozmonavti prispeli v ZDA
NEW YORK, 9. - Skupina sovjetskih kozmonavtov, od katerih so jih osem že namenili kot kandidate za prvo moštvo oziroma za prva moštva sovjetsko - ameriškega vesoljskega poskusa, ki ga nameravajo skupno izvesti sredi 1975. leta, je prispela sinoči v New York, od koder bo nadaljevala pot proti Houstonu, kjer se bo začelo vežbanje v družbi z ameriškimi kozmonavti.
toč • Ui.it t I . >•■(>•<	w«.
Prvo sovjetsko posadko za skupen sovjetsko - ameriški vesoljski poskus bosta sestavljala Aleksej Leonov, ki je znan kot prvi pešec v vesolju, ter Valerij Kubasov. Ostali člani posadk, ki sestavljajo rezervo sovjetskega dela posadke, so Anatolij Filipčenko, Nikolaj Rukavišnikov, Vladimir Džni-bekov, Boris Andrejev, Jurij Roma-nenko ter Aleksander Ivančenkov. Spremljajo jih načelnik sovjetskih kozmonavtov Vladimir šatalov, Aleksej Jelisejev in Konstantin Bušijev.
Ameriško posadko za prvi skupni sovjetsko - ameriški poskus sestavljajo Donald Slayton, Thomas Stafford in Vanče Brand. Jeseni se bo vežbanje sovjetskih in ameriških kozmonavtov nadaljevalo v Sovjetski zvezi.
«Vesna» in oktet iz Ljes navdušita v Šentvidu
Janez Vipotnik o pomenu slovenske pesmi
ŠENTVID, 9. — S tremi puntar-1 pritegovati vanj nove delavce in skimi pesmimi, ki jih je mogočno predvsem mladino, zapel orjaški zbor 2000 pevcev, se
je v nedeljo popoldne v Šentvidu pri Stični zaključil 4. kulturni teden posvečen 500-letnici slovenskih kmečkih uporov.
Ob koncu prireditve in pevskega tabora, na katerem je sodelovalo okrog 50 pevskih zborov iz Slovenije, zamejstva in tujine, je vsem udeležencem čestital pokrovitelj kulturnega tedna in generalni direktor RTV Ljubljana Janez Vipotnik.
Dopoldne je v dvorani osnovne šole nastopilo 35 pevskih zborov. Občinstvo so še posebno navdušili pevski zbor »Vesna* iz Križa, moški oktet iz Ljes v Beneški Sloveniji in moški, zbor iz .Pliberka na frroškem..	'' ....
Oba zbora, »Vesna* in oktet, sta se popoldne vključila v slikovit sprevbd, ki	tremi- po Šent-
vidu. Na ploščadi pred šolo, kjer je bil pred nedavnim odkrit spomenik slovenskim puntarjem, je zbrani množici spregovoril generalni direktor RTV Ljubljana Vipotnik. Poudaril je, da je bila zborovska pesem vedno slovenska svojskost. Slovenska narodna pesem je dobila s partizansko pesmijo novo vsebino in v našo korist je — je nadaljeval Vipotnik — da gojimo slovensko pesem zaradi pomena, ki ga ima za naše delavce v tujini in za izseljence. Govornik se je tudi vprašal če smo lahko že zadovoljni z uspehom manifestacije pevskih zborov na kulturnem tednu in poudaril, da je treba še bolj gojiti amaterizem ter
Družba je zainteresirana za narodno pesem, ker je narodna pesem najboljša obramba proti najrazličnejši navlaki dvomljive u-metniške vrednosti. «Naša d~užba — je poudaril Vipotnik — nima nikakršnih pridržkov do modnih novosti tudi na področju glasbe. Zabava je pomembno področje človekovega udejstvovanja, a biti mora sestavni del resničnega kulturnega poslanstva*.
Pod vodstvom Radovana Gobca so zatem združeni pevski zbori, bilo je okrog 2000 pevcev, zapeli Hercigonijevi «Kmečko* in »Matija Gubec* ter Gobčevo »Pesem o slavi*.
V Istri našli okostje pračloveka
REKA, 9. — V neki jami v bližini Limskega kanala v Istri so pred kratkim našli mamutove kosti. Po natančnem pregledu jame pa so zagrebški izvedenci odkrili tudi okostje pračloveka. Danes pa so v isti jami, ki meri celih 105 metrov, našli tudi ročne izdelke paleolitskega človeka.
Odkritje je zelo pomembno, saj je to prvo odkritje ostankov iz tiste dobe v Istri, čeprav so zgodovinarji do- | mnevali, da je paleolitski človek živel v Istri. Zagrebški zavod za geologijo in paleontologijo bo nadaljeval z raziskavami tudi v bližnjih jamah, kasneje pa bodo v mestnem rovinjskem muzeju pripravili razstavo.
jaškega zakona. Vojska bi zopet prevzela oblast in obdržala totalitarni režim dolgo časa. Tako vsaj menijo zagovorniki sedanjega režima in opozarjajo volivce, da bi se stanje po volitvah lahko poslabšalo, če ne bodo soglašali z zahtevami vojaške fašistične vlade.
S tem, da bodo glasovali za 33 ustavnih popravkov, bodo Grki tudi izvolili Papadopula za predsednika in Angelisa, sedanjega poveljnika vojske, za podpredsednika. Vsi predstavniki bivših političnih strank so povabili ljudstvo naj glasujejo proti ustavni spremembi, ker menijo, da slednja ne dovoljuje proste izbire med monarhijo in republiko in ne dovoljuje drugim političnim voditeljem, da bi predložili svojo kandidaturo za predsednika republike. Edino Andreas Papandreu, voditelj opozicijske skupine v izgnanstvu, je pozval Grke, naj oddajo belo glasovnico v znak protesta proti monarhiji in proti sedanjemu režimu. Manjka le še izjava voditelja maloštevilne grške radikalne stranke Markezinisa, ki je objubil, da bo v teku tedna izdal poročilo. Markezinis je vseh šest let vojaške diktature molčal in sedaj kaže, da bo po referendumu lahko postal celo ministrski predsednik, če bo Papadopulos sprejel nekaj njegovih pogojev.
Glasilo grške vojske piše, »da bodo vsi tisti, ki so bili kakorkoli vpleteni v poskus državnega udara vojne mornarice, ki so ga odkrili 24. maja letos, strogo kaznovani in nihče ne bo ušel pravici*. List trdi, da se hočejo vsi otresti odgovornosti, čeprav ni nobenega dvoma o njihovi krivdi. S tem namiguje na izjave, kralja Konstantina in bivšega ministrskega predsednika Ka-ramanlisa, ki sta izjavila, da nista voletena v zaroto. Sedaj v atenskih zaporih zaslišujejo 76 oseb, ki naj bi bile vpletene v zaroto. Med njimi sta tudi bivša ministra Averoff in Garufalis ter Konstantinov prijatelj tovarnar Kristoforos Stratos.
Požar uničil tovarno : pol milijarde lir škode
MILAN, 9. — Hud požar je danes ponoči popolnoma uničil tekstilno tovarno »Lamberti e figlio* iz Vimer-cata pri Milanu. V poslopje je med sinočnjo nevihto verjetno udarila strela in povzročila kratek stik. Plameni so uničili stavbo in stroje ter povzročili za pol milijarde lir škode. Tovarna je bila zavarovana, vendar pa bo vseh 68 delavcev ostalo za več časa brez službe.
»IIIIIIIMIIIIII»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»III»I»IIIIIIII*»IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIHIII«II
DOČAKALI SO JO NAJVIŠJI SOVJETSKI VODITELJI
Delegacija Severnega Vietnama na obisku v Sovjetski zvezi
V Parizu srečanje med Začasno revolucionarno vlado in predstavniki južno, vietnamskih nevtralistov - Lon Nol pripravljen na pogajanja s Sihanukom
PARIZ, 9. — V francoskem glavnem mestu so sporočili, da sta se v soboto 7. julija sestali delegaciji ZRV in južnovietnamskih nevtralistov, da bi se dogovorili o ustanovitvi nacionalnega sveta sprave in enotnosti, ki ga predvideva sporazum o premirju, ki so ga podpisali januarja. Srečanje med obema delegacijama, poročata danes sporočili, ki sta ju objavil; «he strani, je bilo na sedežu delegacije ZRV v Parizu. Delegacijo ZRV je vodil minister Van Hieu, medtem ko je predstavnike »Odbora za mir in demokratične svoboščine v Južnem Vietnamu* vodil budistični menih Thich Thien Chau, ki je bil med ustanovitelji gibanja nevtralistov. V sporočilu je rečeno, da sta si obe delegaciji izmenjali mnenji o izvajanju mirovnega sporazuma v konstruktivnem, enakopravnem vzdušju ter z medsebojnim spoštovanjem. Napovedujejo tudi druge tovrstne se-
nmHiHiiiimimiHHHiiiii|iiii||ii1|i||,||,,|||i1|if|l|l'l,llllllllllimil,lmilllimi,lll,,limi,llllllllllinm,llll,,l'l,llini,lll,ll,i,,l,lllll,l,lll,mill,mnimmi,im^
PO TREH DNEH UJETNIŠTVA
KAMBALA, 9. — Skupina ameriških prostovoljcev, ki so bili namenjeni v afriško državo Zaire, je danes odpotovala iz Kampale po treh dneh u-jetništva v glavnem mestu Ugande. 111 mladeničev je pred nekaj dnevi zapustilo ZDA in se namenilo v Zaire, kjer bodo poučevali afriške otroke. Njihovo letalo je moralo pristati na letališču v Kampali, da bi se založilo z gorivom. Ugandski predsednik Idi Amin pa ni dovolil letalu da bi spet vzletelo. Dejal je, da bi bili lahko mladeniči vojaški najemniki namenjeni v Ruando ali celo Židje in je ukazal,
Prostovoljci iz ZDA zapustili Ugando
naj jih prepeljejo v hotel in zastra-žijo.
Predsednik Amin vestno sledi zgledu svojega trenutnega prijatelja libijskega predsednika Gedafija in je s tem dejanjem nameraval kaznovati ZDA. Njegovo razpoloženje do severnoameriške države je bilo jasr.o raz-
vidno že iz brzojavke, ki jo je poslal predsedniku Nixonu 4. julija, na ameriški državni praznik, in v kateri mu je želel »hitro okrevanje zadeve VVatergate*. Pred nekaj meseci pa je poslal izraelski ministrski predsednici Goldi Meirovi brzojavko, v kateri je pisalo, da je imel Hitler prav, da je
dal pobiti šest milijonov Židov.
Notranje ministrstvo ZDA je izdalo poročilo, v katerem trdi, da so mladeniči, ki so bili namenjeni v Zaire, prostovoljci in predstavljajo vse socialne razrede ameriškega ljudstva. Uradno je tudi protestiralo pri ugandski ambasadi v VVashingtonu, podoben
protest pa je naslovilo na Aminovo vlado ameriško predstavništvo v Kampali. Sicer pa so diplomatski stiki med obema državama zgolj formalni, saj je Amin odpoklical iz ZDA veleposlanika že pred več meseci, medtem ko imajo ZDA v Kampali le trgovskega zastopnika.
Po pristanku na letališču Entebbe so morali mladeniči prestati najprej 30 ur v čakalnici letališča, preden so jih preselili v hotel. Tudi tu jim niso nudili nobene ugodnosti razen prenočišča in tako so se pošteno najedli šele ob pristanku v Nairobiju. Tu so morali namreč zamenjati letalo.
stanke o vprašanjih obojestranskega interesa.
Medtem je položaj v Indokinj še vedno zapleten. Lon Noloverou režimu teče voda v grlo in je sedaj že pripravljen pogovarjati se o prenehanju sovražnosti s princem Sihanukom, vodjem kanmboške opozicije. Vladni glasnik je dejal, da bi se pogajali s Sihanukom ne kot s predsednikom kamboške vlade v izgnanstvu, temveč kot z voditeljem notranje opozicije, češ da v Kambodži obstaja samo ena vlada
V zvezi z delikatnim položajem v Kambodži kaže, da so tajske oblasti, ki sodelujejo z ameriškim okupatorjem trenutno prenehale z urjenjem padalcev in kamboških posebnih oboroženih enot.
Severnovietnamska delegacija, ki jo vodita prvi sekretar sevemo-vietnamske partije Le Duan in ministrski predsednik Pham Van Dong je prispela na uradni obisk v Moskvo. Vietnamsko in vladno delegacijo so sprejeli na letališču Vnukovo najvišji sovjetski predstavniki med katerimi je bil generalni tajnik CK KP SZ Leonid Brežnjev, predsednik Podgomi ter predsednik vlade Kosigin. Severni Vietnamci se bodo zadržali v Moskvi več dni.
Gre za prvo uradno severnoviet-namsko delegacijo, ki obišče Sovjetsko zvezo po več letih. Pham Van Dong je zadnjič obiskal Moskvo leta 1969, Le Duan pa je bil v vietnamski delegaciji na 24. kongresu KP SZ pred dvema letoma. Treba je sicer reči, da sta se ha-nojska pogajalca na pogajanjih z ZDA v Parizu Le Duc Tho in Xuan
Thuy na povratku v domovino ali na potovanjih v Pariz redno ustavljala v Moskvi kot v Pekingu. Sovjetski predsednik Podgomi je bil na obisku v Hanoiu leta 1971 in 1972, lani pa je bila v Severnem Vietnamu cela vrsta sovjetskih zastopnikov, med katerimi podtajnik za obrambo Paticki in član tajništva KP SZ Konstantin Katušev.
Sedanji obisk vietnamske delegacije sodi v okvir potovanja hanoj-skih predstavnikov po Kitajski, Mongoliji in Severni Koreji ter demantira vse glasove, ki so krožili v zahodnih krogih o sporu med Severnim Vietnamom in Sovjetsko zvezo. Po teh glasovih naj bi bili Vietnamci nezadovoljni s sovjetsko pomočjo med vojno proti ameriškemu okupatorju. Ti glasovi so se krepili med zadnjim obiskom generalnega tajnika KP SZ v ZDA, ko naj bi Hanoi obtožil Moskvo, da je z ZDA sklenila sporazum na njihov račun. Izkazalo pa se je, da so novi odnosi med ZDA, SZ, Kitajsko in Severnim Vietnamom privedli do popuščanja napetosti v tem delu azijske celine. Zelo verjetno pa bodo severnovietnamski voditelji ponovno potrdili svoj položaj neuvrščene in suverene države.
LA PAZ, 9. — Bolivijsko vrhovno sodišče bo v kratkem preučilo zahtevo perujske vlade po izgonu nacističnega zločinca Klaussa Altmana-Barbea. ki je v Peruju obtožen davčne utaje. Bivšega poveljnika gestapa v Lyonu je zahtevala tudi francoska sodna oblast.
Peru je že vložil podobno zahtevo, ki pa je bolivijske oblasti niso sprejele, ker je bila vložena nepravilno.
0NEČAŠČENJE
Zmagovalko finalnega tekmovanja za «mtss sveta* bodo prebivalci Aten (tu se bo namreč odvijalo tekmovanje) lahko videli le v dolgi večerni o-bleki in ne v kopalkah, kot je to običajno. Tako so namreč sklenili prireditelji, ki so mne nja, da bi stenska v kopalni obleki onečastila svetost Akropole*. Tekmovanje bodo izvedli v nekaterih hotelih in vstop bo dovoljen samo redkim povabljencem.
REKORDA
Pod tem naslovom nedvomno pričakujete športni komentar Nič takega. Prvi rekord je dosegel Charles Bernard, ki je izbral najboljše francoske res-stavracije, vstopil, naročil kosilo, računa pa ni poravnal. V zadnjih 20 letih je to storil 47-krat. Pravzaprav ne gre za 20 let saj jih je zaradi svojega skonjička» kar 17 preživel v zaporu.
Drugi rekord pa je dosegel Robert Simpson. Star je 03 let in že vse življenje protestira proti raznim ameriškim inštitucijam. Njegovi protesti pa so tako bojeviti, da so ga že 23-krat aretirali. Res lep rekord, kajne?
KOMENTAR
Sedaj pa smo zares pri športu, in sicer pri polu. To je tista športna panoga ki je precej podobna hokeju, le da so igralci konjeniki. S tem športom se bavi tudi analeški princ Karel, ki pa televizijskem komentatorju na Bahami ni bil prav všeč. Zato si je »predrznil*, da je ironiziral z njim. Dejal je: *Prnc Kat eh . čigav sin je že to... ah. da. sin kraljice Elizabete... pa drugi, kdo je drugi?... alt ni princ Filip?
Ta «predrznost» je princa tako razkačila, da je pustil i-gro in se s palico v roki napotil proti komentatorju. Slednji pa jo je takoj pobrisal.
Seveda ne bo nihče dvomil, da je imel princ palico v roki le zato, ker jo je pozabil odložiti.
RAZSODBA
Član skupine «22 oktober* je prišel na sodno obravnavo z nožem v žepu. Karabinjerji so ga zaradi tega prijavili sodišču, kt pa ga je oprostila, ker je sosebna preiskava v preventivne namene protizakonita*. Toliko v vednost tistim ženam, ki možu izpraznijo žepe. da se ne bi šel napit.
L

niko in taktiko.»
izraza dejstvo, da


CMiONoi;
uAiTRVCCO
ALTROCCHi
y COtOl^B Ni
'AiTROCCM:
-tRuCCC
COtOMfUNI
IPROTTCt
COkOHS/VM j€ $f>0bHESl.Q IK 44 W?4Lč? X HcdE
Kti^frK-
■* «wHb
'Sc naprej bosa, diiaa-a z nanii,» piše na nainiiu
KOLESARSTVO' '

V DIRKI VETERANOV V BOL JUNCU
V VVIMBLEDOMU
Macarol od lonjerske Adrie osvojil odlično tretje mesto
Bi! je najboljši tekmovalec iz naše dežele ■ Odlična organizacija tekmovanja
V nedeljski dirki veteranov v Bo-ljuncu je lonjerski kolesar Macarol zasedel tretje mesto po dolgem spritu, ki ga je pred dolinsko občino opravil skupno s prvouvršče-nima bolonjskima kolesarjema Ro-do in Zucchinijem. Že pred ciljno ravnino sta se oba predstavnika iz Bologne skušala otresti svojega tržaškega nasprotnika, ki je vozil za njirfl dobrih deset krogov. Najprej j ” spri n tal eden, nato drugi, tako da je bil Macarol stalno pod hudim pritiskom. Vseeno pa je prispel za njima do cilja, kjer smo prisostvovali lepemu sprintu za prvo mesto. Zmagovalec Roda je startal že od daleč, lonjerski kolesar je nadoknadil nekaj metrov zaostanka, takoj nato ga je dohitel in prehitel Zucchini, ki je pomagal svojemu klubskemu tovarišu. Oba kolesarja iz Emilije sta Macarola praktično zaprla, tako da je moral zaustaviti s>oj sprint. Že je kazalo, da se je uvrstil na drugo mesto, toda prav v zadnjem metru si je Zucchini zagotovil drugo pozicijo.
Kolesarji so morali na progi, ki je iz Boljunca vodila proti Domju ter nato zavila proti tovarni Grandi Motori in zopet v Boljunec, voziti trinajst krogov, v skupni dolžini 73 km. Dirko je ovirala močna burja, ki je bila najhujša prav na lahni vzpetinici pri zavoju iz Dom-ja na cesto, ki pelje proti tovarni motorjev. Tu se je praktično dirka tudi odločila, saj večini kolesarjev ni uspelo, da bi vzdržali hitri tempo na tej progi.
Takoj v prvem krogu je silovito potegnil Maver, ki si je skupno z dvema padovskima vozačema nabral nekaj metrov prednosti. Ta skupinica je zdržala dva kroga, takoj nato pa jo je glavnina ujela, iz nje so pred Boljuncem ušli Roda in Zucchini, Macarol, Tedesco, Bartoli in Grancampi ter še en kolesar iz Padove. Nabrali so si pol m nute prednosti, toda izreden tempo, ki sta ga diktirala predvsem oba kolesarja iz Bologne, je opravil svoje. Najprej je odpadel Cot-turjev kolesar Bartoli, takoj nato še tisti iz Padove. Peterica preostalih je prevozila skupaj še en krog, naskok se je medtem povečal na poldrugo minuto. V ozadju so sicer nekateri skušali reagirati, toda Maver in ekipa Cotturja, ki so
imeli med ubežniki svoje kolesar- i minutami in pol zaostanka. Tudi je, so precej zaustavljali dirko. I njegova vožnja je bila precej do-
Medtem ni med ubežniki zdržal Duilio Tedesco, ki ga je zajela kratkotrajna kriza. Odpadel je tudi Grancampi, tako da je preostala v vodstvu le trojica kolesarjev. Ti trije so vedno bolj naprezali svoje moči, tako da je njihov naskok iz kroga v krog rastel in dosegel dve minuti nad Tedescom ter skoraj štiri minute nad glavnino. Ta je ostreje reagirala šele v zadnjih dveh krogih, ko je bilo vsako upanje da bi ujeli ubežnike izjalovljeno. Vseeno pa je zasledovalcem uspelo nekoliko skrčiti zamudo.
Medtem so se ubežniki začeli pripravljati za končni sprint. Macarol, ki je bil sam, ni mogel praktično toč proti obema kolesarjema iz Bologne, ki sta ga složno napadala. Najprej je sprintal eden, nato drugi, tako da je moral tržaški kolesar trošiti dragocene energije, ki bi jih potreboval za izvedbo sprinta.
Kljub tretjemu mestu pa je Macarol lahko zadovoljen, saj je bil prvi med kolesarji iz naše dežele in iz Veneta. Mirno lahko trdimo, da je letos med najboljšimi veterani v naši deželi in za sedaj nima resnih nasprotnikov. To dokazujejo tudi njegovi letošnji uspehi, ko je v prvem letu udejstvovanja odnesel kopico odličnih uvrstitev.
Od ostalih lonjerskih kolesarjev je nastopil le Maver, ki se je uvrstil na šestnajsto mesto, s tremi
bra, čeprav ni proga preveč ustrezala njegovim sposobnostim. Vseeno pa je dokazal, da je kljub letom še vedno v formi.
Dirko je organiziral, in to dobro, tržaški kolesarski klub SCAT, ki je «odkril» res odlično progo v tržaški okolici.
REZULTATI
1.	Romano Roda (Sillaro Bologna'' 2 uri, s poprečno hitrostjo 36,500 km na uro
2.	Walter Zucchini (Sillaro Bologna)
3.	Adrijan Macarol (Adria Lonjer)
4.	Michelotto (Zanon Padova) 2’ zaostanka
5.	Duilio Tedesco (Doni Videm)
6.	Conte (Padova)
7.	Boscolo S. (Cottur Trst) 2’30”
8.	Basile (Padova)
9.	Michielotto (Zanon - Padova) 3’
10.	Bergamasco (Arsenale - Trst)
11.	Grancampi (Cottur Trst)
12.	Poropat (Cottur Trst)
13.	Scagnol (Coppi Trst)
14.	Pezzetti (Padova)
15.	Schiavon (Padova) 3’35”
16.	Maver (Adria Lonjer), itd.
Radi
NOGOMET
ZAJEČAR, 8. — V jugoslovanskem medrepubliškem mladinskem nogometnem prvenstvu je Slovenija premagala Makedonijo z 2:1 (1:1).
Kingova osvojila tudi tretjo zmago
Razen v mešanih dvojicah (skupno z Avstralcem David senom) je zmagala tudi med posameznicami in v ženskih parih
WIMBLEDON, 9. — Včeraj se je zaključil wimbledonski teniški turnir. Odigrali so še zadnje finalno srečanje mešanih dvojic, kjer sta zmagala presehetljiva Američanka Billie Jean King in Avstralec Owen Davidson, ki sta odpravila s 6:3, 6:2 par Paul Ramirez (Mehika,) in Janet Newberry (ZDA), S to zmago je Kingova osvojila letos v Wim-bledonu tri prva mesta: med posameznicami, v ženskih dvojicah in nazadnje še v mešanih parih.
V polfinalu sta Kingova in Davidson odpravila Metrevelija in Mo-zorovo s 5:7, 7:5, 6:1.
Kljub odsotnosti slavnih teniških igralcev, si je turnir ogledalo rekordno število ljudi, ki je v dvanajstih dneh preseglo tristo tisoč enot.
Mladi slovenski rokometaši tretji v Titogradu
Na Platonu Rosa se je začelo tekmovanjo v hitrostnem smučanju KL. Rekord drži ital janski smučar Alessandro Casse s poprečno hitrostjo 184,143 km na uro. Za tako hi'rosi mora imeti tekmovalec, seveda, posebno opremo in je včasih bolj podoben drveči «bombi», kot pa smučarju
TITOGRAD, 9. - V Titogradu se je zaključil tradicionalni rokometni turnir republiških in pokrajinskih moških mladinskih reprezentanc iz Jugoslavije za pokal «Bratstva in enotnosti 1973». Eto pa Bosne in Hercegovine je z zmago nad Srbijo osvojila prvo mesto in prejela prehodni pokal rokometne zveze Ju-

ATLETIKA
NEKAJ DNI PRED ZAČETKOM I
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE NAŠIH KOŠARKARJEV V SEČI
NAŠA NOVA RUBRIKA
Šport na znamkah
Naše športno uredništvo je sklenilo, da bo uvedlo novo rubriko, ki bo obravnavala filatelijo s športno tematiko.
Filatelija je danes eden najbolj razširjenih hobijev, pa tudi eden najbolj poučnih. Na enostaven in prijeten način namreč ta ^konjiček* poglablja znanje zbiratelja znamk, saj ga poučuje o svetovni zgodovini in zemljepisu. Vsakdo, ki dobi znamko iz določene države, bo prav gotovo o tej državi hotel zvedeti kaj več in prav filatelisti mnogo vedo o nastanku, razvoju ali izginotju raznih držav in državic.
Vsem je znano, da je postala danes filatelija že pravi trgovski podvig. Majhne evropske države, arabske kneževine in marsikatera država Južne Amerike izdajajo vedno nove serije znamk, z razno tematiko, in skušajo na tak način izravnavati svoj proračun. Nekatere od teh znamk imajo že pravo umetniško vrednost, saj izdelujejo osnutek zanje priznani umetniki, tiskajo jih pa v visoko specializiranih tiskarnah.
Na žalost je pa danes na svetu skoro že preveč znamk, kar seveda onemogoča človeku s poprečnim dohodkom popolno zbirko. Zato se vedno bolj uveljavljajo tematske zbirke. V filatelističnih krogih so se tako razvili specialisti za zbiranje znamk z avtomobili, rožami, živalmi, z astronavtsko tematiko. Mi smo se seveda odločili, da bomo obravnavali znamke s športno tematiko.
Našim čitateljem bomo posredovali predvsem tehnične podatke, sledili bomo novostim na filatelističnem trgu, skušali bomo pripraviti posnetke novih in zanimivih znamk, poleg tega bomo pa pripravili tudi popoln seznam znamk s športno tematiko, ki so do danes izšle. Seveda zahteva tak pregled mnogo dela. saj je obravnavana snov zelo obširna, in se zaradi tega že vnaprej vsem čitateljem o-pravičujemo, če bomo kako znamko slučajno spregledali. Glavni namen tega seznama je seveda ta, da bomo imeli na koncu strnjen pregled vse športne filatelije. Istočasno bomo bralce tudi obveščali o zgodovini posameznih športnih panog ali prvenstev, in se bomo tako seznanili tudi s tistimi športi ki so pri nas neznani. Če bodo države, ki so izdale obravnavane znamke malo znane, bomo na kratko posredovali tudi njihovo zemljepisno lego in zgodovino, ter druge podobne splošne kulturne podatke. Rade volje bomo odgovarjali tudi na vsa morebitna vprašanja naših bralcev.
V tej rubriki pa ne bo govora o ceni posameznih znamk, saj so le različne iz kataloga v katalog. Poleg tega ste pa morda že sami ugotovili, da različni prekupčevalci iste znamke različno vrednotijo.
Sovjetsko državno prvenstvoTrener ji in igralci utrjujejo V teh dneh V središču zanimanja strokovno in teoretično znanje
Brez Borzova ? - Najboljši (zakonski) par kopjašev na svetu - Deset dni kasneje proti ZDA
V teh dneh imamo res izredno atletsko žetev, saj so na sporedu po vsej Evropi državna prvenstva, mednarodni dvoboji in mitingi. Med vsemi pa nedvomno izstopa sovjetsko prvenstvo, ki bo v dneh od 10. do 14. juljja v Moskvi.
Sovjetska atletika je lani nepričakovano osvojila na olimpijskih igrah največ kolajn in je-istočasno z znatnim padcem ZDA' ter z nekaterimi spodrsljaji atletov NDR. nekoliko s®£gmenilg či sebi v korist. V resnici so ZDA še vedno najmočnejše kot celota. Sovjeti pa so postali nevarni in celo enakovredni v panogah, kjer niso nikoli igrali posebno velike vloge.
Letošnja sezona je Sovjetski zvezi že prinesla en svetovni rekord, enega pa ji tudi odvzela. Samo vrhunski met Faine Melnik pa gotovo še ne predstavlja vsega, ker sovjetski atleti zmorejo.
Valerij Borzov je lažje poškodovan. Prvič utegne polnomočno nastopiti, prav na tem prvenstvu. Sicer pa so Sovjeti previdni in ne bodo tvegali novih komplikacij, če dvakratni olimpijski prvak še ni povsem zdrav. Od samega začetka zimske sezone pa je bilo jasno, da bo za Borzova letošnja sezona, počitka po napornem letu 1972. Glavni cilj prvaka je verjetno univerziada, za evropski pokal pa lahko prida povsem v poštev tudi Korneljuk.
Nekoliko skrivnosten je letos Ar-žanov, drugi na 800 metrov v Miinchnu. Nekoliko presenetljivo je, da letos ni niti on dosegel v teku na 800 m nekaj izrednega, medtem ko je bila ta proga razmeroma «radodarna» z odličnimi rezultati z že dvema svetovnima rekordoma. Aržanov ima doma veliko zelo dobrih tekačev, ki lahko kar sami priredijo naskok tudi na svetovni rekord.
Če je zamuda za Aržanova morda le začasna, ni tako za dolgoprogaše, ki so nekdaj predstavljali veliko premoč sovjetske atletike. Poprečje je tako, da ga lahko vsi
zavidajo, prave konice pa ni. Te- ge! 10 cm več od njegovega nek-kačev, za katere so men li, da so danjege. rekorda. Kljub 34 letom je
nasledniki Kuca, je šlo v zadnjih 10 letih mimo na ducate, državni in svetovni rekord Kuca na 5000 m iz leta 1957 pa je bil izboljšan za slabi dve sekundi, medtem ko se je svetovni popravil za več kot dvajset. Sovjetski tekači že dolgo ne igrajo nobene vloge v važnih tek h na 10.000 in posebno na 5.000 metrov,
SarafiidtoOV je .izglodal res dober--tekač? po-znamenitem teku na EP v Helsinkih leta 1971 pa je močno klonil. Med boljšimi, s sicer še vedno odličnimi rezultati je še vedno stari Sviridov. Novi as naj bi po zadnjih cen tvah prišel iz trojke Afonin - Puklakov - Kortosarov.
Tehtočne panoge so prav gotovo na bo jšem v Sovjetsk' zvezi. Tu pr de bolje do izraza znanstveno delo, katero Sovjeti izvajajo sistematsko. Skok v daljino nima že dalj časa vrednega nas'ednika Ter Ovanesjanu. Mladi Podlužni je pač
Lusis še vedno v krogu najboljših in š;, vedno resen kandidat za rekord.
Našim igralcem predavajo Mik Pavlovič, Janez Drvarič in Rrane Dežman
V nedeljo je skupina naših mladih trenerjev odpotovala v Sečo na trenerski košarkarski tečaj, ki j ga vodi priznan slovenski strokov-I njak Milutin Pavlovič. Da je prav Ženska konkurenca je letos tudi j trenerski tečaj zelo važen za na-v razumljivi zamudi. Na prvenstvu i daljnji razvoj naš:- košarkarske de-pričakujejo vrnitev na stara mesta | javnosti ni dvoma. Vse pa kaže, Ljudmile Bragine na 1500 in 3000 da se naša društva še niso povsem metrov, poleg nje pa tudi Tamare Ppngelove, ki je lani tekmovala
nekoliko pod pr čakovanjii Braginilv Sečo odpotovala le polovica, ni potreben za uveljavitev kak rekord, ker je teh dosegla že zelo vehko. Bolj zanimiva je mlada Niole Sabaite, odkritje lanskih OI, kjer je nepričakovano skoraj zmagala na 804 metrov. Sovjetinja le-
Pavlovič: ((Pomanjkanje trenerjev je vzrok krize slovenske košarke«
. ,	.	,	, , .:	, Predavatelj na trenerskem tečaju
tos ni doseg a posebno dobrih ča-j v ge£j je ivfiR Pavlovič, profesor sov, dosez.k'. drugod pu Evrom pa velevajo, da tudi ona pokaže kdo je.
Predolgo sta v senči oba ženska skoka. V metu kopja pa se je na prva mesta ponovno nreritola El-
na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani.
«Mislim,» pravi Pavlovič, «da je vzrok krize slovenske košarke na sploh predvsem v pomanjkanju pri-
vira Ozolina, sedaj tudi soproga Lu- i zadevnih trenerjev. Na tečajih sem nma, ki j - zmagato na OI v Rimu. ! imel tisoče trenerjev, ko pa kro-
ntzanesljiv. Skok s palico močno Take družine kopjašev ni na vsem j žim po Sloveniji, da bi si ogledal
napreduje in skupinsko so Sovjeti gotovo najmočne ši v Evr-.pi. letos pa itegnejo jobto v množ ei udi pravega «asa». Trok ;k ,t tudi brez San je jeva močna panoga, isto pa velia tudi za skok v višino, k er skakalcev z rezultatom 229 cm ali več ne manjka. Velika zanimivost v skoku v višino: letos, je nov o-c brv. rekord 220 cm postavil kar 'mri B"lšov, ki ie bi! četrti na OI v R mu leta 1960 Tekmovalno najboljši bi moral sedaj biti Abramov, specialis': «fosburyja».
Metalci krogi" in diska, zelo dobri po rezultatih, ne sodijo v evropski vrh. Nasprotno je v metu kladiva, kjer bo državno prvenstvo nič manj ko' ponovitev olimpijskih 'ger, če ne še kaj več. Nekaj več bi moral biti svetovni rekord. Bon-darčuk ga neprestano lovi, za petami pa so mu tudi drugi mlajši. Hmelevski mu je povsem enakovreden kot morebitni rekorder. Lusisa so po izgubi rekorda začeli potiskati tudi Fnci. Siitonen je že vr-
svetu.	j delo naših košarkarskih društev,
teh-trenerjev ni».
«Kot vam je znano, se je košarka v zamejstvu dokaj razvila. Ustanovljena so bila nova društva, število košarkarjev se je močno povečalo. Letos si je ZSŠDI prizadevala, da bi vzgojila nove trenerje, da bi lahko p-ogramirala nadaljnjo dejavnost košarke.*
PULJ, 2. - Tekmovanje v mara LPavlf°vlnč:.. <<Pametna odločitev. ,n<rkpm vnHnpm cmnčanin nH Pn- •trenerjev ne more biti ekip,
Deset dni po državnem prvenštvu čaka sovjetsko reprezentanco običajno «srečanje leta* z ekipo ZDA. Dvoboj bo 24. in 25. julija v Do-njecku.
k. b.
VODNO SMUČANJE
((Prilagoditi igralce delovnemu vzdušju«
«V četrtek se bo trenerjem pridružilo približno 50 mladih košarkarjev. Nam lahko na kratko prikažete program njihovega dela?* Pavlovič:	«Z vašimi mladimi
igralci bomo takoj začeli z resnim delom, da' takoj prilagodimo te mlade košarkarje delovnega vzdušju, ki je neobhodno potrebno za napredek v košarki, in ne samo v košarki. Igralce bomo razdelili v štiri skupine, katerim bodo na čelu vaši trenerji.*
«Kaj pa specifično košarkarsko delo?*
«Kot za trenerje bo tudi za igralce veljal ta program: iz temeljite 'Nesne priprave preidemo v tehniko in taktiko košarke. Pri tem aelu mi bosta pomagala Janez , ču so obiski v nedeljo. Drvarič, ki je dober tehnik, in I
Brane Dežman, ki je dober poznavalec telesne priprave.*
V	četrtek odhod
V	četrtek bo odhod tečajnikov v Sečo. Odhod avtobusa bo z naslednjim urnikom: Prosek 6.00, Opčine 6.15, Trg Oberdan 6.30. Zamudnikov ne bodo čakali.'
Dnevni red tečaja v Seči: ob 6.00 — prvi trening
ob 7.30	. zajtrj?.........
ob 8.30 — drugi trening ob 10.00 -— prosto in malica ob 13.00 — kosilo ob 14.00 — počitek ob 16.00 — malica ob 16.30 — tretji trening ob 19.30 — večerja ob 21.30 — počitek Op.'?!: starš:v je dovoljen vsak dan. Vodstvo tečaja pa raje vidi,
goslavije. Finalno srečanje je bilo izredno napeto prav do zadnjih minut, saj je bil rezultat stalno izenačen. Šele proti koncu so Bosanci povedli in zmagali s petmi goli razlike. Na tretje mesto se je uvrstila Slovenija pred Makedonijo. Peta je bila Hrvatska, šesta pa e-kipa Vojvodine. Zvezni kapetan rokometašev Snoj je na tiskovni konferenci izjavil, da je bilo tekmovanje po prikazani igri na višku, predvsem pa je zelo zadovoljen z mladimi igralci.
* # #
MAJDANPEK, 9. — Na ženskem mladinskem prvenstvu v Majdan-peku pa je zmagala reprezentanca Srbije, ki je v zadnji tekmi premagala Hrvatsko s 7:6. Slovenija je bila četrta.
ATLETIKA
VICTORIA, 9. — Kanadčanka Glenda Reiser je na mednarodnih atletskih igrah Pacifika dosegla nov svetovni rekord v teku na eno miljo s časom 4’35”4. Prejšnji rekord je postavila zahodna Nemka Ellen Tiddell.
SABLJANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Madžari prvi v sablji pred SZ
GOTEBORG, 9. — Na Švedskem se je zaključilo svetovno prvenstvo v sabljanju. V sablji je zmagala Madžarska, ki je v finalu premagala Sovjetsko zvezo, zaradi manjšega števila tušev (57:60), potem ko se je srečanje zaključlo neodločeno 8:8.
V polfinalu je SZ premagala Italijo, medtem ko so se Madžari uvrstili v finalno kolo po svoji zmagi nad Poljsko, ki je nato zgubila tudi proti italijanskim predstavnikom. Italijani, ki so lani na olimpijskih igrah v Miinchnu osvojili zlato kolajno, tokrat niso zadovoljili, saj so odpovedali ključni igralci, kot Rigoli in Montano.
1 -
1.	Sonvico
2.	Nackthals
—	1. Lušitano 2. Reginella
—	.,!• Frustone 2. Lydia
-	1.
2.
-	1.
2.
—	1.
2.
Setolina
Ombo
Rudy
Torway
Labrador d'Ausa Odessa
KVOTE
12 -11 — 10 -
8.021.504 lir 373.093 lir 28.900 lir

prociflffeivr ’
POLDRUGI MESEC PO PRVI NESREČI
tonskem vodnem smučanju od Pulja do Cervie se bo od letos dalje odvijalo drugače kot doslej. Medtem ko so v prejšnjih letih tekmovalci nastopali, ko se jim je zdelo bolj primerno za postavljanje rekordov, se bodo letos pomeril' vsi istega dne (6. septembra) na tej 134 kilometrov dolgi morski, progi preko Jadranskega morja. Vsi tekmovalci bodo startali istočasno, tako da bo mogoče prisostvovati tekmovanju kot pravi dirki. Dosedanji rekorder je bil Italijan Maruš si s časom 1.41’.
igralcev. Pri tem mislim, da ste vi zamejci le prizadevnejši od nas. Spominjam se, ko ste poslali svojega prvega predstavnika na naš tečaj. Bil je začetek, ki je dal povod za količinski in kakovostni razvoj.*
«Program za naše trenerje?* «Letos bi rad osredotočil pozornost na metodo dela v košarki. Vasi trenerji morajo poznati delo za temeljilo telesno pripravo košarkarjev. nato bomo vadili leh-
Dirkališče v Monzi zopet zahtevalo Mod tekmovalci tri mlada življenja
Gclirucco, Colombini in Chionio so zgubili življenje na istem mestu kot Saarinen in PasoRni
MONZA, 9. — Komaj poldrugi mesec j - minil odkar je Monza iztrgala motociklističnemu športu dva odlična tekmovalca, Finca Saari-nena ir! Italijana Pasolinija, ko je ista proga, dejansko na istem mestu, zopet zahtevala tri mlada življenja. V šestih tednih torej pet mrtvih, pet novih grobov v športni
nanneri Itiat* nrihnia upHno bolj do
vedno
težje kroti stroje, ki jih je sam ustvaril.
Renato Galtrucco, Renzo Colom-bini in Carlo Chionio so sodelovali v dirki 500 kub čnih strojev, v mladinski kategoriji. V tej kategoriji nastopajo tekmovalci le s serijskimi motorji, na katerih lahko opravijo le manjše, nepomembne spremembe:
Tekmovalci v tej kategoriji ne
Tako je prišlo do nesreče, po kateri so Galtrucco, Coiouiuiui m Chtouio mso več uviguiU s tai (ievo). — «Pa?o in .To no,'
uLnu še trije motociklisti (desno)
zdaj
pritegnejo večjega števila gledalcev in so zato tudi za »motociklistične hiše* bolj ali manj nezanimivi. Le redkemu pomaga ta ali ona tovarna (predvsem japonske), večinoma pa morajo nositi vse stroške vzdrževanja in priprave motorja kot tudi dirke sami.
Galtrucco, Colombini in Chionio so zgubili življenje dejansko na istem mestu, kot pred njimi Saari-nen ’.n. Paso*ini. U- na kraju, kjer po ciljni ravnini proga zavije v ovinek. Tudi način, kako so se ubili je enak nesreči izpred šestih tednov. Po trčenju so padli, nato pa so jih povozili tekmovalci, ki so vozili za njimi.
Vsa nesreča je tembolj tragična, ker je bila to prva dirka po tekmovanju za «Veliko nagrado narodov*, ki je bila 20. maja. Tedaj je bilo mnogo govora o varnosti tekmovanja na takih progah, cestnih dirk pa se nekateri bolj znani motociklisti, kot npr. Agostini v Opatiji, sploh toso hoteli udeležiti, češ da so smrtno nevarne. Zdaj pa je v dveh dirkah na progi v Monzi zgubilo življenje kar pet o-seb, čeprav pravijo, da je to dirkališče med najbolj varnimi na svetu.
Kaj bodo zdaj storili organizatorji teh dirk? Mar ni cena, ki jo je plačala Monza v poldrugem mesecu le prevelika, da bi lahko ostalo tudi zdaj le pri iskanju tehničnih napak? Mar se ni mogoče že zelo približal trenutek, ko bi bilo treba nebrzdano tekmo za vedno večjimi hitrostmi omejiti ter postaviti v ospredje postavko, ki je sicer tudi doslej niso povsem zapostavljali, vendar so jo obravnavali s premalo poguma, tj. varnost tekmovalca in gledalca. Tekma za senzacijo, za pritegnitev gledalca, za čim večjim zaslužkom mora biti v vsakem pogledu podrejena bolj humanemu gledanju tudi na ta šport, ki v današnji obliki preveč spominja na gladiatorstvo.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
I SC»1 ■ rkf l rta (Mi
DIRKA PO FRANCIJI
V najnapornejši etapi izredna vožnja Otane
Španski kolesar je svojim nasprotnikom zadal dvajset minut zamude - Le Fuente se mu je postavil po robu
LES ORRES, 9. — Luis Ocana je danes sprožil svoj odločilni napad, kateremu je bil kos edinole njegov rojak Fuente. V današnji dolgi in naporni etepi, ko je bilo treba voziti preko štirih prelazov (s končnim ciljem na vzponu), med katerimi sta bila tudi Gali-bier in Izoardi, sta oba španska kolesarja popolnoma uničila vse svoje najnevarnejše nasprotnike. Ocana je s svojo današnjo zmago popolnoma spremenil položaj na skupni lestvici. Potem ko je prevzel včeraj rumeno majico mlademu Catieauju, je danes nadaljeval s svojim delom ter dokazal, da je res najboljši na letošnjem »Talini«. Na drugem mestu na lestvici je sedaj Fuente z devetimi minutami zaostanka, medtem ko se edinole Thevenet še. reši med domačimi kolesarji, saj je na tret jem mestu z desetimi minutami zamude. Nato pa je popolna pra znina, saj imajo vsi ostali veliki favoriti preko dvajset minut zaostanka, in to niti po polovici dirke. Zoetemelk, Van Springel, Poulidor in drugi so popolnoma popustili. Z današnjo zmago je Ocana dokazal, da je res tisti : kolesar, ki smo ga 'poznali pred dvema letoma, ko je premagal Merekxa in je moral odstopiti, potem ko je imel vodstvo trdno v svojih rokah. Sedaj pa španski kolesar obžaluje, da ni na »Touru« tudi tega belgijskega kolesarja, saj trdi, da bi bila tako njegova zmaga Popolnejša. Vse nemreč zgleda, da do rumeno majico tudi obdržal, Potem ko, jo je na tak način prevzel na svoje rame. Sedaj je dirka po Franciji zgubila na zanimivosti ,prav kot takrat, ko je nastopal nepremagljivi flamski kolesar. Fuente in francoski prvak Thevenet pripravljata sicer nove Papa,de, toda kaj težko bosta prežgala Ocano.
. Vsa današnja etapa se je praktično odvijala na dvoboju Fuente — Ocana, potem ko je na prvih vzpetinah proti prelazu Telegraph Popustila najprej glavnina, nato pa še Thevenet, ki je edini sledil Špancema.
Na Galibieru (2556 metrov) je bil Prvi Ocana, sledil mu je Fuente, Prvi zasledovalci so imeli dve minuti zaostanka, glavnina pa že pet minut. Pri napadu na 2361 metrov visoki Izoard sta vodila še vedno oba španska predstavnik^, ;ki sta š ■ povečala svoj naskok. Dva kilometra pod vrhom je Fllčnte neko' liko popustil, vendar je takoj reagira! in prvi privozil preko gorskega cilja. Po štirih minutah sta prispela na vrh Thevenet in Marti-nez, po enajstih pa Poulidor in glavnina. Pri spustu pa je Ocana ostal sam, ker je moral Fuente zamenjati kolo. Pri vzponu na končni cilj v Les Orresu je imel Ocana dve minuti naskoka pred Fuen-tejem, ki je svojo zamudo skrčil Prav pred ciljem na polovico. Dvojica. Thevenet — Martinez je prispela po sedmih minutah, nato je Privozil Perin. Miniti je moralo še dvajset minut, da se je na cilju Prikazala tudi poražena glavnina.
Jutr: bo na sporedu deveta etapa Enbrun - Nica (234,500 km).
Vrstni red na cilju današnje etape Meribel — Les Orres (237,500 kilometrov):
1.	Luis Ocana (šp.)	7.55’47”
2.	Jose Fuente (Šp.)	7.56’45”
3.	Mariano Martinez (Fr.) 8.02’44”
4.	Bernard Thevenet (Fr.) 8.02'46”
5.	Michel Perin (Fr.)	8.08’20”
6.	Joop Zoetemelk (Niz.) 8.16’H”
7.	Raymond Delisle (Fr.) 8.16T2”
8.	H. Van Springel (Bel.) »
9.	Lopez Carril (šp.)	»
10,	Grelin (Fr.)	»
Skupna lestvica:
1.	Luis Ocana (Šp.)	48.08T6 ’
2	Fuente (šp.)	zaost. 9'08”
;t	Thevenet (Fr.)	10’16”
4.	Perin (Fr.)	19’57”
5.	Zoetemelk (N'z.)	23'15”
C.	Van Springel (Bel.)	23’20”
7.	Van Impe (Bel.)	23'44”
8.	Mortensen (Dan.)	27’49”
8.	Poulidor (Fr.)	27'55”
10.	Delisle (Fr.)	28'03”
PO PRVI FINALNI TEKMI
Dva gola prednosti bi morala zadostovati za prestop v 1. ZL
Mariborčani so v nedeljo popolnoma nad krilili ekipo Pr o le terja
MARIBOR, 9. —- Z dvema goloma prednosti ne bi smeli imeti Mariborčani prevelikih skrbi v povratni tekmi v Zrenjaninu za kvalifikacije v prvo zvezno nogometno ligo.
Nedeljska tekma v Mariboru je privabila na igrišče preko dvajset tisoč gledalcev, ki so z navdušenjem sledili krasni ig~i vijoličastih*. Mariborski igralci so si zmago zagotovili • že v prvih petih minutah srečanja, ko so z Binkov-skim in Horjakom dosegli dva zaporedna, gola. Proleter je bil tako presenečen nad agresivno igro domačega moštva, da se skoraj ves prvi polčas ni mogel zbrati in urediti svojih vrst. Mariborčani bi lahko svoj naskok še povečali in si s tednom dni prednosti zagotovili vstop v prvo ligo. Toda zgleda, da so se svojega velikega naskoka ustrašili in so popustili, ko je bil zrenjaninski na-
iiiiimuiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiini,,,	MiiiiiHiiiimiiimmiiiiiMiiumiiiiMiiiiiimui mm umili
NA IZBIRNEM TESTU FIPAV V TRSTU
ZARADI POČITNIC LE SLAB ODZIV
Med drugimi je poslal Breg tri igralke, Bor pa dve
Odbojkarska zveza FIPAV redno vsako leto skrbi za naraščaj, katerega najprej osnovne organizacije «posredujejo» deželnim zvezam, in ta preko svojih tehničnih referentov te posameznike preverjajo. Prav preteklo soboto bi se moralo v Trstu zbrati nič manj kot dvaj-sei odbojkarjev in odbojkaric iz goriške, tržaške in delno tudi iz videmsko pokrajine. Ostal! zastopniki iz naše dežele bodo imeli tovrstni pregled nekaterih psihofizičnih in tehničnih sposobnosti v Pordenonu.
V telovadnci Morpurgo se je zbralo samo sedem odbojkaric od šestnajstih priporočenih od strani odbojkarskih društev. Osnovne organizacije pa bolj ali manj za te odsotnosti ne nosijo nobene krivde, ker je sedaj čas počitnic in dekleta so ta čas razpršena na vse konce in kraje. Poleg tega je tudi obvesUp zveze prišlo z zamudo in ternvi primerna 'je bila tudi prisotnost. Pri fantih so, bili prisotni^ vsi štirje. Žal pa ni bilo nobenega' odbojkarja slovenski!), društev, , kar ni najbolj spodbudno'/ ' Prav " gotovo imamo mlade odbojkarje, ki si to zadoščenje zaslužijo. To gre pripisati malomarnosti naših trenerjev, ki niso pravočasno posredovali i-men teh posameznikov.
Pri dekletih se jih je odzvalo samo sedem:	Lovrečič, Meneghetti
'n Pavletič od Brega, Rauber in Kostnapfel od Bora (odsotne pa so bile, ker so ta čas iz Trsta, Pra-šelj. Jevnikar in Mesesnel) ter Pa-corini od Corridonija in Davanzo od Julie. Kot nam je povedal prof. Pavlica ni še vse zamujeno, ker bodo imele odsotne še eno priložnost pokazati svoje znanje kasne-
je, v septembru.
Tehnični referent za našo cono prof. Pavica je bil s tehničnim znanjem pregledanih igralk in i-gralcev zadovoljen. Napredek je viden iz leta v leto. Le škoda, da je višina pri večini nekoliko prenizka, glede na zahteve moderne odbojke. Nekoliko slabši so bili rezultati nekaterih testov, kar je bilo tudi pričakovati, saj so se tekmovanja že zdavnaj končala in po prenehanju treningov pride do padca. Za konec moramo še nekaj pripomniti. Med vsemi odbojkaricami, ki so se zbrale v Trstu, ni bilo niti ene vezne igralke, ampak same tol-kačice. Že res, da morajo imeti sklicane odbojkarice določeno višino, toda po drugi strani je pri nas že ustaljena navada, da tista, ki je visoka samo tolče.
G. F.
, m
Pl •
'-/ir''' ‘
•v	v


L


* **
.
***-*,, - <
Z novostjo letošnje sezone, vodnim motoskuterjem, je mogoče izvajati tudi take akrobacije
OBVESTILA
SPDT priredi od 27. do 31. avgusta
POLETNI SMUČARSKI TRENING NA PLAZU POD PRISOJNIKOM
(VRŠIČ)
za smučarje predtekmovalnega In tekmovalnega razreda, letn. 1960, 1959 ln starejše.
Bivanje in hrana v koči «Na Gozdu«. Zjutraj bo na razpolago vlečnica, smučarski učitelj pa bo z mladinci ves dan za telovadbo in za smučanje.
Plačilo se bo poravnalo v dinarjih. Točna vsota bo določena, ko bo znano število udeležencev tečaja.
• * •
ZSŠDI obvešča vsa zamejska slovenska športna društva in druge organizacije ali skupine, ki sc nameravajo udeležiti letošnjih športnih iger, da bodo v prihodnjih dneh pripravljalni sestanki za to manifestacijo, in sicer za vsa štiri področja, kjer bodo kvalifikacijska tekmovanja. Sestanki bodo:
danes, 10. t.m. ob 20.30 v Zgoniku za področje občine Nabrežina, občine Zgonik, občine Re-pentabor ter za Križ, Prosek in Kontovel;
jutri, 11. t.m. ob 20.30 na Opčinah za področje Opčin, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice;
v sredo, 18. t.m. ob 21. uri v Sovodnjah za področje vseh občin na Goriškem.
Vsa društva, ki se nameravajo udeležiti športnih iger, so napro-šena, naj prineso s seboj seznam svojih kandidatov za sestavo odbora, ki bo vodil to tekmovanje.
sprotnik popolnoma na tleh. Nekoliko razburjenost, nekoliko pa na-' por iz začetka tekme sta opravila svoje in gostje so v polovici polčasa, ko jim je uspelo urediti svoje vrste, skrčili razdaljo s strelom Vidoviča, ki je izrabil trenutno negotovost v obrambi »vijoličastih*.
Domače moštvo pa je v drugem delu tekme zopet prevzelo vajeti igre v svoje roke in stalno ogrožalo vratarja Šaroviča. Najprej so si mariborski napadalci zapravili izredno priložnost v Vučekovičem, ki je na slepo streljal in le za las zgreši mrežo. Takoj nato pa je sodnik dosodil enajstmetrovko, razburjenje v mariborskih vrstah pa je preprečilo, da bi v tej edinstveni priložnosti realizirali. Najstrožjo kazen je po daljšem prerekanju izvedel Ražič, ki je gladko zastreljal žogo. Njegovo napako pa je v 65. minuti popravil Vu-čekovič, ki se je sam znašel pred Proleterjevim vratarjem ni ga tokrat premagal.
Mariborski igralci imajo sedaj precej možnosti, da se dobro izka žejo tudi v povratnem srečanju, ki bo v nedeljo v Zrenjaninu. Dva gola prednosti b> morala zadostovati, pa čeprav bi bila lahko ta razlika dosti večja. Splošno mnenje pa je, da bo imela Slovenija še enega prvoligaša. Vprašanje je le, do katero mere bo sodnik v Zrenjaninu objektivno sodil in odločal o izidu.
Proleter pa je medtem vložil priziv proti rezultatu tekme v Mariboru, češ da jo sodnik odpiskal konec srečanja tri minuto prezgodaj. Ta pa jo v svojem poročilu zapisal, da so odigrali eno minuto podaljška! Reakcijo Proleterja pa se je pričakovalo, saj so že na igrišču napravili gostje vse mogoče, da bi zmagali, in so se pri tem posluževali zelo grobe igre.
Ekipi sta se v nedeljskem srečanju predstavili na igrišču v naslednjih postavah:
MARIBOR: Vabič. Petrič. Grba-vac, Bradvič (Vučekovič), Bolfek, Djuričic, Ražič, Breber, Horjak (Klančnk), Prosen, Binkovski.
PROLETER: Šarovič, Dublievič, Draškovič, Takič, Kovrlija, Mani-
sabljic (Mišič), Sučevič (Soldo), Radosavljevič, Kanački, Vidovič. SODNIK: Kurir iz Splita. STRELCI: Binkovski v 4. min., Horjak v 5. min., Vidovič v 32. min., Vučekovič v 65. min.
Goriški košarkarji, vsaj tako kaže, so dobro sprejeli abinacijo Pa-triarca — UGG in sedaj upajo da bo novo ime prineslo več sreče go-riški košarki, ki je v preteklem prvenstvu za las zgrešila svoj cilj: A ligo.
Športni delavci novega društva že vneto delajo, da bi okrepili ekipo in si s tem zagotovili glavno vlogo v prihodnji košarkarski B ligi. V prejšnjem tednu so govorili, da bi Patriarco moral trenirati Paolo Vit-tori. Sedaj pa so to Vest zanikali in gotovo bo drugo leto treniral Goričane dosedanji trener Patriarce iz Vidma. Giorgio Bulzicco.
Društvo je do sedaj kupilo nekaj drugih igralcev, al; bolje rečeno, nekaj igralcev se je spet vrnilo v Gorico. To sta Mauri in Del Ben. Tretji novi igralec pa je Bruni. Vsi trije sc. lani igrali za videmsko šesterko.
Fo neuradnih vesteh je govor tudi o tem, da bi morali Di Nallo, Franco in Giorgio Devetag zapustiti Gorico. Kot pa smo že rekli, so to neuradne vesti in vsi Goričani upajo, da bodo vsi trije še nadalje branili goriške barve.
P. R.
NČGOMET ' • i s J ’
V	soboto se je na nogometnem igrišču Baiamonti zaključil turnir javnih ustanov.
V	srečanja za tretjo in četrto mesto je zmagala ekipa Sip-Telve, ki je odpravila La Ciuho s 4:3 no enajstmetrovkah, potem ko ae je tekma po 90. mio. igre zaključila neodločeno 1:1.
V	finalu za prvo mesto pa je ekipa ITE premagala enajsterico SITE z 1:0. Edini gol srečanja je dosegel v 17. min. drugega polčasa Serino.
P. R.
ATLETIKA
NA TEKMOVANJU V ZURICHU
Nikoličev« zmajala v leku na 800 m
ZORI CII. 9. - V okviru mednarodnega atletskega mitinga v Zli-richu je v ženskem teku na 800 m zmagala Jugoslovanka Vera Nikolič s časom 2’03”5. Na drugo mesto se je uvrstila Angležinja Stirling s časom 2’03”9, na tretje pa zahodna Nemka Merten s časom 2’04’’3.
BEZBOL.
HAARLEM, 9. - Na skem se je zaključilo prvenstvo v bezbolu z mačinov, ki so tako tretjič osvojili naslov evropskega prvaka. V odločilni tekmi so Nizozemci premagali Italijo s 6:2.
Nizozem-evropsko zmago do-
•VATERPOLO
JUGOSLOVANSKA MLADINSKA ATLETIKA
KOPRSKI ATLETI DOKAJ USPEŠNI
Kumar je zmagal v skoku v višino z znamko 187 cm
Španija je zmagala na mednarodnem turnirju v vartepolu za nagrado šestih narodov. V zadnji tekmi so španski vaterpolisti premagali švedsko s 8:5. Končna lestvica je bila naslednja: Španija 10 točk, 2. Madžarska 8, 3. ZRN 6,
4. Nizozemska 4, 5. Švedska 2, 6.
Velika Britanija 0.
aiiiiliiiimAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiuiiiliiiMiiuiiiMiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiniiiHiiiii'ii»iii*iiiiiiiii
Pretekli konec tedna je jugoslovanska atletika dobila letošnjih 60 novih prvakov in prvakinj v mlajših kategorijah. V Zagrebu so se pomerili starejši mladinci (letnik 1954-55), v Velenju mlajši mladinci letnika 1956-57, v Splitu mlajši člani letnika 1952-53, v Beogradu pa mlajše in starejše mladinke.
Na vseh tekmovanjih so atleti iz Slovenije odigrali vidno vlogo. Med najuspešnejšimi tekmovalci v Velenju pri mlajš h mladincih je bil prav slovenski atlet iz Ptuja Pr-stec s tremi državnimi naslovi. Zmagal .je v skoku v daljino, teku na 300 metrov z ovirami in v teku na 300 m brez ovir. Po končanem tekmovanju je izjavil: «V Ptuju imam razmeroma slabe možnosti za trening, tako da na ovirah sploh n'sem treniral. Doseženih rezultatov sem vesel in mi bodo spodbuda za nadaljnje delo.«
Nekateri boljši rezultati:
300 m: Prstec 36”9, 110 m z ovi-

«KL» V CER VINII
Slabo vreme ovira spuste tekmovalcev
Posebni rekviziti Japoncev se doslej niso obnesli
BREUIL (Cervinia), 9. — Današnjih uradnih poskusnih spustov v hitrostnem smučanju na kilometer z letečim startom ni bilo zaradi zelo slabih vremenskih razmer. Včeraj je na progo padala toča. nato pa je zapadlo 10 centrimetrov snega. Vseh štiriinštirideset tekmovalcev upa. da bodo lahko opravili vsaj en trening pred uradnim tekmovanjem, ki se bo pričelo v sredo in zaključilo v soboto.
Doslej so bili najbolj iznajdljivi Japonci, ki so že pred dnevi preizkusili razne posebne materiale za smuči. Toda takih smuči ne bo mogoče uporabljati pri uradnem tekmovanju. Časi pa, ki so jih tekmovalci dosegli s posebnimi smuč-
mi, so bili pri spustih dosti slabši od tekmovalcev s tradicionalnimi smučkami.
Jutri bodo poskušali opraviti tekmovalci vsaj en trening na Plateau Rosa, ker napovedujejo meteorologi ugodne vremenske razmere.
KOŠARKA
PESARO, 9. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Pesaru je Zadar premagal Mobilquattro z 88:84 (44:53) 7adrski klub je zmagal predvsem po zaslugi odličnega čosiča, ki je sam dosegel 28 košev.
V crugi tekmi je ameriška ekipa Riccadonna premagala Maxmo-bili s 107:89.
rami: Vukičevič 15”6, višina: Kumar (Koper) 1.87 cm, daljina: Prstec 6,29 m. Koprski atleti so bili dokaj uspešni. Pejovič je zmagal v metu d;ska s 43,62 m, v metu krogle pa je bil drugi za Mariborčanom Lenarčičem, ki je zmagal s 13,88 m. Prstec je pretekel 300 m z ovirami v 41”7.
V	Zagrebu so bili doseženi zadovoljivi rezultati. Zlasti je bil kvaliteten tek na 400 m, v katerem j« tudi Mariborčan Skok kot pčtouvr* ščenl dosegel odličen čas 48”9. Najuspešnejši tekmovalec je bil Novosadčan Gluhak, zmagovalec teka na 400 m z 48”5, teka na progi 400 m z ovirami s časom 53"6 in štafete. Dvakrat so bili prvi Mariborčan Grošeta v teku, skakalec He-gediš, dolgoprogaš Janicijevič in metalec Milič. Ob članih ljubljanske 01:mpije so se odlikovali še Koprčani, ki so postali državni prvaki v štafeti 4x100 m s 43”5, ter Velenjčan Hojan v teku na 1500 m s 4’00"3. Do velikega presenečenja je prišlo v skoku v višino, kjer je nastopilo devetnajst skakalcev. Velik favorit za končno zmago Temin iz Mostarja, ki je letos preskočil viš'no 211 cm je ostal brez uvrstitve. Pričel je skakati šele pri dveh metrih in ker se je tekmovanje zaradi velikega števila skakalcev močno zavleklo, je imel tri neveljavne skoke in je bil s tem tudi ob zmago. Njegovo taktiziranje se je to pot kruto maščevalo. Novi jugoslovanski prvak je postal Koprčan Kokalj, ki brani letos barve Olimpije iz Ljubljane z 203 cm. Koprska atletska šola se dobro u-veljavlja ne samo v slovenskem merilu, ampak tudi v državnem. Prizadevno delo prof. Kozloviča je vidno pri vseh mladinskih kategorijah.
V	Beogradu je tud’ prišlo do velikega presenečenja. V teku na 1500 m je Zora Tometič, članica Morave iz Cuprije v izrednem finišu premagala klubsko tovarišico in reprezentantko Liljano šušnjar. V rodnem kraju bivše svetovne rekorderke v teku na 800 m Vere Nikolič res nimajo težav s tekaškim naraščajem. Mlajše mladinke in Zemuna so izenačile državni rekord v štafeti 4x100 m s 50'’2. V isti kategoriji je bila odlična tekačica iz Zrenjanina v teku na 400 m s 55”4. V metu kopja je zmagala pionirka Rakita iz Novega Sada, rojena leta 1959. Kopje je zagnala 39,12 m daleč. To je b:lo njeno pr vo tekmovanje in strokovnjaki pravijo, da je izjemen talent. V teku na 100 m je zmagala Vera Velja-novska iz Bitole v odličnem času 11”7. Koprčanka Brigita Horvat pa je bila prva v skoku daljino s 5,63 metra.
Prava poslastica je bil v Splitu tek na 300 m z zaprekami. Spoprijela sta se Jukič iz Spl ta in Vita-sovič iz Pulja. Oba tekača sta ’o-segla dober čas, v zadnjih metrih pa je imel nekoliko več moči Spi-čaii, ki je zmagal z 8'54”2. Vitaso-viču pa so namerili 8'55”. Kranjčan Kavčič je bil prvi na 800 m z 53"5. Goričan Grilanc se je uvrstil v metu diska s 43,68 in tudi v metu krogle s 14,71 m.
G. F.
HOKEJ NA KOTALKAH
LIZBONA. 9 — Ekipa Barcelone je osvojila evropski pokal v hokeju na kotalkah, potem ko je v zadnji tekmi remizirala proti Benfici s 7:7. V prvem srečanju je Barcelona zmagala s 5:3.
Odlična ameriška teniška igralka Billie Jean King je postavila v VVinibitdonu izreden dosežek: osvojila je vsa tri možna prva mesta
ATLETIKA
RIM, 9. — Jutri se bo pričelo v Rimu italijansko atletsko prvenstvo. za člane in članice. Tekmovanje bi moralo služiti italijanskim izvedencem tudi kot preskušnja za 'evropsko atletsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji.
NOGOMET
ZUERICH, 9. — Mednarodna nogometna zveza FIFA je sporočila, da bo izključila vsa t. sta moštva, ki bodo igrala mpometna srečanja proti kateremukoli klubu LR Kitajske.
Dr.
Aleksander G a la - Peter
Partizanski zdravnik ius
Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Precej časa smo se tako pogovarjali. Zvedel sem marsikaj, kar me je zanimalo o teh krajih, ki sem si jih doslej lahko Predstavljal le v domišljiji in s pomočjo slik teh krajev, ki sem jih videl še pred vojno pri kakih znancih, ki so pribežali iz Italije v naše kraje, da se izognejo fašističnemu terorju. Vedno ko sem prišel v nove kraje, so me najbolj zanimali podatki, ki so mi koristili, da sem se čimtoolje orientiral, kje sem in kje so stalne paritzanske postojanke, kot so bile takrat kurirske karavle. Bil sem previden. V partizanih nikoli ne veš, kaj te čaka v naslednjem trenutku, zato taka predvidnost ni bila nikoli odveč. In tudi to pot je bilo tako
Previdno smo se spuščali po strmem hribu proti Folju-binu. Mimo kasarne v varni razdalji ni bilo težko priti in že smo bili vsi znojni pri najnevarnejši in najtežji prepreki ; na strmem bregu Tolminke. Bila je seveda noč, tako da Se danes ne vem, kje smo jo pravzaprav prekoračili. Kurir nas je bodril: «Nič ne skrbite, voda je sicer mrzla, ni pa globoka, gotovo ne bo čez kolena in tudi široka ni na tem niestu». Zaradi teme ni bilo mogoče oceniti, kje je drugi breg, le slutil sem, da ni tako blizu. Slekli smo se do spodnjih hlač in se v primerni razdalji drug za drugim spustili v vodo. Počasi smo napredovali. Mrzla voda je postajala vse globlja. Bolj proti sredini je tudi tok postajal močnejši, da je kar
spodnašalo. Zaradi zelo mrzle vode, pravzaprav sriežnice,' saj se je takrat še, močno talil sneg v gorah, kmalu nisem več čutil nog. Najprej je bilo čutiti' ostro bolečino,' kot da nekaj reže v noge. S' težavo sem se obdržal na nogah in lovil ravnotežje že do trebuha v vodii. Krilil sem z rokami visoko nad glavo, da ne bi zmočil čevljev in'obleke; ki sem jih imel v rokah. Končno sva bila z Jelkom na drugi strani. Kurirja in spremljevalca še ni bilo čez. Brž sva se oblekla in pomaknila malo više v breg, da počakava še druga dva.
Tedaj zagledava v polmraku na drugi strani njive, porasle z žitom, temne sence; druga za drugo so se molče premikale vzdolž njive. Očitno so bili vojaki, šli so v smeri proti vodi. Najbrž sva se srečala z italijansko patrolo, ki je prišla k vodi postavljati zasedo, sem pomislil. Kdo ve, če naju niso opazili, ko sva šla čez vodo in naju žele sedaj ujeti? Morda zato še niso streljali? Le bližali so se počasi, sključeno. Ni bilo več časa čakati na tovariša. Z Jelkom sva se spustila v nasprotno smer In proč od reke. Umaknila sva se za kakih dvesto metrov, polje se je končalo in pričel se je travnik. Sedla sva, da razmisliva, kaj sedaj. Ostala sva sama sredi krajev, kjer nihče od naju nikoli ni bil in to še sredi noči. Za nama doli pri vodi je padlo nekaj strelov. Morda so čutili ona dva ali sta celo padla v zasedo. Spričo znane spretnosti in previdnosti kurirjev sem v kaj takega komaj verjel.
Nisva utegnila čakati. Na vzhodu se je že polagoma začelo svitati. Ugotovila sva, da se nahajava nekje pod Mrzlim vrhom, tako da je Tolmin za nama. To je bilo dovolj, da sva se znašla, ne da bi vprašala koga, kje so partizani.
2e se je zdanilo, ko sva prišla mimo hiš v gmajno nad vasjo. Ni bilo več mogoče doseči gozdnatega predela Mrzlega vrha, ki se je začenjal kak kilometer od kraja, kjer sva bila. Morala sva takoj v hrib in se skriti kje, čeprav v redkem grmovju v pečevju Mrzlega vrha. Cel dan sva preždela v planini ni in pazila na cesto pod seboj, če bi se pojavila kakšna sovražna patrola.
Čaša sem' ihtel' dovolj; da sem razmislil, kako se bom dokopal do karavle, ki ni mogla jjitd več daleč. Kasno popoldne svo se odpravila po hribu proti predelu, kjer sem mislil, da je karavli. Nisva smela čakati noči, ker bi tako ne mogla odkriti steze, po kateri so hodili kurirji, ko so se spuščali iz karavle v dolino. Plazila sva se od grma do grma, dokler nisva prišla do gozda. Tu sva se že bolj brezkrbno gibala, dokler nisva naletela na stezo, ki je vodila iz hriba navzdol. Šla sva navzgor po njej in kmalu srečala kurirje, ki so prišli k studencu po vodo. Že so vedeli za naju in veselo smo se pozdravili. Da sva se srečno izognila Lahov, jim je povedal kurir, ki naju je pospremil do Tolminke. Pravil je, da sta tudi onadva srečala Lahe, vendar sta se jim umaknila.
Kak dan ali dva sva počivala pri kurirjih. Dobro so naju nahranili. Pravili so mi, da je pred. kakšnim dnem odšla brigada na drugo stran Soče. Kdo ve, kako se bo Izteklo, če so jo Italijani začutili. Gotovo bo prišlo do boja. že drugi dan sem bil priča boju Gregorčičeve brigade z nadmočndmi sovražnikovimi silami pri Fonih na Kolovratu. Cel dan smo spremljali borbo, saj je Kolovrat nasproti Mrzlega vrha, kjer je bila karavla. S strahom in v skrbeh smo poslušali močan ogenj, ki se je slišal s položajev brigade, da je cel dan odmevalo po dolini. Nič nismo vedeli, kaj se je zgodilo.
Zvečer sem se odpravil s kurirji v dolino z namenom, da se oglasim na sanitetni postaji št. 9, ki je bila nad Sočo pri Doblarju. Kljub boju, ki je bil ta dan pri Fonih, smo srečno prispeli čez Sočo. Oglasili smo se na javki v seniku nad cesto, da počakamo kurirje, ki naj bi nas odpeljali naprej proti karavli na desni strani reke, od koder v bolnico ni bilo več daleč. Zaman smo čakali, šele kasneje sem zvedel, zakaj nismo mogli naprej ln kaj se je zgodilo s to bolnico v katero nisem nikoli prišel.
Začetki konspirativne bolnice, sanitetne postaje št. 9, sežejo še v februar 1943. leta. Takrat je bilo po borbi pri Ciginju troje ranjencev: komisar III. fcafaljbna Soškega odreda Janez
Učakar, Bernard (Stojan Gregorič) in še eden s kompliciranim strelom v roko. Bolnico je formiral štab bataljona, ker je postalo nevarno puščati še naprej ranjence po hišah in senikih brez prave oskrbe. Komandir te prve postojanke je bil Mitja (Tone Leban), ld je bil bolničar že kot italijanski vojak v Abesiniji. Skrbel je za varnost in nabavljal hrano za bolnico.
Prvi položaj bolnice je bil v lapomatih policah pod naseljem Gomile nad Doblarjem. Hrano so nabavljali po bližnjih kmečkih hišah. Bolnica je bila od vsega začetka strogo konsplrativna. Vanjo se je prišlo samo prek javke z zavezanimi očmi. Ranjenci so ležali na Improviziranih ležiščih, postlanih z listjem in slamo, v duplini pod previsno skalo. Mimo bolnice je tekel majhen potoček, tako da jim vode ni primanjkovalo. S položaja bolnice je bil lep razgled čez Sočo proti Banjški planoti. Kasneje je bolnica služila za potrebo enot na področju od Livka do Brd. Po borbi na Fonih je bilo v bolnici kakih dvanajst ranjencev. Namesto Mitje je prevzel bolnico Silvester iz Avče, ki je dotlej pomagal komandirju bolnice. Bolničar je postal eden od rekonvalescentov in ostal zato v bolnici.
Konec aprila je bolnica ostala sama. Enote so odšle, da bi se pridružile novo formirani brigadi. Bolnico so preselili v bukovje pod vas Avško. Bila je na podobnem terenu kot prej. Junija je bila bolnica izdana karabinjerjem v Ročinu. Izdala jo je domačinka, ki je hodila z enim od karabinjerjev.
Sovražnik je prodiral po potoku «Perila» in naletel na strrv-žarja, ki je bil le mao oddajen od bolnice. Stražar je ustrelil proti Lahom, nato pa zbežal mimo bolnice proti gozdu Silvester se nd takoj znašel, pa je bil sovražnik hitro v bolnici. Ubili so dva ranjenca, ki se nista mogla premikati, in Silvestra. Eden od ranjencev, tisti s prelomom nadlahti, ni mogel zbežati zato, ker so mu roko fiksirali kar na bližnjo vejo pod katero je ležal.
(Nadaljevanje sledi)
Maturitetni znoji
Kriška dekleta in umni vinogradniki

VIT HOSTRA
IHIU1
Letošnji tradicionalni VII. praznik vina in rib v Križu se je zaključil v soboto zvečer v dvoranici prosvetnega društva «Albert Sirk», kjer imajo domači vinogradniki, oziroma njihov konzorcij svoj sedež. Ob tej priložnosti so podelili nagrade za belo in črno vino in sicer pokale, zlate kolajne in hranilne knjižice. Nagrajevanja so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi pokrajinski odbornik Lucijan Volk in občinski dr. Gasparini (oba na sliki med nagrajenci), pokrajinski odbornik inž. Sosič in predstavnik openske hranilnice dr. Gantar. Za lep uspeh letošnjega praznika imajo seveda največ zaslug vinogradniki sami in njihov odbor, pa tudi domača dekleta (na sliki skupno s predsednikom konzorcija Sedmakom), ki so pridno pomagala v kiosku konzorcija in tudi na sobotni slovesnosti
Trgovinsko omrežje v Sloveniji hodi v korak s časom. Ta pa zahteva ne le kulturno poslovanje nameščencev v trgovin-stvu, temveč tudi hitro poslovanje in koncentriranost po-trošnega blaga vseh vrst, da kupcu, ki navadno nima na razpolago mnogo časa, ni treba letati iz trgovine v trgovino. Ljubljana se na primer že ponaša z mnogimi modernimi trgovinami, v prejšnjem tednu pa je dobila še eno in sicer veleblagovnico, ki jo je podjetje Metalka odprlo v Dalmatinovi ulici 2. Gradili so jo od konca maja 1970, veljala je 65 milijonov dinarjev. Veleblagovnica ima 10.000 kv. m. vseh površin, od tega odpade na prodajne več kot 6100 kv. m. Projektant nove veleblagovnice je bil prof. inž. arhitekt Edo Mihevc s svojimi sodelavci. V kleti je parkirnega prostora za 60 avtomobilov kupcev. Trgovina ima 3 nadstropja, poleg pritličja pa še tri kleti in je bogato založena s stroji, vijaki in drugim blagom. Na sliki pogled v notranjost veleblagovnice
Nova ljubljanska veleblagovnica
Medtem ko je bil praznik v Križu v znamenju rib (poleg vina), je bil praznik v Repnu v znamenju domačega pršuta in seveda terana — te žlahtne črne kapljice naših kraških brajd. Praznik se je začel v petek zvečer in se nadaljeval v soboto in v nedeljo pozno v noč. V petek je nastopil domači pevski zbor »Srečko Ku-mar», v soboto in nedeljo je Igral plesno - zabavni ansambel »Kras«, v nedeljo pa je s samostojnim koncertom nastopila tudi proseška godba pod vodstvom kapelnika Zdravka Kanleja. Najbolj živahno je bilo v nedeljo zvečer, saj so poleg domačih ljudi prihiteli tudi mnogi gostje iz mesta in drugih vasi, da si ogrejejo pete na plesišču (na sliki) in ohladijo želodce s hladnim teranom. Mnogi so to priložnost izkoristili tudi za ogled Kraške hiše, v katere galeriji se je prav v nedeljo zaključila razstava slik nestorja tržaških slovenskih slikarjev Silvestra Godine. Nagrajevanje vinogradnikov in pridelovalcev terana bo v kratkem in komisija gotovo ne bo Imela lahkega dela
Morski psi,
in neokužena
barkovljanski «topolini»
Včerajšnji popoldanski dež je sicer nekoliko ohladil ozračje, toda zato je bila nedelja v resnici — pasja. Pasja zaradi moreče vročine, ki je pognala živo srebro krepko čez 30 stopinj, pasja pa tudi zaradi morskih psov, ki so ob pogledu na tolikšno količino belega mesa navalili v tržaški zaliv. Črno - rdeča zastava v kopališčih (slika levo) opozarja kopalce na nevarnost. Zato nič na odprto morje, le nekaj metrov od obale! Sicer pa, kdo ki se spuščal na odprto morje, ko pa že sam pogled na one-znaženo vodo odbija in jemlje kopalcem vzdolž barkov-Ijanske obale vsak resnični nedeljski užitek. Bolj redki so tisti, ki se malo oškropijo, drugi se raje predajajo sončnim žarkom in si nabirajo barvo (slika desno). Toda le nekaj kilometrov od samega središča Trsta je drugače. V soteski Glinščice je narava za sedaj še kar čista, neokužena in voda bistre Glinščice vabljiva in osvežilna. S svojimi tol-munčki nudi tudi možnost za nekaj plavalnih zamahov, vendar le toliko, da se človek malo razgiba. Toda to niti ni važno v teh pasjih dneh. Važno je, da se človek resnično ohladi in poleg čiste vode naužije tudi nekoliko čistega zraku. Sliki spodaj potrjujeta da je res, kar smo zapisali
Glinščica
Medtem ko so se mali maturanti na slovenskih srednjih šolah dokončno oddahnili sredi prejšnjega tedna, se »veliki« še vedno potijo v lastnem znoju in bolj ali manj zaskrbljeno zro v radovedne obraze svojih profesorjev. Kdo je v resnici bolj zaskrbljen, dijaki ali profesorji, je seveda vprašanje, ki ga tu ne bi hoteli odpirati, resnica pa je, da pričakujejo izpraševalci čim več znanja, dijaki pa čim manj zahtevnosti. Naši opazovalci poročajo, da v tem večnem odnosu vlečejo kratko enkrat prvi, drugič drugi, da pa se na koncu skoraj vedno izcimi kompromis
Uredništvo, uprava, oglasni ctidelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
V SLIKAH
10. julija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT - Trst