IX. letnik.
V Gorici, dne 29. avgusta 1901.
35. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uii dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto I krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50 Rokopise sprejema uredništvo v Gorki, dvorišče sv. Hilarija štev. 7.
Z ii rednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8 -12 dopol-dit<SPTTi*ravništveni sobi.
1 '!IV' .}"
.x » i , U <■
%
lov ensKo
mi
ta vero dom o^sa
Naročnino iu naznanila s p i e j e m a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v dolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 1-1 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vistali, in sicer: če se tiska enkrat 1-1 vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Naročnin o in oglase je plačati v Gorici.
1—
Izdajatelj in odgovorni vrodnik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska ,,\arodna liskama'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Za kaj se gre?
Kdor se le količkaj zanima za javno življenje in gibanje po svetu, dobro ve, kako se po vseh državah in deželah bije ljul boj proti katoliški cerkvi. Prostozidarji, lani o priliki razstave v Parizu zbrani, napovedali so vesolen boj katoliški cerkvi. In res, divja divja gonja proti cerkvi, sosebno zadnji čas na Francoskem, Španskem, Portugalskem itd. Zdi se, da so se uprav peklenske sile razvezale v boj proti cerkvi. Liberalci vseh narodov začeli so, kakor na višje povelje, na razmeram primerni način boj proti katoliški cerkvi.
Tudi v Avstriji so pričeli takoime-novani Vsenemci pobijati katoliško cerkev ter ljudstvo zavajali v luteranstvo. Vse mogoče, neštetokrat zavrnjene zgodovinske laži, razne izmišljotine iz du-hovskega življenja jim služijo v dosego namena. V tem pa jih prav pridno podpira nemško luteranstvo, ki je minole dni zopet dovolilo 200.000 mark v podporo gibanju za odpad od katoliške vere.
In isto kar se godi med večjimi narodi, kar počenjajo Vsenemci med avstrijskimi Nemci, uganjajo med Slovenci tako imenovani naprednjaki.
Kakor gotove vrste hrošč po blatu, stikajo po življenju duhovnikov. Vsako »ajrnanjo napako, seveda povečano, razobesijo na veliki zvon. Pod izmišljenimi imeni priobčujejo svoje laži o duhovnikih, ali pa eno in isto napako na razne načine povedano in pod raznimi naslovi kot vedno nekaj novega polagajo na mizo svoji inteligenci. Duhovniki! slikajo kol ubijalce. Slikajo jih kot gospodstva željno, požrešno, kmeta izsesajmo tolpo. Smešijo sv. zakramente, slikajo sv. Alfonza Ligvorija kot učenika laži in nenravnosti, zasmehujejo cerkev itd.
In zakaj vse to? Ker so kot liberalci v službi framasonov. ter se kol oddelek vseobče vojne proti katoliški cerkvi vojskujejo. Z zasmehovanjem cerkve in nje ustanov, z blatenjem duhovščine hočejo ljudstvu omrziti katoliško vero, od-
LISTEK.
Pogovori
iz sedanjih dnij za današnje čase.
IV.
(Dalje.)
»Glejte, jaz sem z vami vse dni, do konca sveta«.
Al a t. 28, 21).
Jurij: Čuj, Tone, so me že začeli bičati ... Zdi se jim, da nisem več njihov! In kaj sem storil? Le par resničnih besed sem povedal... kar je res, je res ...
Tone: Kaj pa je bilo ?
Jurij: Govorili so od našega škofa: ej, ta jim je trn v peti, mojim tovarišem! Ne morejo mu dokazati nobenega pogreška, zato pa „šinilajo‘‘ na sploh, češ, „kaj bodo nam, veliki f... . vkazovali — mi bomo. mi... mi...“ Tak6 se je gnal tisti, ki drugače hodi prosit odpuščen ju — že veš kdo — tako je ropotal, da se je vse treslo...
Tone: No, kaj pa si jim povedal takega?
Jurij: Kekel sem:	Kecite.	kar
hočete, nekaj več pa le znajo škofje in duhovniki, kakor znamo mi vsi, ki zdaj
vrniti je od spolnovanja verskih dolžnosti, iz kratka, jo pripraviti na to, da se ob času morejo — ogledati dru-g a m, namreč proč od Hi m a.
To nam jasno potrjuje volilni oklic narodno-napredne stranke na Kranjskem. Naprednjaki hočejo „b rez rimske pomoči v s m rt'*. Jtimska pomoč11 v poslednji uri so sv. zakramenti za umirajoče. Volilni oklic narodno-napredne stranke pa pravi, da liberalci hočejo biti podobni tistemu ,.velikemu svobodnjaku, ki je brez rimske pomoči s križem v roki umirajoč prorokoval : Prišel bo čas, ko bo krščanstvo ubilo klerikalizem. In med tistimi vojščaki hočemo biti tudi mi slovenski naprednjaki11; Kakšna je smrt brez rimske pomoči ? To je smrt framasonstva !
„Proč od vere, proč od cerkve1', je konečni namen naprednjakov-vodite-Ijev. Oni le čakajo trenutka — da se ogledajo drugam.
Za to se gre tudi med nami. Boj proti zapeljivcem naroda od vere, je naš boj. Zato se borimo. Naj Tuma in Gabršček še toliko govorita in pišeta, da se borita le proti klerikalizmu, gospodstva-željnosti in požrešnosti duhovstva, vendar so te besede le ovčja koža, v katero zavijata svoje volčje namene.
Nekdaj ta dva gospoda nista poznala gospodstvaželjnosti goriškeduhovščine, še pred nedavnim je bila ista vzgledna, rodoljubna, neizogibno potrebna pri narodnem delu. V „Soči“ od l.sepl. 1899 je Tuma izjavil: ..Vedno sem bil prepričan in sem tudi danes, da brez skupnega delovanja vseh stanov in v prvi vrsti duhovščine in učijeljstva, ni mogoče med goriškim ljudstvom doseči velikih uspehov". A sedaj pravi „Soča4, katero nadzoruje isti dr. Tuma: „Sloga med duhovnikom in posvet lijakom na Slovenskem je to, kar mrtva luža, ki nima dotoka sveže vode". Devet in pol let je A. Gabršček urejeval ,.Sočo“. Devet in pol let mu je bila duhovščina uzorna, požrto-valna, delavna, seveda dokler unije polnila žepe, a sedaj jo „Soča“ blati in
tu pijemo in kričimo ... Bumt, ogenj v strehi !
T o n e: Dobro si jo pogodil... Pa čakaj, zadnjič si izrazil dvom, da so papež in škofje ljudje, kakor mi, da torej niso nezmotljivi...
Jurij: To sem rekel, in meni ne gre v glavo, da bi vsi morali ubogati enega ali dva človeka! Moji tovariši pravijo: „Boga ubogamo, ne pa škofa, ne pa župnika!4 Kako je to?
Tone: Glej, to je prav tako, kakor če bi rekel navaden vojak: „Cesarja hočem že ubogati, nočem pa poslušati svojega generala, svojega polkovnika ali celo stotnika — saj so vsi pokorni cesarju, kakor jaz4. Kaj se ti zdi, ali bi bil cesar zadovoljen s takim vojakom?
Jurij: „Špange4 bi dobil, če ne še kaj drugega ...
T o n e: Vidiš, sv. Cerkev je res družba: papež, škof, duhovniki so ljudje, a li so ljudje, katere si je izbral Jezus Kr. — kakor izbere cesar generale, polkovnike, stotnike in Jezus Kr. jim je podelil božjo oblast (avtoriteto). In zato niso več taki ljudje, kakor drugi. Apostole, prve škofe sv. Orkve, je Kri-tiis sam poslal po svetu:	Idile	— je rekel —
grdi ter najosludneje napada. Toda vsi li napadi so le krinka, s katero prikrivajo liberalci svoje pristne namene. S temi napadi le slepe ubogo ljudstvo, katero hočejo preparirati za svoje namene. Ker pa je naša sveta dolžnost ustavljali se takemu počenjanju, od tod boj. Gre se za najdražje svetinji; naroda, za to delajmo od zore do mraka.
V obrambo duhovske časti.
St. Viška gora, dne 23. avgusta 1901.
V	„Soči“ št. 94 t. 1., se je dobro-znani nekdo, recimo mu „petrč4, v imen u gorske liberalne bande oblastno razkoračil nad menoj. O priliki sem pri krščanskem nauku ponovil jako resnične a v živo segajoče besede g. inisjonarja Krivica: ljudje, ki imajo navado ostajati zunaj cerkve mej službo božjo, so navadno nečistniki, pijanci in tatovi. Resnica zbode. Zatoraj vpitje: „mi smo le trudni, zunaj se odpočijemo; tam pri altarju so nečistniki 4 Ako bi imeli le še kaj spoštovanja v srcu in krščanskega čuta, naznanili bi skrivne pregrehe komur treba, ne pa mazali svojega rojaka pred svetom. Kes je le, da človek, ki je sam ves umazan, rad vidi i svojega bližnjega tacega in s tem tolaži svojo zakrknjeno vest. Kdor je nedolžen mej vami, naj vrže prvi kamen v njega.........
Ostudni dopisun mi grozi z Gorskim „čudežem4, pišoč: ,.Gospod župnik! ali se več ne spominjate, kaj je ljudstvo govorilo o Vašem čudežu? Ali mar hočete, da natančno pojasnim svetu celo zadevo, da bo strmel in se čudil?4 Tako grozi v „Soči“ že v drugič znani dopisun. Jaz pa se čudim, da tako dolgo odlašate in mi prizanašati*, saj nisi tako dobrega srca, Gorska „kačja zalega". Pomagati li hočem sam iz zadrege.
Št. 84.
Prevzvišenemu in Prečastitemu kn. nadškolijstvu
v Gorici.
Dne 21. junija t. I. (1899) doživel je preudarni podpisani v tukajšnji župniji
in učite vse narode... Niste me izvolili vi, ampak jaz sem vas izvolil...4 Prav tako so naši škofje in duhovniki poslanci božji, namestniki Jezusa Kr.
Ako torej škofe in duhovnike poslušamo kot poslance božje — ko nas uče verske resnice in nam kažejo pot do izveličanja — ne poslušamo ljudij, ampak Boga, Jezusa Kr., ki pravi: „Kdor vas posluša, mene posluša4. Ce pa ne ubogamo škofov in duhovnikov kol takih, ne ubogamo Boga, zaničujemo Jezusa Kr., ki govori: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje4.
Nisem torej pokoren ljudem, ampak Bogu, kadarkoli mi škof ali dušni pastir daje za|iovedi o Bogu in do Boga. Zato pa tudi cerkvene zapovedi niso človeške, ampak božje. Razločujejo se te zapovedi od božjih le v tem, da je božje zapovedi dal Bog sam (neposredno), cerkvene pa Njegovi namestniki v Njegovem imenu: vedno pa je isti Bog, ki zapoveduje...
Jurij: Pa kako more biti papež nezmotljiv ?
Tone: Sv. Oče je nezmotljiv, ne kot človek, ampak kot namestnik Jezusa Kr.; kajti Jezus Kr. mu je izročil vso oblast... Papež ni nezmotljiv, ko bi nas
naglo, čudovito ozdravljenje z lurško vodo, 24letne M. V. pod h. št. 137.
Kmalu po smrti svoje sestre, ki je umrla kakor mati za jetiko, pričela je omenjena M. V. bolehati v prsih že leta 1895. Bolezen se je zmerom bolj hujšala.
0 pustu 1. 1890 jela je bljuvati kri iz prs in 13. avg. istega leta se je vlegla. Oktobra istega leta se je pridružila prejšnji bolezni še božjast, ki jo je dan za dnevom neusmiljeno vila. Pričakovala je gotove smrti, tako zelo je bila že shirala telesno. Januarja I. 1897 jej je nekoliko odleglo, a dne 16. aprila 1897 se jej povrne bolezen z vso silo. Od tega dne do
21.	junija t. I. (1899) (to raj dve leti
1 n 2 m e s e c a) ni več vstala iz postelje razun kar sojo preložili. Da niti po koncu se ni mogla skloniti; niti na desno niti na levo so ni smela obrniti.
Kri je bljuvala skoraj sleherni dan. Strašne bolečine čuti po vseh udih. Počasi hira in slabi; zadnji čas ni bilo dru-zega ko okostje. Prosila je Boga naj bi se je usmilil ter poklical od tod. Nekaj požirkov vode in mleka bila je vsa njena hrana v dveh letih.
Dokler je bila še pri moči, hodila je sama k zdravniku v Idrijo; ko se pa ni več upala, naročevala je raznih zdravil, a vse brez vspeha.
Letošnje šmarnice so pripovedovale 4 čudežna ozdravljenja z lurško vodo na priprošnjo M. D. To-le knjigo nesel je podpisani koncem maja bolnici, da bi iz nje zajemala tolažbe v bolezni in večje zaupanje do M. B.; mej tem jo pa naročil steklenico lurške vode in 13. junija jo je vročil bolnici z navodilom, naj opravlja devetdnevnico v čast M. B. ter rabi tudi lurško vodo; zadnji dan devet-dnevnice pa bi jej prinesel sv. obhajilo. Tako je določeno 13. junija. Tovaršieam se je priporočila v molitev (ena je naročila še celo sv. mašo za bolnico), sama pa ni prosila zdravja. Sv. maša je bila darovana 21. junija, v dan 1. sv. obhajila in v praznik sv. Alojzija, zlasti za bolnico, naj bi jej Vsemogočni naklonil, kar je Njemu v čast iu njej v zveličanje.
učil, koliko zvezd je na nebu, kakšne ribe so v morju; pač pa je nezmotljiv, kadar uči „excathedra“, to je: „kadar uči (določuje) kot pastir in učitelj vseh narodov, vsled najviše svoje apostolske oblasti, nauk (resnice) o veri ali nravnosti, ki ga mora cela sv. Cerkev verovati (držati)4. In v tem ga podpira naš (zveličar, kakor je obljubil sv. Petru, prvemu papežu, ter zabranjuje, da bi papež kaj učil proti sv. veri ali izveličanju vernikov. Vidiš, le v tem je nezmotljiv!
Jurij: Pa, če je papež, če je škof, če je dušni pastir — grešnik ?
Tone: Glej, kar se tiče pokorščine do naših cerkvenih predstojnikov v ver škili rečeh ali glede našega izveličanja, ne smemo vpoštevati osebnih njihovih lastnosti j: pač pa glejmo le na oblast, ki jo imajo ali kol papež, ali kot škof, ali kot najniži dušni pastir. Zato pa tudi ne smemo zaničevati in zasramovati slabili duhovnikov. Slabosti ima duhovnik kot človek, ne kot duhovnik. Judež je grešil ali jegrešiloduhovstvo,duhovska oblast, duhovska njegova služba? Ne! In če je kak duhovnik grešil, ali je potem že nehal biti duhovnik, ali mu je Jezus Kr. odvzel duhovsko cast m oblast? Tudi
Ramo mej sv. mašo, ko jo bolnica opravljala pobožnost 8. dne devetdnev-nicc, razlije se čez ves život neka skrivna moč, slična prijetni gorkoti. Kar zavpije na glas, vstane, hodi po sobi ter se vsede premišljevaje, kaj sc je ž njo zgodilo. Bilo je to kmalu po 71/. uri zjutraj.
Kako se prestraši njena llletna sestra Alojzija prišedši domov iz cerkve ko najde sestro izven postelje; in ko je od veselja se jokaje šla k sosedom naznanit novico, niso hoteli verovati; rekli so le:	umrla	je, umrla!" Slu-
čajno bil je takrat v vasi c. kr. orožnik, g. Grl iz Slapu. Ta stopi pogledat se še edniin možakom, je-li resničen dogodek. Groza in zona ju obide (kakor mi je orožnik potem sam pravil v župnišču) kakor vse, ki so jo popred poznali in obiskali.
Še isti dan pride v cerkev,, blizo 7* ure daleč kjer je ni bilo že 3 leta. Glas se jej je povrnil popolnoma, dasi jej je bil skoraj popolno utihnil že pred 3 leti.
22.	jun. je prišla k sv. obhajilu v cerkev. Ni ga bilo treba nesti k sklepu devetdnevnice, kakor je bilo določeno že 13. jun.
Bolnica je zdrava; šibkost telesna, znaki bolezni, (saj je bila le kost in koža) je še ostala. V prsih ne čuti nobenih bolečin. Že mesec dni po tem dogodku je minulo in o prejšnji bolezni ni sledu. Zmerom čvrsteja je.
Zgodilo se je pa ozdravljenje prav tako, kakor se god6 v Lourdn. Dekle je bilo zelo potrpežljivo v bolezni. Hudo je bila obrekovana pa molila je za razžalnike.
Udano podpisani je že pojasnil ljudem v cerkvi ta-le dogodek, ker niso vedeli vsega. Vodja lanskega sv. misjona preč. g. Nežmah lazarist iz Ljubljane je britko tožil o misjonu: »praktične, žive vere manjka“. In res! tukaj ni žive vere, pri mnogih je usahnila, ni spoštovanja do duhovnikov, mnogo trme in hinavščine, zato se pa tako čudežno ozdravljenje jako prilega našim razmeram.
Vsaj mladino bode Bog k sebi poklical in rešil; pri starejših je malo upanja.
Preudano podpisani ponižno vpraša in milostno poprosi, bi li ne kazalo očitno v cerkvi se zahvaliti za toliko dobroto. Saj dogodek je tako očiten in jasen, da ga ne more tajiti nikdo zdrave pameti.
Župni nrad na Št. Viški gori dne 24. julija 1899
Ig. Valentinčič, župnik.
Tako se glasi uradno poročilo; za resničnost istega jamčim sč svojo prisego kakor tudi z drugimi verodostojnimi pričami, kedar treba. Očitno zahvalo je dovolilo prevzv. nadškolijstvo z dne 28. jul. 1899, št. 2253.
V	jeseni istega leta je šla ozdravljena M. V. peš romat na Sv. Goro in Gorico. Šibkost telesna jej je še zmerom ostala, kterikrat je hujša drugikrat manjša. Spomladi 1. 1900 jo je tudi božjast vila a poredkoma; letos pa že od Velike Noči ne več. Radi velike telesne šibkosti in pomanjkanja krvi skoro ni soditi po človeški pameti da bi še dolgo živela. Vendar pri Bogu ni nemogoča nobena reč.
Tako je bilo dejstvo. Pisal sem tudi t uradnem poročila, da je bila bolnica hudo obrekovana. Zakaj ? Kako ?
ne! Zgodi se lahko, da sv. Cerkev pre-pov6 kakemu duhovniku izvrševati du-hovska opravila, oblasti vzeti pa mu ne more.
In prav to je tudi vzrok, zakaj sv. maša ali sv. odveza slabega duhovnika toliko veljft, kakor dobrega. Oba govorita iste posvečevalne besede, oba delita isti sakrament sv. pokore; kajti sv. maša in sv. odveza sta opravili duhovski in ne človeški... Če je duhovnik grešil, ostal je vendar še duhovnik, ima še vedno neizbrisno znamenje, še vedno isto moč in oblast, katero je prejel z mašniškim posvečenjem. In če se tak duhovnik ne poboljša, je tudi zanj — vstvarjen pekel...
Jurij: Ali jo sploh pekel? Moji tovariši se zlasti smejejo, če kdo omeni to besedo, češ, pekel je le strašilo, s katerim strašijo duhovniki babjeverne ljudi...
Tone:	Tudi	to ti pojasnim, a
danes ne vtegnem... Premišljuj pa o tem, zakaj bi ne bilo pekla? Če mi dokažeš, da ga ni, bom tudi jaz veroval da pekla ni...
Zdaj pa: z Bogom!
Obiskoval sem bolnico večkrat, ker ji* bilo potrebno. Pn misjonu i. 1898 pa mi sama omeni, da nekateri hudobni jeziki v vasi govore, kakor bi jaz hodil k njej sč slabim namenom. Dahi vsak sum od sebe odvrnil, vprašal sem bolnico, ko sem jej hitro potem prinesel sv. obhajilo, vpričo vseh navzočih, zlasti pa vpričo
2	mož nalašč poklicanih, naj s prisego potrdi, da ni -bilo nikdar najmanjšega nespodobnega obnašanja ali govorjenja, kadar sem jo obiskoval, pa tudi sploh nikdar.
Potrdila je vse sč slovesno prisego in potem je bila obhajana. Potrdi pa lahko vse to tudi danes ako treba desetkrat. Seveda hudobnim jezikom ni bilo to prav. Hoteli so namreč vso krivdo zvaliti na njo, češ ona sama je kriva se svojim govorjenjem. Vendar tudi ta sum je odvrnila od sebe ravno o tej priliki s prisego, da ni nikdar dala povod takemu govorjenju, ki bi bilo proti moji duhovski časti.
Eno leto pozneje se je pa zgodilo že navedeno čudovito ozdravljenje. Sedaj pa niso vedeli hudobni jeziki, kam. Molčali so nekoliko časa, trdo molčali in tuhtali, kako bi jo zavili. No v teku časa sta jim prišla na pomoč tudi general naših umazanih naprednjakov ter njegov adjutant. Večkrat sta hodila popraševat svoj „škrbasti parlament11 na Dabor ter skrbno zbirala gradiva „babjih flavz“ ter s tem delala javno mnenje češ: „go-spod je sam „čudež“ naredil, vse je le gola sleparija, gospod se je hotel oprati na ta način". Vse je bilo dogovorjeno; saj ni bila tako hudo bolna, vstajala je že pred, zdravil jo je gospod sam in potem ko jo je ozdravel, je pa za „čudež“ razglasil v cerkvi. Taki so farji—sleparji
— delajo se pobožne, a so podle duše; poznati jih je treba; nas ne bodo vodili za nos. Ovaditi ga moramo orožnikom kot sleparja; imamo priče, halo — to bo snovi za „tutti frutti“ — far bo po tleh za vselej.“ Tako in enako se modruje v naprednjaških inteligentnih krogih Gorskih umazanih liberalcev, saj drugega evangelija ti ne poznajo, kakor »Slovenski narod“, „Rodoljub“, „Sočo“, „Pri-morec“, „Rdeči prapor11. Kar dobč v teh listih, prežvekvajo po noči in po dnevu
— sami se imajo za Gorske bogove in najboljše kristjane; varujte se, da jih ne pohujšate.
Na vse take izbruhe satanske ne-vošljivosti in predrzne zlobnosti, bodi moj konečni odgovor: Kdor kaj trdi, mora tudi dokazati. Dokažite mi neresnico oziroma sleparijo zgoraj omenjenega ozdravljenja. Vsaki verodostojni priči, ki se upa očitno in jasno ovreči omenjeni čudoviti dogodek — obljubim slovesno 100 kron nagrade. Dokler pa tega ne storite, smatram vas vse, ki ste se hudobno izmislili ali pa izmišljeno dalje trosili, da bi resnico osmešili in utajili, ostudnim lažnikom in nesramnim obrekovalcem moje duhovske časti, nedolžnosti in resnice sploh.
Na dan toraj s takimi pričami, zaslužek je lahek. Da mora kdo verovati v ta-le „čudež“ tega ne tirja nikdo. Da je treba pa resnico govoriti, ima pravico vsakdo. Z lažmi pa še nikdo ni zmagal, dasi so „duh č a s a“, tudi Gorska liberalna banda ne bo!
Ignacij Valentinčič, župnik.
Kaj hočejo liberalci?
(Konec).
Proč od Rima bi tedaj radi odtrgali liberalci tudi priprosto verno ljudstvo. Zato pa je hujskajo in dražijo po svojih časopisih na vse mogoče zvite načine proti kat. cerkvi. Da pa ločitev od Rima čim prej dosežejo, treba je začeti pri temelju. Treba je najprej izruti mladini iz mladih src vero in Boga ter jim vcepiti protiverske, liberalne nazore in mišljenje. Zato pa so se z vso silo zagnali v šolo ter kriče in pišejo: Sola naj se loči od cerkve. Cerkev nima v šoli ničesar opraviti. V tem smislu pišejo tudi vsi slovanski liberalni listi, zlasti pa »Učiteljski Tovariš14 to je list, ki ga pišejo liberalni, protikatoliški učitelji. Kaj pa je to: Šola naj se loči od cerkve? Kdaj se loči šola od cerkve? Takrat, kadar katoliški duhovnik ne bo smel vstopiti v šolo k nedolžni mladini, da bi jo učil izpoznavati Boga in njegove zapovedi, takrat, kadar bo v šoli gospodaril edino le liberalni, brezverski učitelj. — Kaka mladina pride iz take brezverske šole, ni težko uganiti. Brezbožna, hudobna. Take ljudi seveda ni težko nadražiti in
nahujskati proti duhovnikom, samostanom in cerkvam. O ne. To je prav lahko delo. To se vidi ravno sedaj na Španskem in Portugalskem. Ko liberalci dosežejo svoj namen, potem pa zvrnejo hinavsko vse na ljudstvo, češ: Vidite, ljudstvo samo se hoče otresli nadvladja klerikalizma in izkoriščevnuja kat. cerkve. Tako lažejo in še bolj hujskajo. — Tudi v našem Sržavnem zboru so že zahtevali liberalni poslanci, da naj se loči šola od cerkve. To se je zlasti jasno pokazalo zadnjič, ko so hrumeli in tulili, kakor sestradani volkovi proti našemil prihodnjemu cesarju Ferdinandu, ker je pohvalil delovanje „Kat. šolskega društva* ter j^ vzprejel v svojo varstvo. On vidi le v katoliški šoli rešitev in srečo avstrijskega ljudstva, liberalci pa ravno v katoliški svoj pogin in propad. Od tod hrum in šum in stok. — No, zasedaj niso še mogli liberalni poslanci izvesti svojih nakan in doseči svojega namena, ker jih je še premalo. Če pa bo prišla pri prihodnjih volitvah večina liberalcev v državni zbor, potem pa se bo kmalu godilo tudi pri nas tako, kakor se godi sedaj na Španskem in drugod.
Da, žalostni časi nas čakajo, ako se bomo pustili voditi od liberalcev. Kadar nas spravijo popolnoma v svoje kremplje, nas bodo pa trgali da bo joj. Kajti za telo nimamo pričakovati nič dobrega od liberalcev, veliko manj pa za dušo. Grozno je le misliti, kam je privedel liberalizem razne dežele. Da se kaj takega ne zgodi tudi pri nas, uprimo se jim krepko dokler je še čas, ne dajmo se voditi in slepariti od slavohlepnih, sebičnih liberalcev. — Otresimo se jih povsod. Oni nas vabijo na pot, katera nas mora privesti v pogubo. Zato pa proč z liberalci in njihovimi pohujšlji-vimimi časniki! Zlasti ne pustimo priti liberalcem tje, kjer morejo napraviti največ zla, namreč v državni in deželni zbor. Mi smo prepričani katoličani in hočemo imeti tudi prepričane katolike za svoje poslance.
Politični pregled.
Volilno gibanje na Kranjskem
je kaj živahno. — Obe stranki prirejali shode. Dr. Tavčar prodaja po mestih in trgih svoje osle, kozle, uši itd.; inteligenca pa ga vestno posluša. Katoliška narodna stranka je že postavila v vseh kmečkih ohrajih kandidate, ki se tudi pridno predstavljajo volilcem. Med kandidati je večina novih, spretnih moči, ki bodo hotele in mogle delati v blagor kmeta. Liberalci pa še-le love razne bogataše in grajščake, kateri naj bi zastopali kranjskega kmeta.
Carska dvojica na Francozkem.
—	Prve dni meseca septembra bode car Nikolaj II, s svojo soprogo zopet obiskal Francozko ter s tem izpolnil svojo obljubo iz leta 1896, ko je obljubil, da hoče v kratkem zopet obiskati Francozko ter bivati tam nekaj časa. Carska dvojica bode bivala na Francozkem baje 14 dni. Za prebivanje teh visokih gostov je od-menjen grad Compičgne, kjer so se že začele delati priprave. Carska dvojica se udeleži tudi zaključnih velikih vojaških vaj dne 10. sept. pri Reimsu ter obišče tudi glavno mesto Francozke Pariz. — Nemški listi seveda niso popolnoma zadovoljni s tem potovanjem, vendar ne bi bili tako hudi, ako bi se car pred svojim potovanjem na Francozkem poprej sešel z nemškim cesarjem bodisi v Gdanskem ali v Kiel-u, kakor je bilo baje z začetka nameravano. Ker pa ni niti ruskemu poslaniku v Berolinu niti kaki drugi visoki diplomatižki osebi še ničesar znano, da se misli car pred svojim potovanjem na Francozko sniti v jednem gori imenovanih krajev z nemškim cesarjem, a se potovanje na Francozko vedno bolj bliža, začeli so nemški listi nekako uha vihati.
Novice.
Našim gg. naročnikom. — Prosimo, gospodje, izpolnujte svojo dolžnost. Tako malo se potrudite doposlati majhno svoto naročnine! Vedite, da gospodje okolo lista se trudijo brezplačno. Torej gre ves denar ki ga dobimo v tiskarno in za poštnino. Prosimo, kdor list dobiva, naj se potrudi, da pošlje te male kronice, da bodemo odslej v tiskarni redno odračunovali.
Duhovniške i/.preinembe in na-ineščenja v goriški nadškofiji: gospod Mihael Kragelj, I. kapelan v Cerknem, pride za župn. upravitelja v Šebrelje;
dosedanji II. kaplan, g. Vinko B u d a, poslane 1., na njegovo mesto pride no-vomašnik Ivan I) ras če k. Gosp. Ivan Košir, I. kapelan v Tolminu, gre za vikanja v Obloke, v Tolmin pa pride za
11	kapetana novomašnik Val. Ra tič. C. Frančišek Franke, vikarij v Trenti, je premeščen v Osek, naslednik mu bode dosedanji 1. kapelan v Bovcu, g. Josip Abram, a na mesto poslednjega]pride novomašnik g. Peter Š o r I i. Dosedanji kapelan v Volčah, g. Ivan K u n š i č, je premeščen v Podmelec, podmelški kapelan g. Val. K n a v s, pride za kurata v Gor. Trebušo, g. kurat Ant. Plesničar iz Gor. Trebuše za administratorja v Lokve, novomašnik gosp. Atilij Medveš pa je imenovan za kapelana v Volčah. Gosp. Hinko Črnigoj, kapelan devinski, grč za vikarja v Vel. Žablje, na njegovo mesto pride novomašnik Val. Pirec; dosedanji kapelan Črniški,g. Lipe Abram je imenovan za vikarja v Pliskovici, naslednik mu bo kot kapelan v Črničah g. novomašnik Ivan Franke. Dosedanji kapelan v Ročinju, g. Edvard Mežnaršič, je odločen za administratorja na Otlici, novomašnik Jos. Milanič imenovan za II. kaplana v Komnu, g. Ivan Rejec za kapelana v Dornbergu. Novomašnik Rom. Bratuš gre za subsidiarija in be-nelicijata v Marijan, g. J u s t u 1 i n M. pa je premeščen za vikarija v Zdravščino. Dosedanji prefekt v dešk. semenišču, g. Fr. Set ni čar, gre za voditelja v slov. „Alojzijevišče“, na njegovo mesto v malo semenišče pa dosedanji I. kapelan v Gradežu, g. dr. Ivan Tarlao.
Premem be pri čč. o o. kapucinih. — O. Damascen gre iz Gorice v Mittersdorf; v Gorico prideta o. Otokar Cejan iz Celovca in o. Erhard Pečar iz Celja.
Duhovne vaje za duhovnike v lat. jeziku so pričele v pondeljek. Udeležuje se jih 50 duhovnikov. Prihodnji pondeljek dne 2. sept. pričnejo duhovne vaje v nemškem jeziku. Vodil jih bo slavno znani P. Kolb. Duhovščina goriške nadškofije pa tudi tržaške, poreške in krške škofije je uljudno vabljena, da se udeleži v obilnem številu.
Preoblečenje pri čč. oo. frančiškanih na Sv. Gori. — V soboto je v svetogorski cerkvi preč. p. gvardijan Kalist sedmerim kandidatom obleko sv. Frančiška slovesno izročil. Slovesnosti se je udeležilo obilo pobožnega ljudstva.
Sv. birma in kanonična vizita-eija bode od 8—14 septembra v dekanatu tržiškem, od 21. sept. do 3. oktobra pa v dekanatu Fiumičelskem v Furlaniji.
Osebne vesti. — Gospodu Plohlu, c. kr. profesorju na tukajšnji realki, je podeljen o priliki njegovega upokojenja naslov šolskega svetnika. — Poročil se je gosp. Ivan Vrščaj, voditelj ljudske šole in učitelj pripravnice v „Šolskem Domu“ z gospodično Klementino Božičevo.
t Nj. Prevzvišenost grol' Franc ('oronini-Cronberg umrl. — Nepričakovano se je raznesla v nedeljo vest o nenadni smrti Nj. prevzv. g. grofa Franca Coroninija-Cronberg, tajnega svetnika in komornika Nj. Veličanstva, viteza železne krone I. vrste, zlate kolajne za zasluge ter vojne kolajne, dosmrtnega člana gosposke zbornice, c. in kr. polkovnika, častnega meščana goriškega in častnega občana raznih občin. Visoki pokojnik je bil še v sredo v mestu, ter vodil posvetovanje v kmetijski družbi, katere nenadomestljiv predsednik je bil že dolgo vrsto let. Zvečer se je vlegel v posteljo, v nedeljo okolo 9. ure izdahnil je po prejetih sv. zakramentih svojo plemenito dušo.
Vest o tako nepričakovani smrti visokega pokojnika napravila jo globok utis po celi kronovini naši, kajti izgubila je ista v njem jednejfti najplemenitejših svojih sinov. Mir in pokoj njegovi duši!
Za Alojzijevišče. — Pri banketu starešinstva v Mirnu na dan rojstva Nj. Veličanstva nabrali 10 K 40 h, in sicer pol za „Alojzijevišče*4 in pol za »Šolski Dom“; preč. g. Fran Pavletič 5 K.
Dvoletni pripravljalni tečaj za meščanske šole. — Ako se oglasi de-setorica učiteljic, se odpre na tukašnjem ženskem izobraževališču že v prihodnjem šolskem letu pripravljalni tečaj za meščanske šole. Podučevalo se bode dvakrat na teden sledeče predmete in sicer v nemškem jeziku: matematika, fizika, naravoslovje, prosto risanje in geometrično risanje. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu od 19. do 22. sept.
Na <\ kr. pripravnici za učiteljišča v I*od^(tri pri Gorici so prične Šolsko leto dno lf>. septembra. Vpisovanji; učencev bodo dno 12. 13. II. in 15. septembra od 9	12 ure prodpolmlne v lu-
knjanjem šolskem poslopji.
V	ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli lito leto (ali vsaj IH in pol lela) svoje starosti ter z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo ali kak razred srednjih šol.
Za vsprejem se zahteva: zadnjo šolsko spričevalo o stavljenji kozic in zdravniško spričevalo o splošnem zdravstvenem stanji dečka.
I'cekar obsojen. — V četrtek se je vršila pred lukajšnim okrožnim sodiščem obravnava proti znanemu voditelju socijalnih demokratov Učekarju. Obtožen je bil, da je dne 7. julija pri shodu socij. demokratov zagrešil zločin žaljenja vere. Zagovarjal ga je dr. Pinaucig, ki se je v svojem zagovoru zaletaval v katoliško vero. Sodišče je (Jčekarja obsodilo na šest tednov težke joče, poostrene z jed-nim postom.
Penitcncijarija za Goriško. —
„Soča‘‘ pravi o nekem mladeniču, da so mu bili gotovo grehi odpuščeni, četudi mu duhovnik ni podelil sv. odveze. Ali si je sam dal odvezo ali sla mu jo dala Tuma ali Gabršček? Vsekakojoje moral dobiti od osrednjega odbora „napredne“, ker njega glasilo to zatrjuje. Sedaj se nam tudi svita, čemu je toliko uradnikov v hiši „Ljudske posojilnice11. Vsi ti so menda izvrševalni organi velike pe-nitecijarije narodno-napredne stranke.
„Soča“ in spovednica. — Zadnji čas je „verna“ „Soča“ zopet pričela napadati duhovnike v spovednici. Tak boj je jako lehak. Saj tudi pri „Soči“ dobro vedo, da duhovnika veže spovedna molčečnost, da se torej braniti ne more. Da, take vrste boj je lehak, a vitežki ni. Posebno besni „Soča“, ako zve, da je kateri duhovnik v spovednici svaril pred slabimi listi. Kaj pa vendar misli, da bodo duhovniki njej na ljubo zanemarjali svoje dolžnosti?! Ali ni dušni pastir dolžan izročene mu ovce varovati slabe paše (slabega berila). In ako je človek dolžan zapustiti bližnjo grešno priložnost, da zadobi odpuščanje grehov, dolžan je opustiti tudi slabe časnike, ki so zanj bližnja priložnost, da vera v njegovem srcu zgineva. Konečno pa nam „So-čine“ notice jasno dokazujejo, kako pripravljeni in razpoloženi za sv. odvezo so bili vsi ti naprednjaki, ki so se v spovednico hodili prepirat, potem pa seveda gorko, olepšano in povečano nesli v „Sočin" brlog. Toda „Soča“ duhovnikov ne bo učila njihovih dolžnosti.
Višek zlobnosti. — „Primorec“ piše: „ln odšel je (mladenič) iz spovednice, v cerkvi je pomolil še lepo, kakor se spodobi pravemu kristijanu potem pa je odšel domov. Gotovo je, da so bili mladeniču, ker je prišel k spovedi z dobrim namenom, kor je povedal vse, kar mu teži srce, grehi odpuščeni, četudi „božji namestnik" ni povzdignil svoje roke ter izrekel svojega: Absolvo te — —
Ali ni to višek zlobnosti? Ali ni prozoren namen „Soče“, tem načinom ljudi odvračati od sv. zakramentov? Ali ni to zasmehovanje zakramenta, ako kdo zasmehljivo piše o odvezi in „božjem namestniku41? In taki ljudje hočejo biti stebri krščanstva. Sleparji so!
Iz St. Petra. — Kdo je kriv smrti grofa Coroninija? Klerikalci! — Kaj? To ni mogoče! — 0 pač, le vprašaj našega naprednega Petra, on ti bo že pojasnil vso stvar. — V Št. Petru so namreč imeli zadnje dni občinske volitve. Tu so pa bili klerikalci tako nesramni in predrzni, da so tudi grofa volili in imeti so ga hoteli celo za župana, kakor je bil dosedaj že precej veliko let. No, naprednjaki so imeli več usmiljenja ž njim. Vedeli so, da je županska čast združena z mnogimi križi in težavami, radi tega so že pred par meseci sklenili, da ga ne bodo več volili, da mu tako breme od-vzemo in s tem seve tudi življenje podaljšajo...
Približal se je osodepolni dan volitve, 23. avgust. Predrznost klerikalcev prikipcla je do vrhunca — grof je bil zopet izvoljen in sicer enoglasno! Naprednjakom se je to početje tako studilo, da se kratkomalo niso hoteli udeležiti volitve, češ, s tako črno bando pošten človek ne sme imeti nič opraviti.
Kaj pa grof? No, grof videč to početje, usmilil se je naprednjakov, in zato se je sam umaknil — umrl je!
Ali niso loroj klerikalci krivi gro-love smrti ? Gotovo! To li potrdi modra glava našega Petra, glava kakoršna no raste na vsakem zelniku. Kadi lega smo Sempeterci lahko ponosni, da imamo tako glavo v svoji sredi. Splošno mnenje je, da tako ,,kunštna“ glava ne zasluži, da bi bila skrila in nepoznana v kakem skritem kraju, ne, ona hi morala dičiti županski stolec! Toda — psst!! Kaj bi bilo, ako bi naš Peter za to zvedel — utegnil bi jo še on popihati na drugi svet in klerikalci bi imeli na zadnje celo dvojno smrt na svoji kosmati vesti! No, tega pa že ne, to bi bilo pregrozno!
Št. And rež. — Še ne miruje to človeče — namreč „Gerbov sin". V zadnjo „Sočo*‘ je poslal par vrstic, ki so vredne edino le njegove ,.olike**. Pravi namreč, da nam je zlezla korajža v hlače. Revček, ravno narobe je ! On je prvi hrumel v „Soči*‘ grozne besedo, da „ako mu ne dokažemo kar smo pisali o njem (namreč da se je širokoustil o sv. misijonu) se bomo videli kje drugje". Naprej „Gerbov sin“ s tistim groznim „kje drugje". Tukaj ni vredno da še nadalje o njem pišemo ker je premalenkosten. — „Prim. Listu" pravi, daje krivoverski. Seveda, za take prismode kakor je on je že krivoverski, pa za druge pametne Štandrežane — kar so skoro brez izmeje — je poučljiv lisi.
Iz Oseka. — Dne 15. t. m. popoldne nas je zapustil naš ljubljeni g. vikar Franc Knavs. Šol je tako nepričakovano, tiho. Skoraj gotovo zato, da ni naredil ob slovesu grenkosti ne sebi ne vikar-janom. Kakor je bilo že objavljeno, šel je k č. o. lazaristom, kamor je vedno željo imel. Da je hil unet dušni pastir, o tem ni treba zgubljati besede; to kaže že njegovo dejanje, ker je zapustil tako rekoč svet in šel v strogi red. Vse njegovo delovanje, izvrstnigovori in obnašanje ostane v vednein spominu vikarjanov.
Za to Vam srčno kličemo: Hvala in z Bogom! Nam pa daj Bog vrednega naslednika.
Iz Avč nam poročajo, da sta šla dva inženirja na Most k Sv. Luciji in sta se v Ročinju za trdno izrekla, da železnica pojde od Gorice do Sv. Lucije na desnem bregu „Soče“. To seveda ne bo ljubo občinam na levem bregu (Avče, Levpa, Kal itd.) Mosta bota do Ročinja dva.
Iz Tolmina. — Izv. dop. Na povabilo Milana Ivančič-a c. k. poročevalca pri tolm. glavarstvu zbrali so se dne 18. t. m. udje c. k. kmetijske družbe v Gorici. Navzočih je bilo 25 udov. V zadnjem času je pristopilo več kmetov, tako da jih je zdaj v tolminskem sodnijskem okraju 42. Po S 19 društvenih pravil imajo li udje pravico voliti dva odbornika v centralni odbor v Gorici.
Zboru je predsedoval Ign. Kovačič veleposestnik pri Sv. Luciji, ki je že 25 let ud c. k. kmetijske družbe. Pojasnil je v kratkih besedah pomen kmetijske družbe in tudi popravljena pravila. Po novih pravilih ustanovil je shod udov „Kmetijski odsek za tolminski sodnijski okraj". Za načelnika kmetijskemu odseku je bil izbran enoglasno Andrej Vrtovec učitelj v Tolminu, ki je ob enem delaven ud pri sadjarskem društvu v Tolminu. Za 'podpredsednika je bil izbran Iv. Lužnik posest nik v Polubinju in za tajnika L. Gaza fu ra.
Z glasovnicami sta bila izvoljena v centralni odbor Milan Ivančič in Oskar Gaberšček.
Zdaj pa k delu. Ne veliko govoriti, pač pa mnogo delati! Lepo je, da so bili pri shodu zastopani vsi stanovi!
Od Idrijce. — Kot odgovor na tvoj nesramni dopis v „Soči“ št. 92., v katerem napadaš po krivici svojega č. g. dušnega pastirja, ti pošiljam te-le vrstice:
Po tvoji izjavi je pravilno Idrija, pa ne Idrijca, dočim govore ljudje največ le Idrijca. Seveda pomanjševalno ime smrdi tebi, ako hoče kdo o kaki vodi govoriti, največ pa ti najbrže smrdi blagoslovljena voda. Dopisnik ni sedel na sodu, pač pa sediš Ti večkrat v krčmi in pogledaš pregloboko v kozarec. Seveda takrat ne vidiš valov v Idrijci, kor li je pred očmi vse nekam „molno“. Hvala za novi izraz lažnjiveo! Dosedaj so se imenovali ljudje govoreči resnico resnični, pa no lažnjivci. Seveda v tvoji „napredni*‘ glavi je vse „narobe*‘. Čudno je tudi to, da nisi še nikdar slišal svojega imena „Pavliha*‘. Kad bi vedel kaj je to „Pri-smojenec“. Ali se morda tiče la izraz Tvojih možganV Radi izraza, da ljudem liste vsiljuješ, se ne bodem jaz izgovarjal, ampak to naj store drugi, kateri o tebi
še bolj „spošlljivo“ nego jaz pišejo. Vse je torej znamenje, da te vso sovraži, nasprotno pa da vse ljubi in spoštuje tvojega nasprotnika, svojega dušnega pastirja! Zapomni si! „Bislrosoški*‘.
(L (ialtrščcku ! —- Slišal sem, da sto zelo radovedni in zato Iudi nevoljni, kod in kam hodim toliko, in kdo mi daje v to dovoljenje. G. Gabršček! Jako mi je žal, da sem izvedel še le zdaj, da se mi je vsakikral javili tudi pri Vas in tudi Vas prosili dovoljenja. No, za naprej se poboljšam, in tako upam, da pridom kmalu zopet v milost pri Vas. Da se pa najino razmerje radi moje svojoglavnosti vsaj doloma omili, prosim zajeden slučaj takoj odpuščenja in visoko — dušnega spregleda: 18. I. m. sem bil na poti v belo Ljubljano, in tam nekje, vrh Kobariškega klanca sva se slučajno srečala; jaz pa, trmoglavec in novednež sem šol kar dalje, ne da bi javil, kam grem, prosil milostnega dovoljenja, oziroma se v slučaju prepovedi vrnil zopet v Bovec; da, celo nič nisem porajtal za neko opazko očitne neprijaznosti.
V	slučaju, da bi se bil javil, bi mi bili Vi gotovo tudi pokazali pot nazaj v Bovec, kar bi ,?e mi bilo zelo poplačalo. Doletela bi me bila namreč v četrtek velika sreča in izreden užitek, poslušati divno-nafarbane bedarije,gosp. dr. Tume! Kako mi je žal za to — zlasti, ker sem bil na imenovani zaupni shodič celo vabljen, dasi je vse vedelo, da me ni doma! Vse se pač kaznuje na svetu.
G. Gabršček! Zdaj sem se v svojem kesanju poboljšal, in ponižno prosim, ali naj Vam pošljem tudi dekret za Trento v konečno nadaljno potrdilo?
Bovec, 27. avg. 1901.
Ponižno — udani J o s. A h i' a m, bivši kaplan trmoglavec. Strela je udarila v zvonik zapo-toške cerkve. Odnesia je obok pri zvonovih. Od tod se je razdvojila, in jedna iskra je udarila v cerkev ravno na oltar. Škode je približno 250 kron.
Iz libnšenjske duhovnije. — Janez Koren, učitelj v Mavhinjah, bivajoč na počitnicah v Sužidu pri Kobaridu, pripeljal seje 11 t. m. možko na biciklu proti sv. Lovrencu (podružnica libušenj-ska); pustil je bicikelj pod gričem in prišel gori, bil je namreč ceikven shod pri sv. Lovrencu. Ko so ljudje pobožno poslušali pridigo, je on pridno pisal. Ko je g. kurat končal cerkveno propoved, spravil je g. učitelj popisani papir in rekel : „Možje, če niste dobro poslušali, boste pa pridigo brali v „Soči“ in „Pri-morcu“. Od tistega časa mi vedno zvesto poprašujemo, ali je že bila tiskana pridiga našega g. kurata; pa vedno se nam odgovarja: „še ne!“ — Kako to g. učitelj?! Pač niste mož beseda, ali pa Vam g. Drejče veliko ne zaupa! Torej spolnite obljubo, na dan s pridigo! Naš g. kurat, kakor je sam rekel, ima pridigo spisano in Vam jo lahko posodi, če morebiti niste znali dobro pisati. Kedaj bomo torej tako srečni, da bomo brali ,;dru-kano“ pridigo?	Več	libušenjskih
radovednežev.
Opomba u r e d n. Vprašamo: Ali so učitelji zato postavljeni, da služijo za policaje Gabrščeku? 0 tem širokoustnem gospodu se nam marsikaj poroča. Posebno rad menda zabavlja proti ljudstvu čez duhovne. O neki priliki je baje celo izustil bogokletne besede: „f...i so tako požrešni, da se še colo med mašo ne morejo zdržati". G. učitelj, kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.... Zapomnite si to dobro!!
Iz Bovca. — Bovški poslanec, dr. Tuma je prišel čez 2 leti zopet enkrat v Bovec. Vže 17. t. m. je hil „na pošti*1 in premišljeval, kaj in kako. Vsi smo mislili, da priredi v nedeljo shod, na katerem bo poročal o svojem delovanju, a motili smo se. Pač pa je šel mož popoldne v Cez-Sočo, kjer je bilo pri g. Vulču streljanje na dobitke, in potem napovedan ples. (J. poslanec si je mislil, da ne bo veselica popolna, ako ne bo vsaj nekakega navideznega shoda, in zatrt je bil tudi ta kmalu „narejen*‘. Na I to, kdo posluša, je malo gledal — glavna stvar je pač, da so poslušalci, tudi če ! so lo-ti ženske in otroci. Možje so stre- 1 Ijali na dobitke, srce in oči imeli na „Šajbi“ — ali so bili vsaj z ušesi navezani aa g. dohtorja, ne vemo. Vemo pa to, da so mu Čez-Sočani menda štirikrat vstrelili s topiči nu čast; ali so pa streljali tudi kaj na čast ."'sarju?
Obnašanje naših nasprotnikov.
—	Poznamo „narodnega naprednjaka*1,
kateri stanuje na Pušnoin (vulgo Pavliha) in kateri so tudi prav primerno svoji stranki obnaša.Ta mioenozob-goneral-chef hodi oh nedeljah na Srednji' k sv. maši. pri kateri je I ud i „pobožno pričujoč”. „Tudi ima svoje; misli zbrane in moli ponižno k svojemu Bogu*1. Daritev sv. mašo se za njega opravlja Inko-le: Med sv. mašo in prod sv. mašo sodi „Pavliha“ pod lipo prod cerkvijo in kadi svojo neizogibno cigarete. Ponosno se ozira na Pušno v svoj „Grad Miramar“. Proti koncu sv. maše se pa spravi ,.Pavliha" v cerkev in stojo drži prav po narodno-naprednem navodilu roke na hrbtu. Po sv. maši se zopet postavi ,,Pavliha" pod lipo, češ, kako me bodo ljudje gledali! In res. ljudje ga gledajo in si mislijo: pobožen človek! Zatem se pa spravi naš ,,Pavliha" v krčmo, kjer pridno obira častivrednega g. vikarija, dokler ga ne bacnejo iz krčme!
Rastislav.
Iz Devina. — Minulo nedeljo poselili so tržaški in goriški Sokolci Devin in sicer „Tržaški Sokol" je prispel po-poludne ob 4. in pol s parnikom v devinsko luko, kjer je bil s srčnimi pozdravi sprejet. Ob istem času je prišel tudi „Goriški Sokol" z vlakom. Obe društvi ste se sešli pred vasjo in ste se navdušeno pozdravili. Z godbo in petjem odkorakali so potem na vrt g. Plesa, kjer so se zabavali s telovadbo, godbo in petjem. Krasna razsvetljava po vasi, vihrajoče narodne . in cesarske zastave, umeteljni ognji in streli iz topičev poveličevali so ta bra ski obisk. — Se v6, nekaterim Lahončkom ni bilo všeč slišati in videti tak pojav slovenske zavednosti in pokazali so svojo dvatisočletno omiko z raznimi psovkami; a to ni motilo slov. navdušenja. Slovesno spremljani vrnili so se Sokoli domov. Prisrčno je bilo slovo posebno od „Tržaškega Sokola", ko je parnik odplul iz luke po gladkem morju ob svitu lune in bengaličnih ognjev. — Odmevalo je: „Buči, buči* morje adrijansko, bilo si in boš slovansko!
Kmečki odsek c. kr. kmetijskega društva za Gorico in okolico.
— Po novih pravilih, ki so ravnokar stopila v veljavo, povabijo podpisani, kateri so povabljeni vstanoviti kmečki odsek našega c. kr. kmetijskega društva za Gorico in okolico Vaše Blagorodje naj pride dne 12. septembra t. 1. ob 10. uri predpoludne k občnemu zboru v dvorano deželne hiše v Gorici, v ta namen blagohotno pripuščeno, kjer se ustanovi omenjeni odsek ter se izbere predsednika, ednega podpredsednika in tajnika, kakor velevajo pravila. V Gorici, dne 17. junija 1901. Ant. Nigris, v Gorici, Andr. Kocijančič, v Podgori, Iv. Fonsari. v Št. Mavru.
Izjavljamo, da c. g. vikar Val. Pipan ni pisal dopisov iz Srednjega in od Idrijce, v katerih se imenuje neki Pavliha.
Kršč. mislečemu slov. dijaštvn!
— Vabilo na III. sestanek krščansko-mislečega dijaštva, ki se vrši dne 3., 4. in 5. septembra t. I. v Ljubljani. Vspored:
V torek dne 3. sept. zvečer je pozdravni večer v veliki dvorani „Kat. doma". —
V sredo, 4. sept. je ob 8. uri zjutraj tiha sv. maša v Uršulinski cerkvi na Kongresnem trgu, katero daruje preč. g. kanonik Andrej Kalan, častni član ,,Danice". Ob 9 uri se otvorijo v „Katol. domu" predavanja. Dopoldne slede predavanja ie bogoslovja in modroslovja. Popoldne se predava iz elike (mesto medicine) in iz sociologije. Zvečer istega dne je ob V-,8. uri komerz v veliki dvorani „Kat. doma". V četrtek 5. sept. izlet v Vintgar. Odhod z jutranjim gorenjskim vlakom. Predavanja so znanstvena. Debate se sme udeležiti vsakdo, a izključena je vsaka neznanstvena polemika. Komersa se smejo udeležiti le somišljeniki. Dragi tovarši somišljeniki! Prihitite mnogo-brojno k sestanku, da pokaže krščansko slovensko dijaštvo lahko s ponosom na svoje čete, ki se v očigled moralne in umstvene dekadenco moderne inteligence opirajo na stare, tisočkrat že preskušene in zato edino prave ideale krščanstva, katero jo velik dol slovenskega dijaštva javno in deloma zasebno zavrgel. Ne gre pri tem sestanku za kake politične manifestacije, ne, — nam gre za naše temeljno svetovno prepričanje, v katerem živimo, delamo in umiramo. Snidemo se zato, da se ogrejemo v medsebojni ljubezni in v ljubezni do našega ideala. Storimo vsak svojo dolžnost in vspeh nam je zagotovljen.
Pripravljalni odbor.
Lekarna
Prave In edine žel. kapljice
znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (\ arstvena znamka) popjje _ Okrepi
želodec, store, da agine v kratkem lasti omotica in hi-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
IKISTOFOLETTI
v Gorici.
Ali so kaj taccpa zmožni liberalci? — Ravnokar je priobčila kongregacija .,belih očetov" svoje letno poročilo. Njihovih misijonskih postaj ji* sedaj ti:'), v katerih se nahaja 201 misi jonarjev, 14-0 sester in okoli 1000 kate-histov. Število izpreobrnjencev znaša tiO.OOO, katehuncev pa je 1 (> 1.000. V njihovih lil šolah dobiva pouka 9500 učencev in učenk, bolnikov pa niso v pretečenem letu oskrhovali nič manj kakor 342.000. Tako delujejo „beli očetje'* med nesrečnimi črnci.
Izpoved umirajočega. — Pred časom je prestopil k protestantizmu mitničar mesta Inomosta Janez Ilofer. Le-ta je pred svojo smrtjo poklical župnika od sv. Nikolaja in d v« priči ter zopet prestopil v katoliško cerkev, češ, ne upam se umreti kol krivoverec. Proti priči, staremu mesarju, obrnjen je dejal: „Prav si imel. Janez, če je le en Bog, ne more imeti dvajset ver.
Buri ne pijo žganja. — Burska vstrajnost prihaja gotovo tudi od tod, ker je v burski vojni pitje žganja najstrožje prepovedano in tudi uživanje alkoholičnih pijač je pri Burih jako omejeno.
Zti kratek čas.
Razkolniki iz golega sovražtva do papeža nočejo sprejeti gregorjanskega koledarja, katerega se zdaj držijo vsi omi-kanci celega sveta. Zato pa so razkolniki in tudi unijati, h katerim bi brezvestni liberalci radi naše verno ljudstvo zapeljali, zdaj za 12 dni za nami. Zato tudi imajo Sveti dan še le na naše Sv. tri kralje. Nekemu vipavskemu rojaku, ki je v službi na Turškem, so razkolniki v neki družbi očitali, češ, da so katoliki nespametni, ker se glede praznikov ne držijo „starovereev“. Prebrisani Vipavec pa jim jo zasoli: „Kaj 1 mi katoliki nespametni? Vi razkolniki ste takrat š e s p a 1 i, ko je bil Kristus rojen in ste se še-le 12 dni kasneje zbudili41.
In naši naprednjaki nas hočejo zapeljati k tem nazadnjakom?! In se niti ne sramujejo trditi, da so napredni!
OlajSevalna okoliščina. — Zagovornik: „Spomnite se, gospodje porotniki, da obtoženec je nekoliko gluh in zato ne more popolnoma slišali glas vesti“.
Vse ostane dolžan. — Krojač: „No, kedaj bodete pa plačali?“ — Dijak molči. — Krojač: „No ja, še odgovor mi ostane dolžan!“
Posestvo naprodaj,
JJlizu Gorice proda .so celo posestvo. ali deloma. — Plačil se po pogodbi. In sicer hiša z vsemi gospodarskimi poslopji : vinogradi,njive, travniki in gozdi. — Več se poizve pri g. Ivanu Čubej, čevljarju na Ajšovici.
►ooooo
Krojaški mojster
__	v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji,
izdeluje
vsakovrstne obleke za mo5ke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
>0000000
poMCHlnik iii trgovec, Gorica,
Šempeterska ulica št. 68,
priporoča p. n. občinstvu ^ svojo trgovino jedilnega blaga, kakor tudi turši-CO itd. itd.
Cene so najnižje. J
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
U Teodor Slabanja, jjjj
\
8
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
■ 4 priporoča prečast. duhovščini za M izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke.
H’ i Obroke si pa preč. p. n. gospod J naročevalec sam lahko določi.
K*"*”:
i
Ker se me ižče še vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, da se nahaja moj novi atelije že dve leti v
Gosposki ulici
št. 7 II. nadstr. v hiši „(*or. Ijud. posojilnice44, kjer je tudi „Krojaška zadruga41. Atelijč je v vsakem oziru najmodernejši, najlepši, največji v Gorici, ter urejen velikomestno.
Priporočaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi-Iježim se z odličnim spoštovanjem
Ant. Jerkič,
odlikovani fotografski zavod v Gorici, Gosposka ulica 7.
C. kr.
*
priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v gorici, na Jravuiku št. 22 I. nadstr.
M. POVERAJ,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga i/. avstrijskih in inozemskih tovarn ler gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno inožko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odtekam za vsaki slan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Badi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. f> v pritličje
se prodaja blago po tovarniških conah!
oooooooooo
jtnton fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima begalo zalogo raznovstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže ludi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
oooooooooo
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska dela po naj-mzji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (norici,
Gosposka ulica hiš. šlev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jager itd. itd.
Vse |>o naj nižjih cenah.
Cene ho stalne brez podajanju.
ta
živino
KOKOVA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-ii
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (>7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4.
I zorci z navodili se razpošiljajo brezplačno.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kontu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. <900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Josip Blokar I
na trgu svetega Antona štev. 11. | v Gorici.
Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zoboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Sveče I. in II. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Cicer, Burgunqer itd. itd. Postrežba točna. Cene zmerne.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Izvrstne, Jeklene pluge
z I, 2, 3 in 4 lemeži,
brane za njive in travnike
členastu in dijagonalna Drobilne in gladke jekleno-plo-ščaste poljske valje,
sejalne stroje .AGRICOLA'
Stroje za košnjo trave, detelje in žita, konjske grablje in grablje za žito, stroje za obračanje sena, patentirane stroje za sušenje sadja, zelenjadi itd. Stiskalnice za vino in sadje, tudi za druge namene, sadne in grozdne mline, stroje za rob-kanje grozdja. Sarnodelujoče patentirane škropilnice proti peronospori, grm-tavcu in krvavi uši
„SYPH0NIA“,
premakljive štedilne peči s kotli, stroje za parenje krme.
proizvajata in
priznano najboljše
i s
1
s patentiranimi valjastimi podlagami za sklepno mazilo
ročne, na gepel
in
na paro.
Vsakovrstne gepelne
za vprego od 1 do (i kon j,
najnovejše čistilne mline za žito, trijerje,
stroje za mrvenje koruze, slamoreznice, mline za drobljenje žita in stroje za rezanje korenjstva,
Ročne stiskalnice za seno in slamo, nepremakljive in prepeljive, in sploh vse gospodarske stroje
prodajata pa najnovejši konstrukciji
PH. MAYFAHRTH in drug,
o. in kr. edino priv. tvornice gospodarskih strojev, livarne in fužine na paro
Ustan. 1872. Dunaj (Wien) II/, Tafoorstrasse 7I. 700 iioiavccv
odlikovane z nad l.r»0 zlatimi, srebrnimi in medenimi kolajnami iz vseh vetih razstav.
Obsetni katalogi in iu:n»^e priznanice pošiljajo se na zahtevo brezplačno. Zastopniki in ra/pr »dajalci se iščejo*