r
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16—, četrtletno Din 9'—. Inozemstvo Din 64'—, ~ i>oštno-čekovni račun Stev. 10.603.
Uredniš
V P
pravništvo: Telefon 2113.
PODAR
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 600'—, 'It stran) Din 250—, 'In strani Din 125—4 Mali oglasi vsaka beseda Din l1—»
V luči ctefstev.
Bilo je v Dubravi pri Zavrču. To je obmejna vas med Slovenijo in Hrvatsko. V njej prebivajo poleg Hrvatov-Zagorcev tudi Slovenci. Preteklega meseca je bil tamkaj shod Mačkovcev. Prireditelji so pričakovali, da bo prišlo kakšnih 15.000 ljudi, pa jih je prišlo le kakšnih 2500. Mačkovski ribolov se torej ni posrečil. Slovencev je bilo malo število, zborovalci so bili po veliki večini s hrvatske strani. Torej prav za prav velik politični fiasko. Ne bi o tem potanje pisali, ako se bi ne bilo v Dubravi dogodilo nekaj, kar osvetljuje odnos političnega mačkovstva do slovenstva. Neka hiša v Dubravi, last Slovenca, je imela slovensko zastavo. Na zahtevo Mačkovcev iz Hrvatske je gospodar moral slovensko zastavo sneti, ker so mu grozili, da mu sicer vse v hiši razbi-jejo. In kako se takšne in slične grožnje izpolnjujejo, o tem bi znal dosti povedati mnogoteri sadovnjak in vinograd.
Mačkovci torej zahtevajo odstranitev slovenske zastave. Ali ni to značilno dejstvo, ki z bengalično lučjo razsvetljuje težnje političnega mačkovstva. Slovenska zastava ni smela kot enakopravna viseti poleg hrvatske zastave, morala se je pred njo umakniti. Ali ni s tem dobro označena politična podrejenost in manjvrednost slovenstva v celokupnem pokretu političnega mačkovstva? Slovensko ljudstvo se ne da ponižati do take uloge. Noče biti kakor uprežna živina, ki naj vleče voz, v katerem se vozijo gotovi politični kolovodje. Noče biti samo nosač, ki nosi materi jal za zgradbo drugih. Svojo politično usodo hoče vzeti v svoje roke ter jo i stvar jati in urejati po svojih lastnih sinovih brez tuje kuratele. To zahteva osnovna misel ideje o demokraciji (ljudo-vladi), ki o njej toliko govorijo mačkovski agitatorji med nami. To je tudi zahte-
va enakopravnosti v državi, v koje imenu uveljavlja tudi pokret dr. Mačeka svoje zahteve o ureditvi države.
Ta podrejenost slovenstva v okvirju mačkovskega pokreta je tudi razlog za to, da se slovensko mačkovstvo ne more povzpeti do kakšnega resnega in stvarnega programa o ureditvi Slovenije in celokupne države. Saj tudi vrhovni voditelj mačkovstva doslej svojega programa ni opredelil. V novem glasilu hrvatskega pokreta, ki je nedavno začelo pod imenom »Hrvatski dnevnik« izhajati v Zagrebu, je izšel na uvodnem mestu članek dr. Vla-dimirja Mačeka. V njem se poudarjajo nekatere splošne misli o pojmu političnega naroda, kakor ga je prakticirala Avstrija in Ogrska, in o nacionalizmu. Kar pa se tiče naše države in njene ureditve, ne podaja ta clanék nobene programa-tične misli, marveč se omejuje na splošno frazo o »narodni svobodi« in »socialni pravici«.
To brezprogramnost hoče slovensko mačkovstvo nadomestiti z gesli, vzetimi iz marksističnega slovarja. Takšno je zlasti geslo o »slovenskem kmečko-delavskem gibanju«. Dobro nam je ta fraza znana. Svojčas so jo na vsa usta razglašali po Sloveniji socialisti. Z njimi so kmalu začeli konkurirati bivši samostojni kme-tijci! Sedaj krošnjarijo s tem geslom okoli po nekaterih krajih Slovenije naši dični Mačkovci. Pa bodo dosegli isti uspeh, to se pravi, isti neuspeh, kakor je zadel marksistične socialiste in liberalne kme-tijce. Naše jludstvo je toliko izobraženo, da noče kot kalin nasesti na limanico praznih fraz. Toliko je hkrati značajno, da odklanja vsako politično suženjstvo, naj mu ga nalaga ta ali druga stranka, marveč hoče biti gospodar na lastni zemlji.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Poljski zunanji minister je v sredini minulega tedna obiskal Belgrad. Poljski zunanji minister polkovnik Beck je na svojem obisku v Belgradu bil prisrčno sprejet od članov vlade, v avdijenci je bil pri knezu nam., imel je več posvetovanj z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem ter je položil venec na grob pokojnega kralja in na spomenik neznanemu junaku. Njegov
obisk je veljal utrditvi prijateljskega razmerja med Poljsko in našo državo. Visoki gost je zapustil, zadovoljen z uspehi obiska, Belgrad 28. V.
Za Beckom obišče Belgrad Goring. Obisku poljskega zunanjega ministra Becka pripisujejo belgrajski politični krogi veliko važnost in razglašajo, da se bo podal v nekaj dneh v Belgrad pruski ministrski predsednik Goring, ki bo imel važne pogovore z vodilnimi politiki Jugoslavije. Po končanih konferencah se bo odpeljal Goring na kratek oddih v Dubrovnik, kjer ga bo že čakala njegova soproga.
Needinost v opoziciji. V takozv. »združeni opoziciji« raste razdor. Pred vsem
se ne razumejo zemljoradniki in Davido-vičevi demokrati. Vodja enega dela zem-ljoradnikov, znani agrarni levičar dr< Dragoljub Jovanovič, organizira skupino vseh sorodnih levičarskih elementov* V ta namen je imel že sestanke z zna< nim komunistom Pavlovičem in socijali-stom Divcem. Na teh sestankih so sklepali, da bi ustanovili tudi pri nas po vzoru Francije in Španije »narodno fronto svobode«. — Na Hrvaškem je nastal razdor med bivšimi samostalnimi demokrati, ki so se pridružili Mačku. Dalmatinska skupina teh samostalcev je začela hoditi nekam svoja pota, kar povzroča med Hrvati zelo hudo kri.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrijski Heimwehr se pripravlja na odpor. Mnogo preglavic dela novi dr< Schuschniggovi vladi oborožena organizacija Heimwehr, dasi je njen vodja knez Starhemberg izpadel iz vlade in dela kancler dr. Schuschnigg s polno paro na to, da bi prišlo do mirnega razpusta te organizacije. V zadnjem času je prestavil Starhemberg sedež Heimwehra iz Dunaja v Linz in se pripravlja na resen odpor proti razpustilnim nakanam avstrijske vlade.
Izdatki Nemčije za oboroževanje. Lansko leto so izdelali Nemci vojnega mate-rijala za 200 milijard dinarjev.
Na Francoskem še nimajo nove vlade,
pač pa delavske stavke. Pri zadnjih volitvah zmagoviti socijalist Leon Blum še vedno ni sestavil nove vlade, katero napovedujejo že od volitev. Blum vodi pogajanja z raznimi vodilnimi levičarji in ima največ preglavic z osebnostjo zunanjega ministra. Časopisje napoveduje, da bo Blumova vlada prevzela posle 7. junija. — V industrijski okolici Pariza je izbruhnila 28. V. v 16 tovarnah stavka. Gre za tovarne, ki izdelujejo letala in letalske motorje. Stavkarji zahtevajo višje mezde in 40urni delavni teden. Stavkar-jem se je pridružilo mnogo delavcev. Vlada je v upravičeni bojazni, da se bo stavka razširila na vsa francoska industrijska središča. Policija trdi, da so štrajk zanetili komunistični rovarji. Dne 29. maja je stavkalo v Parizu in po francoskih industrijskih središčih blizu 100 tisoč delavcev.
Kako namerava Mussolini proslaviti zavojevalca Abesinije. Italijanski maršal Badoglio, ki je zavojeval Abesinijo, se bo vrnil v Rim 7. junija. Rim pripravlja maršalu sprejem, kakoršnega ne pomni zgodovina že skoro 2000 let ne, in so ga bili deležni edinole starorimski cesarji in zmagoviti vojskovodje. Rimski cesar in
L
vojskovodja Tit je ieta 70 p. lir. končno zasedel Palestino in je bil porušen Jeruzalem. Kot spomin na osvojitev Jeruzalema je bil v Rimu pozidan Titov slavolok, ki je ohranjen do danes. Zmagovalca Tita je proslavil stari Rim po vrnitvi iz Palestine tako, kakor bo počastil Mus-solini leta 1936 po Kr. Badoglia. Maršal bo jezdil na konju skozi Titov slavolok na rimski Kapitol, kjer bo izročil italijanskemu kralju znake abesinske cesarske moči. Ob tej priliki bo proglašena nova italijanska ustava. Kralj Viktor Emanu-el bo dobil naslov »Emanuel Veliki«.
Predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš se bo podal 4. junija v Bukarešto, kjer se bo sestal z romunskim kraljem Karlom in našim knezom namestnikom Pavlom.
Madžarska in Nemčija. V Budimpešti se je mudila nemška vojaška komisija, katero so tvorili: dva aktivna generala, dva polkovnika, dva majorja in več stotnikov generalnega štaba. Komisija je pripravila vojaško pogodbo med Madžarsko in Nemčijo, katero bo kmalu podpisal generaloberst in pruski ministrski predsednik Goring, ki se bo pripeljal med Madžare na politični lov.
Pomirjena Palestina. Poročali smo že o nemirih, ki so divjali po Sveti deželi med Judi in Arabci. Arabci so zahtevali, da morajo židje prenehati s priseljevanjem v Palestino, katero si lastijo arabska plemena. V spopade med Judi ter Arabci so posegli Angleži s policijo in vojaštvom, ki sta napravila red in je zavladal mir v Jeruzalemu in po celi Palestini 28. V. Med nemiri od 19. aprila do 2S. maja sta bila ubita dva angleška vojaka in 17 ranjenih. Policistov je bilo ranjenih 7. Ubitih je bilo 25 Judov, 22 Arabcev in eden Dunajčan. Vseh ranjencev je zahtevala rabuka 332 in med temi je precej takih, ki si ne bodo več opomogli. Aretiranih je bilo 979 Arabcev in 275'Judov.
Abesinski ce^ir v Gibraltarju — ras Nasibu na francoskih tleh. Na angleški križarki je prispel v Gibraltar abesinski neguš in se je nastanil s spremstvom v hotelu. Sprejel ga je samo zastopnik gib-raltarskega angleškega guvernerja in je odpadel uradni sprejem. V francosko lu-ko Marsej se je pripeljal ras Nasibu, ki je poveljeval abesinskim četam na južnem bojišču proti italijanskemu generalu Graziani. Nasibu je izjavil, da se ie napotil v Francijo radi zdravja.
Papežev 80. rojstni dan. Na binkoštno nedeljo 31. maja, je slavil sedaj vladajoči papeč Pij XI. svoj 80. rojstni dan. Ta važni življenjski jubilej se je v naši škofiji in širom sveta, kjer bivajo katoličani, proslavil s cerkvenimi slovesnostmi in izven-cerkvenimi prireditvami. Naše ljudstvo, ti je po duhu, srcu in življenju katoliško, je ta dan izreklo Bogu zahvalo, da je dal svojemu namestniku na zemlji doseči tako visoko število let ter da je po njem podelil svetu toliko duhovnih vrednot in moralnih dobrin. Z iskreno zahvalo naš narod združuje srčno prošnjo, naj Bog sv. Očeta še dolgo ohrani v zdravju, ga podpira s svojo milostjo ter obilno blagoslovi njegovo delovanje v prid cerkve in vsega sveta. Čim drznejše se dviga mnogoglavi «maj boljševizma, marksizma, framasan-itva in svobodomiselnosti proti Kristusovemu namestniku in Kristusovi cerkvi, tem bolj se moramo katoličani zbirati v strnjenih vrstah okoli sv. Očeta. Pod njegovim vodstvom se moramo in hočemo aojevati zoper zle sile teme, ki pretijo s x>ginom ne samo katoliški cerkvi, marveč ;udi vsemu človeštvu in njegovi kulturi. Iv. Peter je namreč v svojih naslednikih ie samo neomajna podlaga katoliški cerkvi, marveč tudi najtrdnejša zaslomba pravi kulturi in prosveti in resničnemu lapredku človeštva, tako pestro razdelje-lega v številne narode in države.
Zakaj brez Boga? Hrvatsko prosvetno Jruštvo »Seljačka sloga« je proglasilo lan 11. junija, rojstni dan pokojnih bratov Radičev, Antona in Štefana, kot kmet-;ki praznik. Za obhajanje tega praznika ¡e izdalo ta-Ie navodila: Dne 11. junija morajo vsi hrvatski kmetje s svojimi že-aami in otroki pričakovati solnčni vzhod zunaj v prirodi, na travniku, livadi, paš-
niku, v sadovnjaku ali na vrtu. V rokah morajo držati sveže poljsko cvetje. Ob solnčnem vzhodu morajo za 2 minuti obmolkniti ter premišljevati, kaj pomenita brata Radiča za hrvatske kmete in kaj je treba storiti za napredek seljačkega gibanja. Ob 8. uri predpoldne se vrši skupni zajtrk. Uporabiti se sme samo domača hrana, ne pa taka, ki se kupi v trgovini. Pred zajtrkom razloži hišni gospodar ali kak drug član rodbine, na kaj so mislili ob solnčnem vzhodu. Ob 2. uri popoldne se zberejo vsi vaščani v kakšnem sadovnjaku ali vrtu ter z razgovorom in pesmijo
proslavijo spomin bratov Radičev. Prav je, da hrvatski kmetje proslavljajo Radičev spomin. Ni pa prav, da se to zgodi popolnoma brez vsakega ozira na Boga. Saj je sam pokojni Radič proglašal geslo: »Vera v Boga in seljačka sloga.« Zakaj ne bi smel hrvatski kmet dvigniti svojega duha k Bogu ter pomoliti za dušni mir pokojnih Radičev in pa za božji blagoslov hrvatskemu kmetu?! Zakaj ne bi smel hrvatski kmet na svoj »kmetski praznik« v cerkev? Z zgoraj navedenimi navodili se je vodstvo »Seljačke sloge«, prosvetna organizacije hrvatskega kmetskega gibanja, pokazalo v značilni luči. Ali je treba za hrvatskega kmeta, ki je vendar katoliški, prireditev v slogu, ki je sedaj običajen v Rusiji ter se uvaja v narodno-socia-listični Nemčiji? Da bi to bilo pristno hrvatsko, je težko misliti. Pomisliti pa je tudi treba, da se letos 11. junija obhaja visoki katoliški praznik presv. Rešnjega Telesa.
Po boljševiškem vzorcu. Divjanje bolj-ševiških brezbožnikov zoper Boga in cerkev dobiva vedno več posnemalcev po svetu. Kar so uganjali komunisti v Rusiji, so posnemali in posnemajo njihovi somišljeniki v Mehiki in Španiji. Niso hoteli zaostati tudi komunisti na Čehoslovaškern, marveč so se požurili, da bi podali svetu dokaz, kako tudi oni sovražijo Boga in vero. Priliko za to jim je nudil obisk škofa. Bilo je nedavno v okolici mesta Iglave na Moravskem. škof iz Kralj. Gradca dr. Picha je bil tamkaj na birmanskem potovanju. Ponoči so komunisti v vaški cerkvi razbili vse šipe, prevrnili in poškodovali Vse kipe in podobe, raztrgali mašne knjige in mašna opravila, onesnažili na nedopo-vedno grd način notranjost cerkve, pod oltarni prt pa so položili naboj smodnika, ki mu je bila pritrje a vžigalna vrvica. Brezbožni boljševizem se toraj, kakor spri-čuje navedeni slučaj, ne ustavi pred mejami nobene države in nobenega naroda.
Osebne vest"
Ban dr. M. Natlačen je zadnje dni obiskal uradno sreze: Preval je, Siovenjgra-dec in Gornjigrad.
Nesreče.
Drava odtrgala brod — brodar utonil. Med Jelovcem pri Kamnici in Bistrico obratuje preko Drave, ki je bila usodnega dne 28. V. zelo visoka radi deževja, brod za prevoz oseb. Dne 28. V. predpoldne se je hotelo iz bistriške strani prepeljati več oseb. Brodar Jožef Caplja se je podal s čolnom, ki je bil pritrjen na železno vrv, preko narasle Drave. Na sredini se je pretrgala vsled pritiska vode železna vrv. Brodarja je vrglo iz čolna v vodo in brod so odnesli valovi. Brodar Caplja je utonil.
Štirinajstletni posestnikov sin utonil. Dne 29. V. sta privezala 141etni posestnikov sin Franc Breznik in 15Ietni pastir Ivan Štafer čoln na verigo in sta se gu-gala v njem na Dravi blizu šturmovega
klanca med Falo in Selnico. Močno na» rasla Drava je butnila čoln ob štor. Radi sunka je zgubil Breznik ravnotežje, padel je v vodo in valovi so ga odnesli. Popoldne po nesreči je prišlo obvestilo, da je v Bobovcih pri Ptuju Drava že naplavila smrtno ponesrečenega dečka.
Za las ušla smrti. 29. V. na večer je priplul iz Št. Lovrenca na Pohorju proti Bresternici splav s petimi splavarji. Radi teme so hoteli pristati. Trije so srečno skočili na kopno ter vlekli splav za vrv, da bi ga privezali, dva ste. ostala na flosu. Narasla Drava je splav iztrgala in šla 2 njim proti Mariboru. Dva možakarja sta vendarle imela toliko moči, da sta srečne privozila do Maribora mimo Pristana in klicala na pomaganje. Klice so čuli flo-sarji, ki so prenočevali na splavih, privezanih ob Pristanu. Koj so skočili v čolne in odveslali za tovarišema, ki sta bila v največji nevarnosti. Dohiteli so splav tik Št. Petra. Tok Drave je že bil splav obrnil povprek in bi bil gotovo treščil ob kozo dupleškega mosta in se razbil. Pogumni flosarji reševalci so poskakali iz čolnov na pobegli splav, ga naravnali v pravo smer in pripeljali k bregu. Rešitev je prišla v zadnjem xrenutku.
Nesreča mladega kolesarja. Nedaleč od Tezna pri Mariboru se je zaletel v temi
Torej vendar že milo, ki odpravi nesnago zares prizanesljivo in temeljito iz tkanine. Potem je lahko tako lepo belo!
15 letni Alojzij Walzer, sin brzojavnega delavca, s kolesom v kmečki voz tako močno, da je bil prepeljan s pretresenimi možgani v mariborsko bolnico.
Nesreča božjastnika. 29 letni Franc Sla-ček od Sv. Antona v Slov. goricah je v Mariboru v božjastnem napadu tako hudo padel na trda tla, da so ga spravili v bolnico s prebito lobanjo.
Vsled zadnjih nalivov je Pesnica hudo oblatila travnike in njive od Sv. Andraža v Slov. goricah do izliva v Dravo.
Nesreča posestniškega sina. V mlinu je razmesaril stroj levo roko 25 letnemu Janezu Kostanjevcu, posestniškemu sinu v Bukovcih pri Ptuju.
Voz in voznik padla v Dravo. Med Bor-lom in Zavrčem pod Ptujem se je zgodila 28. maja zvečer na ozkem mestu ceste ob Dravi nesreče,. Tovornem avtomobilu, katerega je šofiral Pavel Kovačič iz Vinice, je pripeljal nasproti enovprežni voz. Konj se je splašil avtomobila, skočil na stran in že sta bila v Dravi voz in voznik. Ker je bil konj vprežen, ni mogel plavati in je utonil. Voznik se je rešil s plavanjem.
Nesreča s kosilnim strojem. V Črni vasi na Barju pri Ljubljani je kosil na Vid-
marjevem posestvu gospodar seno s kosilnim strojem. Na travniku se je igral Vidmarjev dveletni sinko, katerega oče v visoki travi ni vic>i. Otrok je zašel pred stroj, ki mu je eno ročico odrezal, drugo pa precej pohabil.
Požar na Gorenjskem. Krog ene ure ponoči je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Jeriča pri Komendi na Gorenjskem. Požar je v kratkem času upepelil gospodarsko poslopje z večjo zalogo sena in slame. Zgorelo je tudi mnogo gospodarskega orodja in vozov. Komisija je škodo ocenila na 25.000 Din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Büa je nevarnost, da se požar razširi tudi na Jeričevo hišo.
Štiri poslopja zgorela vsled udara stre-Ue. Dne 28. maja popoldne je udarila med nevihto strela v šmartnem pri Kamniku v hiši posestnikov Janeza Ulčarja in Martina Laznika. S hišama sta zgoreli tudi obe gospodarski poslopji. Obe veččlanski družini sta hudo prizadeti, ker je zavarovalnina majhna.
Železniški delavec ob obe nogi v stopalu. Na postaji Lesce na Gorenjskem je padel Franc Musar, 35 letni železniški delavec, {5od kolesa vlaka, ki so mu tako poškodo vala noge, da so mu morali v bolnici odrezati obe stopali.
31 otrok utonilo. Pri Polabskih Brdih ne daleč od Rakovice pri Brnu se je zgodila 26 maja ena največjih nesreč v zadnjem času. Krog 100 otrok tretjega, četrtega in petega razreda je napravilo s svojimi učitelji majniški izlet. Morali so se prepeljati z brodom preko narasle reke. Otroci so bili na treh lojterskih vo-zih. Prvi in drugi voz je brod srečno pre peljal preko 15—20 m široke in 8 m glo boke reke. Tretji voz je radi otroške ne pazljivosti zdrknil z broda v vodo z deco vred. Odigravali so se grozni prizori Učitelji so se pognali v vodo in rešili, kolikor so mogli. Brodnik je tudi skočil v reko, da bi reševal, a je utonil. V valovih reke Dyj je našlo smrt 22 deklic in 9 fantkov.
.. in za namakanje Ženska hvala
Eazne novice
801etnico bo slavila mariborska gasilska četa. Leta 1856 y bila namreč v Mariboru ustanovljena »reševalna četa«, ki pa je imela takrat nalogo paziti na imovino meščanov, ki so jo reševali iz gorečih hiš. Ta četa, ki je bila sestavljena iz prostovoljcev, je bila nekaka predhodnica gasilske čete, ki se je deset let po ustanovitvi pre-osnovala v gasilsko društvo.
Neznanec umrl vsled onemoglosti. Na dvorišču emureškega grada ob severni meji je od onemoglosti umrl neznani moški, ki ni imel pri sebi nobenih listin. Pokopali so ga pri Mariji Snežni, i
Naplavljeno truplo neznanega utopljenca. V Radni v bližini Sevnice je naplavila Sava truplo krog 35 let starega in neznanega moškega, ki je bilo nad en mesec v vodi.
i
Sprejem v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v S t. Vidu nad Ljubljano. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 22. in 23. junija. Pripustijo se samo oni, ki so se rodili v letih 1923 do 1926 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod. Za sprejemni izpit je treba do 18. junija poslati prijavo. Istotako lahko prosijo tekom meseca julija za sprejem v 2., 3. in 4. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij.
Odiftel je od starfiev meseca marca tega leta 151etni fant. Prosi se, kdo bi kaj vedel o njem, naj blagovoli poročati na orožniško postajo v Rogaško Slatino.
Za Slomšekovo kapelico. Med glavne prlprOTy za lepe Slomšekove praznike spada tudi iireiU-tev Slomšekovega groba. ^JCapelo nad grobom Je treba poslikati, oltar, ki je v teku let obledel, zopet popraviti, nova okna so nujno potrebna to vrata, da ne bo kapela odprta vsem vremen skim neprilikam. Stolp je tudi Se brez zvonoT, električno razsvetljavo moramo vpeljati. Vst ta popravila se že sedaj vršijo in Slomšekove družina zato iskreno prosi vse častitelje Slom šeka, da prispevajo v namen Slomšekove kape le. Vse dobrotnike, ki bodo v ta namen daroval 100 Din skupno ali v obrokih, bomo vpisali * posebno knjigo, katero bomo hranili v trajei spomin v Slomšekovi kapeli. Prispevke spreje ma: Slomšekova družina v Mariboru, Korošk' cesta 5.
Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča no vosti: Lang Hugo: Katechismus für den Sonn tag, 53 Kurzpredigten für alle Sonntage der Jahres, broš. Din 37.80. — Dillers berger Josef Der neue Gott, ein biblisch-theologischer Ver such über den Epheserbrief, broš. Din 63.—
—	Haugg: Die Rosenkranzgeheimnisse, für Le sung und Predigt, kart. Din 47.— — Haugg Seele Mariens, eine Deutung ihrer Seelentiefe in sieben Predigten, kart Din 37.—. — Obel hammer: Vertrauet auf die Gottesmutter, ve-Din 60.—. — Trefzger: Wir fragen die Kirch r kart. Din 28.—. — Lippert Peter: Der Mens*' Job redet mit Gott, vez. v polusnje Din 81.25
—	Wirtz: Paulus im Umbruch der Zeit, kari Din 60.—. — Kalan: Die Welt für Christus, ir-Elm------'	sf I eitung t'er Christkf'■
Poljski zunanji minister Beck je obiskal v minulem tednu Belgrad.
nigskongresse, kart. Din 47.—. — Haibach: Neue Exhorten, tur Haupt-, Bürger- und Mittel-Bchulen, kart. Din-55.—.
Ciriiova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: Petančič: Naša apostola, farna igra pod milim nebom, broš. Din 10.—, — Ahčin: Bolj-čeviška mladina, broš Din 3.—. — Gosar: Kolektivizem, broš. Din 16.—. — Veselite se- broš. Din 5.—, vez. Din 10.—. — Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije, broš. Din 24,— — Novak Vilko: Izbor prekmurske književnosti, broš. Din 12.—, vez. Din 24.—. — Koblar: Josip Jurčič, deseti brat, broš. Din 24.—, vez. Din 34.—.
—	Brumen Vinko: Blaže in Nežica, kulturno-pedagoški pomen Slomšekovega dela, broš. Din 24.—. — Piskernik: Slovarček slovenskega in nemškega jezika s slovniškimi podatki za Slovence, broš. Din 20.--, vez. Din 30.—. — Katoliška akcija, referati na tečaju KA za duhovnike, broš. Din 14.—. — Rakuša: Slovarček okrajšav slovenske stenografije, broš. Din 6.—.
—	Vozni red »Express«, Din 10.—. — Mali žepni vozni red, Din 2.—.
SOletni Leon Degrell je dosegel pri zadnjih volitvah kot vodja katoliške desni, čarske stranke »Rex« pri prvem naskoku 21 mandatov.
Nadaljna regulacijska dela na Savinji pri Celju je izdražbela mariborska stavbena tvrdka Ubald Nassimbeni. Od treh ponudnikov je bil Nassimbeni najcenejši ponudnik. Proračun znaša 2,474.010.80 Din, tvrdka je izdražbala dela za 2,053.429 Din, toraj za 420.581 Din ali za 17% cenejše. Ko bo licitacijo potrdilo gradbeno ministrstvo, bodo z regulacijo nadaljevali.
Obžalovanja vredni slučaji.
Velik vlom v Mariboru. V noči 27. maja je obiskal še neodkrit in s krajevnimi razmerami dobro znan vlomilec poslovne prostore Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Z dobro ponarejenimi ključi je odprl blagajno in odnesel iz nje 77.130 Din v tisočakih, stotakih in v drobižu. Vlomilec ni zapustil nobenih odtisov. Policija je s polno paro na delu, da izsledi zločinca, ki se je precej na debelo založil z denarjem.
Dva v Dravo. Iz Drave so potegnili pri Mariboru truplo 10 letne služkinje Neže Kostrevšek. Skočila je v Dravo skupaj z 28 letnim posestniškim sinom Francem Ki-
Dr. E. Beneš je slavil te dni svoj 521etni rojstni dan in sicer prvič kot predsednik Čehoslovaške.
kelj na Janeževskem vrhu. Truplo Kiklja še Drava ni naplavila.
Aretacija vlomilske družbe. Orožniki iz Loč in Poljčan so zaprli vlomilsko družbo, ki je imela svoj sedež pri posestniku Jožefu Habjanu v Cerju nad Poljčana-
Letos bo minulo 350 let, kar je bilo ustanovljeno vseučilišče v Gradcu.
Angleški tanki pri ostrem streljanju v cilj.
mmmsm
mi. Vodja vlomilcev in tatov je bil 21-letni delavec Jožef Vengust. Pomagača sta bila Habjanova sinova. Družbo, ki je skupno izvršila 20 vlomov, so izročili orožniki v zapore v Konjicah. Značilno za sedajne čase je, da je Habjan posestnik 30 oralov zemlje.
Še zagonetna zadeva s poškodovanim utopljencem. Na jez papirnice v Sladkem vrhu ob severni meji je prinesla Mura truplo 35—52 let starega moškega, ki mora biti od nekod iz Avstrije. Komisija je ugotovila na truplu občutne poškodbe in gre za roparski ali politični umor. Oblast je uvedla poizvedbe.
Uspešen lov na vlomilca. Ivan Brumec, čevljarski mojster iz TrIopc pri Slov. Bistrici, je slišal v svojem stanovanju poleg delavnice ropot. Ko je šel pogledat, je ravno zapazil, kako je skočil moški skozi pkno, sedel na kolo in se spustil v beg. Na pomoč poklicani sosedi so se lotili z vso vnemo zasledovanja in so imeli kmalu nepoštenega begunca v rokah ter so ga predali orožniku. Imel je pri sebi celotno vlomilsko orodje, dve zlati uri, poročne prstane in 650 Din. Izpovedal je, da se piše Franc Babulč in stanuje v Studencih pri Mariboru. Omenjeno ime si je gotovo izmislil, a bo že pravega dognala preiskava.
Roparski napad na kmečko hišo. V četrtek 28. V. so vdrli pozno zvečer našemljeni moški v Mestnem vrhu pri Ptuju v hišo posestnika M. Drevenšeka. Z revolverji in noži so zahtevali od domačih denar. Prestrašeni kmečki ljudje so izročili tolovajem par sto dinarjev, a ti so se lotili hišne preiskave. Pobrali so obleke in perila za 2000 Din in so zginili v temo.
Težko poškodovan hlapec. V celjsko bolnico so spravili 23 letnega Jožefa Žolgerja, hlapca. Trije posestniški sinovi od Sv. Miklavža pri Šmarju so ga napadli s koli in mu prebili lobanjo.
Napad s smrtnim izidom. S poškodbami po celem telesu je bil prepeljan v celjsko bolnico Kari Drolc, 63 letni posestnik iz čače vasi pri Rog. Slatini. Na lastnem stanovanju je bil napaden od dveh posest-
v mih i ■ i iii m.....m—
Prvi italijanski gospodarski ukrep glede Abe-sitiije.
Prvi gospodar, ukrep Italijanov v zasedeni Abesiniji se tiče zamenjave abesinskih tolarjev z italijanskimi lirami. V Abesiniji je krožilo krog 30 milijonov srebrnih Marije Terezije tolarjev, ki so bili vredni po teži srebra po 30 italijanskih lir vsak. Na ta način lahko rečemo, da je bilo v Abesiniji okrog za 1 milijardo lir srebrnega denarja. Maršal podkralj Badog-lio je takoj po zasedbi Addis Abebe izdal uredbo, po kateri ima srebrni tolar protivrednost 6 italijanskih lir. Po tečaju so se zdaj tudi srebrni tolarji pobrali in zamenjali z italijanskimi lirami v papirju in v
niških sinov iz Kostrivnice. Hudo poškodovani je podlegel poškodbam v celjski bolnici 26. maja.
Izreden način sleparije s hranilnimi knjižicami. Jožef Grašek, lastnik pisarne za prodajo in nakup posestev v Ljubljani, se je posluževal izrednega načina sleparij s hranilnimi knjižicami, katere je kupoval po svojih posredovalcih po Kočevskem in Dolenjskem. V nasprotju z drugimi nakupovalci je obljubil za knjižice 100% z odplačevanjem v dolgoročnih obrokih. Koj pa nakupu je knjižice prodajal za polovično in še celo večjo izgubo. Od izkupička je plačal del obrokov prvotnemu lastniku in nagrado mešetar-ju. Ostalo je vtaknil v svoj žep, ne oziraje se na nadaljne odplačilo obljubljenih obrokov. Dosedanji potek preiskave je dognal, da je zaprti Grašek zaslužil velike svote, za katere je na premeten način ogoljufal vlagatelje.
PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIHNJENO-STI, VZPEHANJU IN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino.-Prava
FRANZ-JOSEFOVA
voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35
Požigalčeva roka. V Bruhanji vasi na Kranjskem je podtaknil požigalec 19. V. pri posestniku Alojzjju Babiču požar. Ogenj je uničil Francu Klincu hišo, dva hleva, kaščo in škedenj; Antonu Drobni-ču hlev in Alojziju Babiču kaščo. Dne 26. maja, en teden pozneje kot prvič, je neznanec zanetil ogenj na hlevu pri istem posestniku kot prvič. Zgorela sta dva hleva in hiša Jožefa Severja. Tri ure pozneje, ko je bilo vse pogašeno, je bil v plamenih škedenj Alojzija Babica. Pri prvem in drugem podtaknjenem požaru je uspelo domačinom in gasilcem, da so ogenj omejili in so rešili 36 številk broječo vas
pred popolnim upepeljenjem. škoda znaša 130.000 Din, zavarovalnina 35.000 Din.
Za las ušel smrti. Dne 26. maja se je vračal g. Jakob Jan, župan v Gorjah na Gorenjskem, s komisije s svojim tajnikom proti domu. Oddana sta bila nanj iz vojaške puške dva strela, od katerih ga je eden zadel tako, da mu je šla krogla zgoraj na hrbtu skozi telo, ne da bi ga bila nevarno ranila.
Vlomilsko družbo so zaprli v LjubljanL 12 članska vlomilska družba je bila aretirana v Ljubljani. Prijete vlomilce, ki so uganjali svoj posel po Kočevskem in Dolenjskem, je vodil Janez Kunstek, trgovski potnik iz Rihpovca pri Trebnjem.
Povsod tolovajske tolpe. Tako kakor je sedaj, pa že ni bilo dolgo v Sloveniji. Povsod požigi, napadi, pretepi in kar cele tolovajske tolpe vlamljajo in kradejo vse, kar jim pride pod roke. Po Beli Krajini je bila v zadnjem času na delu s puškami oborožena ciganska banda, ki je kradla vse, na kar je naletela. Cigane so prijeli orožniki v Uršnih selih in so jih izročili sodišču.
Uboj žene. V Breškem pri št. Janžu na Dolenjskem sta se prepirala malodane dnevno zakonca Gracar. Te dni pa je Anton Gracar med kregom pograbil topi predmet in je z njim s tako silo lopnil ženo po glavi, da je podlegla poškodbi.
Priznanje umora. Lani 27. februarja je izginila z doma in se ni več vrnila 58 letna Marija Penkova iz Podrečja pri Domžalah na Kranjskem. Šele junija so našli njeno truplo v tolmunu Rače v Podrečju. Truplo je bilo privezano z vrvjo na 2 m dolg kol in obteženo s težkim kamnom. Pod sumom umora sta bila predana v preiskovalni zapor 37 letni Janez Pire, oženjen klobučar-ski pomočnik in 28 letni Franc Hribar, posestnik in mizar na Podrečju. Oba areti-ranca sta skraja tajila krivdo. Prvi je priznal v zaporu Hribar z besedami: »Umoril sem Marijo Penkovo, a nisem glavni krivec. Pire je zadavil Penkovo, jaz sem samo pomagal pri nadaljnem.« Penkova je bila Hribarju v nadlego, ker je bila vknji-žena z vžitkom na njegovem za 30.000 Din
Povest iz domačih hribov.
»Saj so ga zaprli.«
»Figo! Orožniki so vse preiskali, našli pa niso ničesar. K družini v taborišče ga tudi ni več bilo. Pred tremi dnevi se je vsa tropa pobrala in je odjadrala bogve kam. Kako jih bo dekle našlo?«
»Papapa, cigani so kakor psi in se vedno najdejo.«
»Ti sicer nisi cigan, najdeš pa le tudi zmeraj tja, kjer so delo že opravili in k mali južini sedajo.«
»Haha, že veš, kdaj in kje se midva srečujeva.«
Gospodinja je pobešala glavo in je napol zase dejala:
»Moj Bog, ko bi le vedela, kam s tujim človekom!«
»Jaz vem to,« se je oglasila Jerca. »Nana, poslušaj me! .Poglej, lansko zimo ti je vzel Bog hčerko, Reziko! Tako lepo je umrla, da ne smeš več žalovati po njej. Zdi se mi, da jo je Bog zato vzel, da bi to tuje dekle imelo kje biti.«
Tedaj je zavpila gospodinja:
»Za božjo voljo, Jerca, kaj pa govoriš? Pa vendar ne misliš, da bom ciganico vzela za svojo!«
»Za svojo ne, ampak za deklo jo lahko vzameš. To sem ti že rekla.«
»Ko imamo že štiri.«
»In tri hlapce,« se je vtaknil Miha zraven.
»In še ujca takega, ki se povsodi čohlje, kjer ga ne srbi!« mu je zabrusila Jerca. »Sicer pa menim, kjer jih je že toliko, bo tudi ta še imela kaj prijeti in kaj pojesti.«
»Kaj pa zna taka ciganica na kmetih prijeti?« je godrnjal Miha. »Saj še srpa v roki ni imela.«
»Ti tudi niso s koso prišel na svet. Mlad človek se kmalu navadi.«
»Cigan se ničesar ne navadi.«
»Kaj pa ti znaš? Polne sklede pa polne litre prazniti, to znaš. Pa že vidim: jesti ji ne privoščiš, revi.«
»Hudimana! Jesti sem še vsakemu privoščil.«
»Zaradi tega, Jerca, ni kaj; jesti ji radi damo,« se je zopet gospodinja oglasila; »ampak cigani ti imajo svoje grde navade in nikoli ne veš, kaj si namislijo. Človeku ni ljubo, s ciganico živeti pod eno streho.«
»Cigani so tudi ljudje. Če po človeško z njimi ravnaš, so še bolji ko kdo drug.«
»Če si se že tako zatelebala v to ciganko, pa jo vzemi ti k sebi,« je opomnil Miha.
»V nikogar se nisem zatelebala, ti —! Ampak vame se je marsikdo že zatelebal, pred tridesetimi,
kupljenem in zadolženem posestvu. Ko so predstavili oba obdolženca, sta valila krivdo eden na druzega. Razprava bo razpisana junija.
Izpred sodišča.
Obsojen vlomilec v vinogradno hišo državnega pravdnika. Mariborsko sodišče je prisodilo 26. maja 1 leto robije 23-letnemu Vinku Novak, brezposelnemu kju-čavničarskemu pomočniku iz Koračice. Novak je vlomil v Sodincih v vinogradno hišo državnega pravdnika in je odnesel iz ije raznih predmetov za 2130 Din.
Obsojen radi pretepa. Lani 26. dec. je prišlo v Stopnem pri Makolah radi preobilne pijače med fanti do pretepa, v katerem je bil obklan po celem telesu Leopold Cajn-ko. Dne 22. maja je bil v Mariboru kot glavni krivec obsojen na eno leto robije 29 letni delavec Simon Mesaric.
siovcnsha Krajino.
Nalivi, toča iri povodenj. Radi nalivov 27. in 28. maja je Mura tako narasla, da je prestopila bregove in je povzročila nepregledno veliko škc, de in opustošenja, ki se ne bodo dala tako naglo popraviti. Nesreča je najbolj udarila vasi: Dokležovje, Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica, Krog, Ižakovce, Petešovce, Bemico in Kot. V Dokležovju je porušila povodenj pet hiš. Iz 80 hiš so morali ljudje zbežati, ker je obstojala nevarnost, da bi jih voda podrla in odnesla. Poplavljenih je 20.000 do 30.000 oralov. Pri Dokležovju je odneslo valovje 20 m dolgi most in je tamkaj promet pretrgan. Voda je segala 3 m nad navadnim stanjem. Njive in travniki so za letos uničeni. Pri Murskem Središču je odnesla Mura velik kos obrežja in je ogrožena železniška proga. Povodenj je uničila vso divjačino na obsežnem poplavljenem ozemlju. Kmetje so obupani, ker jim je voda oblatila in odnesla, kar je Se pustila toča. Velike škode niso mogli niti doslej približno preceniti.
Crensovci. Prejšnji teden Je Mura prekoračila avoje bregove. Vse vasi ob Muri trpijo zelo veliko škodo. Mura je tekla kar po nekaterih vaseh. Iz nižje ležečih hiš so se ljudje morali od-
seliti. Več hiš je bilo pod vodo. Nekatere je voda izpodjedla, da se rušijo. Trava je uničena in tudi poljski pridelki. Na njivah je voda stala veliko nad en meter višine, že od leta 1916 ni bilo tako velike vode. Ceste so razjedene. Pričakujemo, da bo davčna uprava odpisala prizadetim posestnikom zemljiški davek. Ni prizadeta samo naša fara, ampak vse vasi od Radgone do Lendave.
Crensovci. V torek in sredo dne 26. in 27. maja smo imeli našega prevzvišenega škofa v svoji sredini. Sprejem je bil res lep. Naproti Prevzvl-šenemu so šli konjeniki v starih prekmurskih nošah in kolesarji. Sprejem je bil pred župni-ščem. Zvečer je pevski zbor napravil podoknico g. škofu. Res so izvrstno zapeli, vsa čast pevcem, zlasti g. organistu žižku, ki je v kratkem času dosegel take uspehe. Birmancev smo Imeli 698.
Sv. Sebeščan. Tu je umrla Lendvai Frančiška, ki je bila veliko let v Ameriki in si spravila lepo premoženje. Lotila se je je jetika in je v 54. letu starosti izdihnila svojo blago dušo. Si, nu in hčerki, našima naročnikoma, iskreno so-žalje, rajni pa večni mir!
Beltinci. V sredo' dne 27. maja je nenadoma umrl g. Erjavec, dimnikarski mojster. Našli so ga v potoku mrtvega. Vode je bilo le nekaj centimetrov. Najbrž ga je zadela kap.
Sobota. V nedeljo dne 24. maja smo imeli zelo lepo slovesnost. Prevzvišeni g. škof je prišel k našim salezijancem na svetek Marije Pomočnice. Sprejel je v dijaško Marijino družbo več novih članov. Ob desetih je imel slovesno pridigo. Po sv. maši se je razvila po našem mestu zelo lepa procesija. Sobota je bila v zastavah in cvetju. Okna so bila razsvetljena. Nesli so kip Marije Pomočnice. — Isti dan je Prevzvišeni tudi blagoslovil temeljni kamen za novi Delavski ski dom.
Most na Petanjcih. Pri preiskavi dna v svrho gradnje opornih stebrov na Muri pri Petanjcih se je mislilo, da se nahaja na dnu trda skala, kamor bi se lahko položili betonski oporniki. Pri nadaljnem vrtanju pa so prišli nenadoma do velike votline in je skozi odprtino udarila mineralna voda ali slatina. Vprašanje je sedaj, kako se bo izvršilo delo pri gradnji opornih stebrov, ko ni trdega in skalnatega dna.
Regulacija Mure. Za proračunsko leto 1936^ 1937 je bila predvidena postavka 460.000 Din za notranjo Muro, to je za del od Petanjec do Murskega Središča na obeh bregovih Mure. Ta svo-ta pa je tako minimalna, da je še premalo zadostna za oba bregova, to je v Ižakovcih in v Bunčanih, kjer so potrebna najnujnejša regulacijska dela. Oblast bo morala radi sedanje poplave v maju svoto podvojiti ali potrojiti, da se doseže temeljita regulacija in zadosti ubogemu ljudstvu, kateremu je sedanja poplava velik del pridelkov uničila.
Slovenska krajina v politiki. Naše politične razmere so že itak znane širši javnosti. Vendar pa ne moremo zamolčati sedanjega kroga ljudi, ki vidijo le sebe in svojo korist. Radi bi vedeli, kdo je merodajen za izvršitev ljudske volje pri nas. Mogoče tisti gospodje, ki so nekoč v vsemogočni JNS stranki uničevali in upropaščali mirne in pridne ljudi, odstavljali župane in po svojem krojili občinsko in narodnogospodarsko politiko Slovenske krajine? Ne. Odločna je naša beseda in damo prav našemu ljudstvu, ki se zbira v vrstah JRZ in odklanja vsako demagogijo, še manj pa od »Gospodarske sloge«, ki je začela napadati in izlivati svoj gnjev na vse politične pripadnike bivše SLS. Naši ljudje so naši in ne pozabljajo krivic, zato se vsi taki gospodje lahko sami izbirajo in sebe postavljajo za vršilce svoje politike med štirimi stenami. Pripominjamo to kot kronisti.
DRUŠTVENI']
VESTI
Svečina. V nedeljo, 14. junija, priredimo Slom-šekovo proslavo. Govori predpoldne v cerkvi in popoldne na prosvetni prireditvi predsednik Prosvetne zveze g. dr. Jos. Hohnjec.
Konjice. Opozarjamo na našo Slomšekovo proslavo, ki bo v nedeljo, 7. junija, popoldne v Društveni dvorani. Govori g. dr. Josip Hohnjec.
i raslovče. Praznik Vnebohoda Gospodovega je bil vesel in prijeten zlasti za našo dekliško Marijino družbo. Pri jutranji sv. maši je družba v lepem številu pristopila k skupnemu sv. obhajilu. Popoldne pa je ljubkemu dekliškemu sestanku, ki
krščansko hišo, kjer bo imela lep zgled, da bo kaj pravega iz nje.«
»Saj so še druge take hiše.«
»Take na Bistrici ni, kakor je vaša. Kdor je od Boga dosti prejel, ta je Bogu tudi več dolžen kakor tisti, ki ni toliko prejel. Prav k vam pa jo je Bog pripeljal v hišo.«
»Ne, ne, ne Bog, ti si jo pripeljala.«
»V kapelici sem jo našla, kapelica pa je vaša.«
»Kako domačo revo bi pač rada vzela, ampak ciganico: ne, ne!... Kaj bi ljudje rekli, če bi ciga-nico vzela v hišo?«
»Kaj pa bo Bog rekel, če revo naženeš? Nana, to ti ne bodi mar, kaj nekaj jezikastih čenč poreče! To ti bodi mar, kaj poreče Bog na sodni dan: Lačen sem bil in nasitila si me; žejen sem bil in odžejala si me; gol sem bil in oblekla si me; tuj sem bil in pod streho si me vzela — in tako dalje!«
»Jerca, Jerca, ti si strašna ženska!« je zahre-ščala gospodinja. »Denarja ji bom dala, ciganici, oblekla jo bom, nedelno in še pražnjo obleko Rezi-kino ji bom dala — toda to ti mora biti dovolj.«
»Kaj ji bo denar, kaj obleka, če pa nima kje biti!«
»Zlat ključ vsake duri odpre,« se je oglasil Miha.
»Prazen klas pa pokonci stoji, da; in votla buča zmerom po vrhu plava.«
»Jerca, saj jaz nimam zadnje besede,« se je sku-
obliki državnih bonov ali asignatov. Potemtakem je bila Italija dala za 30 milijonov srebrnikov vsega skupaj 180 milijonov lir papirnatih državnih bonov in je za to dejansko dobila srebrne vrednosti v iznosu ene milijarde lir. To je bil prvi gospodar, ukrep, ki se tiče Abesinije.
Odkritja Italijanov v Addis Abebi.
Italijani so zelo pridno na delu v abesinski prestolici Addis Abebi. Spravili so v obrat tvor-nico za izdelovanje nabojev, katero je opremil neguš z angleškimi stroji pod vodstvom francoskih strokovnjakov, a jo je opustil, ker je gotove patrone cenejše uvažal iz inozemstva. Ta tvor-nica je stala svojčas 4

štiridesetimi leti: o tem pripoveduj; boš tudi ti kaj vedel povedati!«
»Če je bilo toliko telebanov za tabo, kako pa, da si samica ostala?«
»Hehe, ker so dedci šlevasti, ker nobenega marala nisem, ker me je veselilo, če sem jih pod nosom obrisala, ker nikoli nisem imela poželenja, da bi tako pokoro vlačila vse življenje za sabo. Vsak dan hvalim Boga, da me je obvaroval deda in tako rešil hudega.«
»Dedci pa Boga hvalijo, da niso na taki bodeči neži obviseli.«
»Bodeča neža je še zmeraj bolja kakor kak ušivec.«
»Na vsak način bo prav, da pojde ciganica k tebi. Le kar vzemi jo, se ti vsaj ne bo treba tako sami po svetu potepati!«
»Kaj se potepi jem! Pošteno si služim svoj kruh in se ne smolim drugim okoli sklede kakor Peter ali Pavel... Sicer pa ti pri tem nimaš besede. Odločila bo Nana.«
»Jerca, pravzaprav ima Miha prav,« je dejala gospodinja. »Zakaj je ti ne bi vzela k sebi?«
»Ko bi mogla, bi jo rada. Toda jaz nimam doma, ampak le kamrico pri Vodebu, in da z Vodebom ni dobro hruške obirati, to tudi veš. Pa tudi dela nimam za njo. S seboj bi jo morala jemati in na takih potih bi se ii še boerve kai pripetilo. Priti mora v dobro
se je vršil v sobi cerkvene hiše, prisostvovalo lepo število deklet. Po odpetju Marijine pesmi in pred-našanju deklamacij se je vršila proslava .Slom-šekova, pri kateri je družbeni voditelj g. župnik Atelšek v lepem govoru orisal življenje tega velikega služabnika božjega kot vzornika krščan-
Širite „Slov. gospodarja"!
ske mladine. Vesele in zadovoljne smo se odzvale klicu, da tudi braslovška dekleta pohitimo na lepe Slomšekove dneve v Maribor.
Slomšekovi prazniki v Mariboru
Naši voditelji bodo z narodom!
Med prijavljenci za Slomšekove praznike je bil prvi, ki je s posebnim veseljem sporočil svojo udeležbo, naš najodličnejši slovenski nadškof in knez gospod Anton Bonaventura Jeglič. On, ki je vse življenje vodil naš narod po Slomšekovih stopinjah, kljub težavam oddaljenosti hoče biti z narodom pri tej veliki skupni molitvi. Njegova vzvišena požrtvovalnost naj bo vzgled vsem drugim!
2 enakim veseljem se je odzval vabilu našega vladike tudi ljubljanski knezoškof g. dr. Gregor Rožman. Ve, da bo prišel med svoje, ve, da je s tem izpolnil željo Lavantincev, pa tudi svojih škofljanov, ko bo s svojo krepko možato besedo dvignil srca naših mož in fantov, da bo njihova molitev goreča!
Iz obeh škofij se bodo zbrali tudi mnogi cerkveni dostojanstveniki in duhovniki, saj so slovenski duhovniki vedno s svojim narodom, sedaj pa so postali nositelji tudi tega narodovega hrepenenja, poveličanja Slomšeka.
Gotovo se bodo vsi razveselili sporočila, ki ga s tem objavljamo, da je naš narodni voditelj g. dr. Anton Korošec obljubil ne le svojo udeležbo, ampak tudi to, da bode radevolje v imenu naroda izročil njegove pismene prošnje lavantinskemu vladiki gospodu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču kot zastopniku svete Cerkve. Z njim pride k nam takrat tudi minister g. dr. Miha Krek. Gospod ban dravske banovine dr. M. Natlačen je pri svojem zadnjem obisku v Mariboru na povabilo posebne depu-tacije radevolje ustregel vabilu, da tedaj zopet pride v Maribor. Naš mariborski rojak gospod pomočnik bana dr. Stanko M-jcen spremlja s posebno pozornostjo delo Slomšekove družine in bo na teh praznikih z nami doma. Svojo udeležbo prijavljajo posamezni narodni poslan-
ci, člani banovinske^ • sveta, posebno še tudi župani slovenskih občin in cerkveni ključarji. Posebno pa upamo na uspehe Slomšekovih praznikov, ker pride v Maribor tudi slovensko uči-teljstvo, da bo tukaj z narodom črpalo iz bogate zakladnice v.-et- -.i načel Slomšekovega duha. Cvet naroda, naša akademska in srednješolska mladina, bo sprejemala te dni, zbrana v Mariboru, blagoslov Slomšekovih naukov.
Voditelji in vzgojitelji naroda vedo, kako veliko jamstvo krščanske narodne omike imamo, ako se zberemo pri Slomšeku in utrdimo v sebi njegove nauke, ki bodo dobili vse večjo veljavo, ako bo uslišana naša molitev.
Zborovanja.
O priliki Slomšekovih praznikov v Mariboru se bomo vpoglobili tudi v Slomšekove nauke, da jih uresničimo v življenju. Zato se bodo vršila zborovanja in sicer dne 28. junija dopoldne ob desetih:
Za žene: E. Deisinger: Slomšek in slovenska mati. — P. živortnik: Vzgoja otrok po Slomšekovih naukih. — Zborovanje je v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6.
Za dekleta: L. Horvatič: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta. •— Drago Oberžan: Dekleta v Slomšekovi šoli. •— Zborovanje se vrši v dvorani šolskih sester v Strosmajerjevi ulici. -
Za može: Dr. J. Basa j; Slomšek, učitelj in zgled krščanske možatosti. — J. Stabej: Možje čuvarji Slomšekovih izročil v slovenskem narodu. — Zborovanje se vrši v dvorani Apolo kina, Slomšekov trg.
Za fante: Dr. J. Meško: Fant po Slomšeko-vem srcu. — Dr. K. Cepuder: Vera, luč narodne omike. — Zborovanje se vrši v beli dvorani Uniona, I. nadstropje.
Za akademike in izobražence: Dr. J. Hoh-njec: Slomšek, svetniški genij slovenskega ljudstva. — Dr. S. Gogala: Večnostno jedro Slomšekovih vzgojnih načel. — Zborovanje se vrši v kazinski dvorani, I. nadstropje.
Za učiteljstvo: Prof. Bogovič: Vzgojna moč Slomšekove osebnosti. — Zborovanje se vrši v gledališki dvorani.
Za srednješolsko dijaštvo: Govor: Slomšek in njegova skrb za dijaštvo. Slomšekov duh in sodobne idejne smeri med dijaštvom. — Zborovanje se vrši v Karlinovi dvorani.
Vsa ta zborovanja trajajo do 11 dopoldne.
Manifestacijsko zborovanje za zaključek Ci-rilmetodovega jubilejnega leta: Ob pol 12 dopoldne se vrši skupno manifestacijsko zborovanje vseh v veliki dvorani Uniona. Dr. Prane Kovačič: Slomšek in Cirilmetodova ideja. — Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič: Cirilmetodovo jubilejno leto. — Pri manifesta-cijskem zboru sodeluje tudi godba Katoliške Omladine iz Maribora.
Manifestacijsko zborovanje slovenskih fant ov kolesarjev: Jože Košiček: Slomšek naš svetniški vzor. — M. Geratič: Slomšekovo izročilo sodobni slovenski mladini. — Pri tem manife-stacijskem zborovanju bodo sodelovale mariborske godbe. Zbor je na Trgu svobode.
Sklep šol dne 27. junija.
Da bo mogoče udeležiti se posebno učiteljst-vu zborovanja o priliki Slomšekovih praznikov, smo zaprosili bansko upravo, da bo sklep šole že v soboto dne 27. junija, kar je tudi sicer primerno, ker je dne 28. junija nedelja. V Mariboru samem smo zaprosili, da bi bil sklep šole že dne 26. junija.
Prijavne pole gotovo odpošljite!
Danes ponavljamo našo prošnjo, da vsi žup ni uradi, ki imajo prijavne pole, iste prav gotovo takoj sedaj po praznikih dopošljejo. Tudi če kdo smatra, da je še čas, ali da se njega ne tiče, ker je v okolici, ali ker jih gre malo, vse pole naj se vrnejo brezpogojno in to za šolsko prireditev dne 21. junija, kakor tudi za dne 28. in 29. junija. Mi bomo tako razposlali izkaznice in znake, da jih bodo vsi župni uradi lahko imeli še do nedelje. Samo v točnem in hitrem delu bo ureditev uspela.
milijone lir. Italijani jo bodo uporabljali za to, da bodo nadomeščali iz nje strelivo za italijanske čete v zasedenem o-zemlju. Nasproti tvorni-ci za patrone stoji tako-zvani »grad smrti«. V tem poslopju so imeli zaprte negušove politične nasprotnike, ki so jih mučili in izvrševali smrtno kazen. Gradič je obdan od visokega obzidja in je v njem yse polno temnih prostorov, v katerih so razvrščena vsa mogoča mučilna orodja in priprave. Na •¡redini poslopja stojijo irno pleskana vešala. Posebnost grada smrti je stroj za streljanje na smrt obsojenih, štiri pu-5ke so na stojalo tako pritrjene, da so cevi usmerjene na leseni križ. Pred križ so vostavili
šala gospodinja izmuzniti. »Zadnjo besedo ima Franc, moj sin; ta je gospodar.«
»Kaj še! Besedo imaš še zmeraj ti. Francu je vse prav, kakor ti narediš. Kdaj pa pride Franc ?«
»Ne vem. Morda jutri ali pojutrišnjem. V nedeljo je pisal iz Kapošvara; pravi, da mu tisjti ogrski trgovci nočejo vsega lesa plačati. Prej pa se ne vrne, dokler vsega ne uredi.«
»S Francem bom opravila, ko se povrne. Ti, Nana, mi pa obljubi, da mu ne boš ničesar v ušesa natrobila, dokler se jaz ne pomenim ž njim!«
»Rada,« je zagotovila* gospodinja; kajti prepričana je bila, da se sin nikoli ne bo- dal potovki pregovoriti.
Jerca si je oprtala koš in rekla:
»Pa zbogom tedaj! Dosti dolgo sem sedela. Dokler spet ne pridem, morate ciganico na vsak način obdržati.«
Ne da bi počakala na odgovor, je potovka odkorakala iz hiše.
Medtem je ležala ciganica Vanda v Kristininr kamrici na beli, mehki postelji, kakršne še nikoli ni imela, in je gledala skozi odprto okno na temno zelene gozdove in sinje nebo in se je pogovarjala z dvema lastovkama, ki sta venomer habali noter in ven; tako na varnem se je počutila kakor še nikoli. Kristina je prihajala nanjo gledat, ji je prinašala kaj «Vb^ega jesti, popravljala ji je blazino in odejo ter
je prijazno govorila z njo. Vanda ji je povedala vse svoje življenje in je sočutno Kristino tako ganila, da je ta pretočila obilo solz in jo sklenila v svoje mehko
srce.
Deseti dan je mogla ciganka prvič vstati. Nana, gospodinja, ji je dala perila in dve obleki rajne hčeri. Pri oblačenju ji je pomagala Kristina. Ko je bila oblečena, je nerodno hodila gor in dol ter se je zdaj pa zdaj ogledala v ogledalu, ki ga ji je držala Kristina. Črne oči so se ji bliskale, rjavi obraz ji je še bolj zagorel, vsa se je tresla: ali od žalosti, ali od veselja, bogve. Kristina pa je zaploskala in vzkliknila napol v smehu, napol v solzah:
»Kako se ti poda kmečka obleka in lepa si, lepa dečva! ... Zdaj te moram še počesati, da boš narn podobna.«
To pa ni šlo kar tako. Črni kodri so bili uporni in zviti, da se niso dali vsi ujeti in ^el venec jih je nagajivo silil na čelo in lica.
»Vanda, pojdiva dol v kuhinjo pa lepo se zahvali materi, veš!« jo je poučila Kristina.
Ciganica ni rekla besede in je slepo sledila dekli; saj se ji je zdelo, kakor da živi v pravljici. Ko sta stopili v kuhinjo, je Rozika, kuhinjska, zavpila in sa za glavo prijela, gospodinja pa je ciganico pogledala z motnim, skoraj mračnim pogledom in ni rekla ničesar. Ker je bila Vanda po postavi podobna rajni hčeri, se ji je obleka nodala, kljub temu pa bi bil po
Posebni vlaki.
Glede ureditve posebnih vlakov bomo lahko takoj dali prve podatke, čim prejmemo prijave. Tudi bomo na podlagi prijav uredili vožnje tako, da bo za dotične kraje kar najbolj ugodno. Za dne 21. junija dobi mladina 75% popust na podlagi šolske povlastice, ki jo šole izstavijo za ta izlet v Maribor. Za čas od 20. junija do 1. julija pa velja polovična vožnja. Te ugodnosti se lahko posluži vsak na vseh vlakih, pa vendar bomo svetovali, da se naj iz posameznih krajev vozijo s posebnimi vlaki, ki jih bo železniška direkcija uredila. Posebni vlaki so v načrtu za vse proge v Maribor.
Ureditev službe božje.
Da bomo Imeli ob Slomšekovih praznikih urejeno tudi glede gg. duhovnikov, v ka.t-jji redu bodo opravili službo božjo, prosi:m sledeče:
1.	Prijavijo naj se gg. duhovniki, ki bi bili pripravljeni te dni v Mariboru spovedovati, kakor tudi obhajati.
2.	Prijavijo naj tudi glede sv. maše, kje in ob kaki uri bi radi opravili sv. mašo, da dobijo ob dohodu obvestilo.
Posebno prosimo gg. duhovnike, da se prijavijo za spovedovanje, da bo ljudstvu v vsem po-streženo.
Prvi hlebec kruha.
Zgodovina kruha je že zelo stara. Jezus je učil prositi Boga za »naš vsakdanji kruh«. Pri zadnji večerji je razlomil kruh in ga dal učencem jesti. To je bil seveda ves drugačen kruh, kakor ga mi danes imamo. Najbolj je bil podoben, po okusu namreč, današnjim prestam ali pa keksom, seve le v tem, da ni bil iz kvašenega testa, najbrž trd in se je dal lomiti. Jezus je kruh razlomil. Iz tega je sklepati, da so bili to majhni hlebčki, kakršne danes še mati nazadnje iz vseh ostankov zgnete in za otroke speče ob strani, potem ko je vse hlebe naložila v peč.
A že več tisoč let pred Jezusovim rojstvom so ljudje poznali žito in delali kruh. •Prvi ljudje na svetu so se preživljali od rib, od divjačine, ptičev in konjskega mesa. Poznavanje žita spada že v poznejšo dobo, ko je bil človek že toliko olikan, da je obdeloval zemljo. Za nas je to že davna preteklost. Ko so že poznali žito, so to jedli spočetka sirovo, morda tudi pečeno, ali stolčeno. Prvi hlebi kruha segajo v dobo, ko so ljudje že poznali opeko. To so bili stari Egipčani in pozneje tudi Rimljani in njihovi predniki. Naredili so velike peči iz blata in opeke. V te peči so nadevali hlebce kruha ogromne velikosti, tako velike, da so jih po štirje možje devali v peč. Tak hleb je tehtal po 150 kg in je bil velik kot kakšen mernik, čeber ali ko-
tel. Žito so s kamenjem stolkii, zmešali z vodo, ugnetli z bosimi nogami v veliko kepo. Solili niso nič. V peč so naložili te ogromne hlebce in potem so peč zamazali z opeko in blatom, da ni bilo odprtine, le na vrhu so morda pustili luknjo za izhlapevanje ali pa še toliko ne. Peč so kurili od zunaj. Okrog in okrog peči je zunaj
ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE, TER ZARADI TEGA NAJCEŠČE TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35
gorelo. Čez dva dni so peč odprli in pobrali hlebce, ki so bili še vroči. Skorja je bila trda, zato so hlebe polivali z vodo, da so se ohladili in da se je skorja omehčala. Tak je bil prvi hlebec kruha na svetu. Od tega pa do današnjih kajzerc, bi-der in potic je preteklo več tisoč let. Če pa se vprašamo, kakšen bo kruh čez 100 let, čez 500 let? Najbrž tako lahek kakor koks, ali še lažji, ko bela hostija. Tisti svet bo takrat nas imenoval — »velike požeruhe«.
¥ 20 tineh okoli sveta.
Dr. Bolivar Falconer.iz Martina v severnoameriški državi Texas je ravno sedaj na potovanju okoli sveta, katerega namerava končati s pomočjo najhitrejših prometnih sredstev v 20 dneh.
Francoski pisatelj Jules Vernes je napisal iz domišljije knjigo »Pot okrog sveta v 80 dneh«, ki je navduševala naše starše in še nas v mladosti, a je sedajni rod ne čita več. 80 dni, o tem ne govori danes nikdo več! Najnovejši rekordni poskus Amerikanca Falconera hoče potov% nje okoli sveta skrčiti na 20 dni.
Dr. Falconer je zapustil mesto Dallas v Texasu dne 8. maja in je priletel v Nju-jork v letalu. Od tamkaj se je odpeljal z zrakoplovom »Hindenburg« v Frankfurt v Nemčijo. Iz Frankfurta v aeroplanu v Amsterdam in od tamkaj v Penang v za-padno Indijo z letalom holandske prometne družbe. Iz Penanga v letalu v Hon-kong na Kitajsko in v Manilo na Filipinskem otočju. Iz Manile vozijo ameriška letala preko Guam — Wake Island — Midway — Honolulu — San Francisko. Iz San Frančiška bo imel na razpolago potniško letalo v Dallas, kjer bi se naj izkrcal 28. maja. Celotna pot, katero bo preletel, je dolga 42.000 km.
Dosedanji rekord poti okoli sveta znaša 25 dni.
Prvič je objadral svet leta 1519 Portugalec Fernao de Magalhaes in je rabil tri leta. Šele parniki so skrčili pot okoli sveta na nekaj mesecev. Po iznajdbi letal in zrakoplova se je polastila človeka nekaka strast, da bi čim hitrejše obkrožil svet.
Leta 1926 je hotel obleteti svet ameri-kanski časnikar v 30 dneh. Njegova nakana ni uspela, ker ni mogel dohiteti pravočasno prekosibirskega ekspresnega vlaka.
Leta 1927 se je posrečilo Amerikancu Evansu, da je s pomočjo letal in brzopar-nikov obkrožil svet v 27 dneh.
obrazu in po očeh vsakdo spoznal ciganko. Plaho je stala nekaj časa in šele, ko jo je Kristina s komolcem dregnila, je stopila h gospodinji in je rekla nekoliko prisiljeno:
»Dobra gospa, hvala vam, hvala, hvala!«
»Že prav,« je odvrnila ta s kislim obrazom; »nekaj dni boš še ostala, morda tudi še kak teden, dokler si čisto ne opomoreš.«
Kristini pa je dejala:
»Kristina, prav bo, da ne pride preveč med ljudi. Saj je lahko gor v tvoji kamri. Sončno je gor in na vse strani vidi. Jesti ji boš gor nosila pa glej, da bo imela dobro postrežbo!«
»Prav, mati; kakor ukažete,« je pritrdila Kristina In šla s ciganko nazaj gor.
Zgoraj je vprašala Vanda:
»Zakaj me hoče gospa zapreti?«
»Zapreti vendar noj« je odgovorila Kristina; »ne marajo, da bi te ljudje videli.«
»Ali se boji, da bi prišel baša in me ulovil?«
»Ta ne bo več prišel. Če ga najdejo orožniki, ga bodo vtaknili v luknjo. Ampak ne bodo ga našli, ker jo je pobrisal čez mejo.«
»O, baša je kakor jastreb. Nihče ga ne vidi, kar iznenada pa je tu «
»Sem si ne bo upal. Tu so trije hlapci, ti imajo trde pesti. In naš pes, naš Sultan, ga ne spusti blizu. Tu si varna pred njim.«
»Tedaj ostanem tu in ne grem nikamor več.«
»Ko bi le mogla ostati, iz srca bi ti privoščila! Toda ...«
»Gospa me hudo gleda. Kajne, nagnala me bo? Nisem je prav razumela.«
»Mati ne morejo, kar bi radi. Besedo ima gospodar, sin, ki se je nekam daleč odpeljal, pa vsak dan mislimo, da pride.«
»Ali je mladi gospodar tudi tako hud kakor stara gospa?«
»Za božjo voljo, hudi vendar niso. Dobrega srca so, mladi gospodar tudi. Siromakom radi pomagajo, kjer le morejo. Ponosna pa sta oba, ponosna pa že.«
»A! Zdaj razumem. Zaničujejo me, ker sem ciganka; sram jih je.«
»Vanda,« jo je prepričevala Kristina, čeprav sama sebi ni verjela, »če boš pametna, boš gotovo smela ostati. Mater in mladega gospodarja rioraš lepo prositi. Obljubi jima, da boš pridna in taka, da nihče na tebi nič ciganskega ne bo videl!«
»Ko pp, ne znam delati!«
»Jaz te bom naučila. Pisati in brati in moliti tudi.«
»Če me pa vendarle nažene jo! Pred mladim me je strah.«
»Kaj te bo strah! Jaz bom zate govorila.«
Dalje sledi.
smrti zapisanega, rabelj je potegnil za vrv in streli iz štirih puškinih cevi so zadeli žrtev. Prodiranje ital. čet v raznih smereh po zasedenem ozemlju v Abesiniji.
šele sedaj so italijanske čete zavzele Anko-ver, ki leži 150 km severovzhodno od Addis Abe-be ob veliki karavanski cesti, ki vodi skozi Auso proti Džibutiju. Prebivalstvo, pri katerem so našli le malo orožja, se je takoj podvrglo italijanski oblasti. Hkratu so čete zavzele tudi Mu-skalo. Iz Harrarja so pričeli prodirati oddelki južne vojske preko gorskih grebenov proti za-padu. obrnem pa tudi iz Negelija proti severu, da vzpostavijo nove zveze med Addis Abebo in jugovzhodno Abesinijo.
IIIII III III lil
jDOPisi n
Javorje pri Črni. (Zlata poroka.) Dne 25. maja
sta slavila Stopar Franc in Neža roj. Gutovnik, Blato poroko, obdana od številnih otrok, sorodnikov in znancev. Nebo ju je blagoslovilo s 16 otroci, 10 jih še živi v veselje in tolažbo slavljencema, '6 pa se jih v nebesih veseli njunega jubileja. Oče je bil ves čas v svojem kraju ugleden mož ter večleten Občinski odbornik; ni bil le samo v srcu Veren kristjan, ampak vedno tudi v javnem življenju s tem, da je bil vedno pristaš bivše SLS. Naročen je na »Slov. Gospodarja«. Zvesto mu je vseh 501et stala ob strani njegova žena, ki je bila skrbna gospodinja in dobra mati. Zavedajoča se kršč. zapovedi, ni nikoli odpravila od svoje hiše brez daru nobenega siromaka. Prišla je v tej dolgi dobi tudi bolezen v hišo, ki obema ni prizanašala. Toda v teh dneh trpljenja sta iskala pomoči pri Bogu, zato sta še danes oba čila in zdrava. Bog daj Vama učakati še biserni jubilej!
Trgovišče pri Veliki Nedelji. Letošnjo pomlad so se pri nas pojavile nove vrste tatvine. V največjem pomladanskem delu so naenkrat začeli izginjati plugi in brane. Po daljšem zasledovanju so orožniki prijeli znanega uzmoviča, kateri je ukradene reči spravljal preko Drave na Hrvaško. Prijeti pa ni kradel samo plugov in bran, temveč tudi koruzo iz koruznikov in bil tudi velik prijatelj perutnine. Poizvedbe se na daljujejo, ker je v navedene tatvine zapletenih če več drugih oseb.
Leskovec. Veliko dobrodelno tombolo priredi prostovoljna gasilska četa Leskovec v nedeljo dne 14. junija, ob treh popoldne, na Bregu pri Ptuju pred gostilno Straschill. Izklicanih bo: 10 tombol 10 koles in nad 400 lepih dobitkov. Tombolske karte po 2 Din komad.
Naraplje. Dne 27. maja popoldne je nastal ne nadoma požar pri posestniku Mohorku v Križni vasi pri Narapljah. Kako je nastal požar, se še ne ve. Ogenj je zajel streho na hiši in objel vso bišo. Ogenj sicer ni povzročil veliko škode, ker je zgodela le streha.
Prihova. Veliki oltar M. B. v tukajšnji župni cerkvi je sedaj ves razdrt. Angelčki in svetniki bo nastavljeni ob zidu po vsej cerkvi, že dobivajo novo oblekco, nove zlate plašče in zlate pe-rutničke. Marijin kip, ki ogrinja s svojim plaščem 34 prošnjikov iz vsacega stanu, je širok 1.60 in visok 1.90 m in je izklesan iz enega lipovega debla. Na binkoštni ponedeljek ko bo Marija že vsa praznično oblečena s prošnjiki wed, jo bomo samo fotografirali, predno bo postavljena v tron. Blagoslov oltarja se bo vršil na Velike maše dan, ko je tu romarski shod. Marija .izprosi nam za ta praznik lepo vreme!
ve, se izpreminja, kdo bo, kako bo kaj s to barvo. Stalno zeleno barvo ima smreka ali pa žaba. Sicer pa sedaj, ko sveti toplo sonce svobode, bomo kmalu videli jih solnčiti se!
Konfinacije krivične! Dolgo časa je slovensko napredno časopisje dokazovalo, da so bile konfinacije naših političnih voditeljev zakonite. Sedaj pa je najvišje državno sodišče izreklo svojo sodbo, da so take konfinacije krivične in mora država povrniti škodo dotičnim, ki jih tako po krivici zapre. Kaj pa, ko bi država dobila sredstva za to svojo škodo od tistih, ki so ji to škodo povzročili? Ali b£ ne bilo dobro, ako tisti, ki so podpisali odloke konfinacije, takoj sami položijo denar. JNS je verndar še živa, morda ima še kaj denarja! Vsak član JNS mora vplačati v ta fond, iz katerega se bodo popravljale krivice, mesečni znesek.
Na kongrese! Ker imaS JRZ kongres, je hitela tudi JNS s kongresom, kjer je bilo za dve tarok-partiji ljudi. Tudi jaz sem za praznike sklical kongres. Bil sem po vzorcu JNS — sam!
Obiski v Belgradu. Te dni je bil v Belgradu Beck, zastopnik Poljske, sedaj pride Goring, zastopnik Nemčije, potem pride še zastopnik Anglije, nakar bo Francija poslala zopet svoje snubce, Čehi pa se bodo pokroftali na naš račun in tako bo konec pomladnih ženitvenih dni!
Prehitro zbežal. Neguš je le prehitro zbežal iz Abesinije. Sedaj so našli njegovo cesarsko krono in žezlo Angleži ter so isto zaplenili. Tako naglo pa menda le ni bilo treba, da bi mu krona z glave padla!
Samega sebe se boji. Na Francoskem imajo sedaj tako lepe razmere, da se stranka, ki je najmočnejša, sama sebe boji in njen voditelj so-cij Blum si ne upa povedati, da je predsednik. Zdaj je spoznal, kaj pravi naš pregovor: Ne kliči vraga!
Binkoštni prazniki v ženevi. Letos so pripravljali posebno slovesne binkoštne praznike v ženevi, kjer ima svoj sedež Društvo narodov. Veliko so prosili in molili za sv. Duha. Zastopniki Društva narodov niso bili nič navzoči.
Peter Rešetar rešetari.
Beograd ali Belgrad. »Kmetijski list« se zelo jezi na to, zakaj piše »Slovenec« in mi vedno le Belgrad in ne Beograd. To je vendar tako jasno, da smo mi Slovenci in zato pišemo v Belgrad, da pa zastopa »Kmetijski list« centraliste, ki poznajo samo Beograd. Mi hočemo, da imamo Slovenci tudi v Belgradu kako besedo, — »Kmetijski list« pa pravi, da smejo imeti tam besedo le oni, ki pravijo Beograd. O »Kmetijskem listu« bi zato lahko rekel, da bi nekam rad v Beogradu. Vse skupaj nič ne pomaga, dragi bratec!
Zeleni kot livada. V listih čitamo, da je Zveza hmetskih fantov in deklet dobila uniformo in sicer zelene barve, pravi, da je take zelene barve, kakor livada. Livada pa ni vedno zelene bar-
Ustanovni kongres JRZ v Belgradu.
Ustanovni državni kongres JRZ je začel z zasedanjem na binkoštni pondeljek ob 11. uri predpoldne v strankini dvorani v Dečanski ulici. Prisostvovalo mu je krog 1000 oseb, med temi 372 delegatov s 518 pooblastili. Zbor je otvoril predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vič, ki je govoril o programu JRZ in o zunanji politiki. Iz Stojadinovičevega govora povzamemo njegove besede, s katerimi je po programu JRZ napovedal samouprave z besedami: »Mi smo za spoštovanje treh imen našega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi smo za spoštovanje njihove enakopravnosti in njihovih tradicij. Mi želimo državne uprave v smislu narodnih želj in v skladu z njegovimi potrebami, prepuščajoč pri tem posameznim upravnim področjem, da urede svoje potrebe, upravne, gospodarske in finančne ter druge, kolikor so v zvezi s posameznimi kraji, a na način, ki to urejevanje ne dovede v nasprotje z državo, njenimi nameni in njenimi .potrebami, kakor v našem programu stoji: vse oblasti državnega življ-m'a morajo biti pristopne Srbom, Hrvatom in Slovencem, in z vsemi kraji naše države se ima enako postopati. Stranka JRZ je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duhu. Kmet je najštevilnejši stan v naši državi. On je tudi najštevilnejši član naše stranke in zato bomo njemu posvetili največje skrbi.«
'J "	--"T
Po govoru dr, Stojadinpviča se je sestal ve-rifikacijski odbor ter je soglasno Izvolil za predsedniku dr. Franca Kulovca, bivšega ministra iz Ljubljane. Odbor je pregledal pooblastila in ugotovil, da se Je zbralo 372 delegatov s 518 pooblastili. Iz dravske banovine je bilo 23 odposlancev s 30 pooblastili.
Po sprejetju poročila verifikacijskega odbora je prišla na vrsto druga točka dnevnega reda: splošna politika JRZ, o kateri je govoril kot prvi minist' dr. Miha Krek in za njim še razni drugi govornki.
Ob sklepu govorov je dal član izvršilnega odbora dr. Stojadinovič na glasovanje dva predloga in sicer: 1. da se da dosedanjemu izvršilnemu odboru absolutorij in 2. da se sprejmejo strankina pravila in program. Oba predloga sta bila sprejeta z vzklikom.
S tem je dr. Stojadinovič zaključil prvi dan kongresa, ki se je nadaljeval 2. junija. Dne 2. junija dopoldne sta 1 ila izvoljena glavni in izvršni odbor JRZ, o čemur bc\io poročali prihodnjič.
Po zaključku zasedanja kongresa so se vsi delegati podali v Ra+nički dom, kjer jim je priredil izvršni odbor pogostitev, na kateri so govorili dr. Stojadinovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Smodej.
Poslednje vesti.
Politične novice v drugih državah.
Revolucija v Paragvaju. V južnoameriški državi Paragvaj je Izbruhnila revolucija proti predsedniku republike Rafaelu Franku. Revolucionarji so pobili Frankove oddelke, ki so se nahajali na maršu v Assuncio. Revolucijo so izzvali krogi, ki stoje blizu generala Hozea in generala Estigaribija, ki je bil nekdaj glavni komandant paragvajskih oddelkov v Gran-Chacu. Rafael Franko je prišel na oblast dne 19. lebruarja t. 1., ko je strmoglavil z revolucijo tedanejga predsednika republike Ayale. Takrat je moral Estigaribi tudi zbežati iz države.
Kako se Združene ameriške države oborožit« jejo v zraku in na m -ju. Senatni odbor za vojne zadeve je predložil plenumu, naj sprejme zakonski predlog, s katerim se poveča zračna sila od 1800 na 2300 aeroplaonv. Parlament je pa sprejel drugi predlog, s katerim se število poveča na 4000 letal. Oba doma ameriškega parlamenta sta se sporazumela glede proračuna za mornarico, ki znaša 26 mil. dolarjev. Zakonski načrt bo predložen predsedniku Roose-veltu v pregled in podpis.
Domače novice.
Posvetitev zvonov za kapelico nad SlomSfiH»« kovini grobom. Zadnjo soboto je posvetil škof dr. Ivan Tomažič dva nova zvončka za kapelico nad Slomšekovim grobom na starem mestnem pokopališču v Mariboru. Zvona sta dobila imeni Anton in Martin in so po posvetitvi prvič z njima zazvonili.
70Ietnico je obhajal 30. maja g. Janez Med-vešek, dekan, župnik in duhovni svetovalec na Vidmu ob Savi. Jubilant se je rodil v Brezovem v sevniški župniji. 18 let je bil župnik na Tinju na Pohorju in 17 let že vzorno oskrbuje videmsko župnijo. Zaslužnemu g. dekanu naše iskrene častitke!
Strela ubila uglednega posestnika. Med ne, vihto je stopil pod hrast 371etni Jožef Adamič, ugledni posestnik iz Male Lipelne v župniji škocjan pri Turjaku. V hrast je udarila strela in mrtev je obležal Jožef Adamič, ki zapušča ženo in osem otrok.
Blagoslovitev vogelnega kamna in slovesno vlaganje listin za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku. Cez 4000 delavcev skupno s člani njihovih družin živi v naši črni delavski dolini v Hrastniku. Globoko pod zemlji si služijo rudarji ob medli luči jamskih svetilk svoj borni črni kruh. Toda vsa ta množica delavcev v sredi svojih domov ni imela hiše božje, da bi Kristus, ki je bil do svojega 30. leta tudi delavec, tesar z žuljavimi rokami, blagoslavljal iz oltarja cerkve množice mož in fantov s sajastimi čeli in žuljavimi rokami. Dne 8. decembra 1929 se je po naročilu prevzvišenega škofa začela nad črnimi rovi redna služba božja v najeti gledališki dvorani. Dobra delavska srca so pa želela, naj bi nad črnimi rovi stal oltar Kristusa Kralja Tudi dobri verniki neštetih župnij obeh slovenskih škofij so to željo z mi-lodarl podpirali. Verna slovenska srca polna .jubezni in sočutja do delavskih slojev so pripomogla, da smo lansko jesen postavili že temelje za novo cerkev Kristusa Kralja. Letošnjo pomlad smo pa s stavbo nadaljevali. Na dveh straneh je zid že 6 m nad terenom, nad spodnjimi prostori se pa polagajo armirane betonske plošče. V nedeljo dne 7. junija t. 1. bo prevzvišeni g. knezoškof lavantinski dr. Ivan iomažič blagoslovil vogelni kamen in vložil listine o ustanovitvi ob 4. uri popoldne. Dopoldne ob 10. uri bo pa slovesna asistirana sveta maša. Vabimo vse prijatelje delavstva, posebno pa vse naše drage dobrotnike, da pridejo na našo slovesnost, in se na lastne oči prepričajo, kako smo uporabili njihove milodare. Saj bo cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku spomenik ljubezni slovenskega ljudstva do svojih sobra-tov po veri in krvi, slovenskih delavcev v črni hrastniški dolini.
Za uboj 4 leta robije. Na veliko soboto dne 11. aprila je v Zabukovju pri Sevnici 211etni Leopold Trbovec z dolgim kuhinjskim nožem smrtno zabodel 591etnega posestnika Luko Su-šina. Ubijalec je bil v Celju 30. maja obsojen na 4 leta robije, na 500 Din povprečnine in 10 tisoč Din mora plačati pokojnikovi ženi Mariji.
Letalska i^esreča. Na binkoštno nedeljo sta hotela pilota aerokluba v Banjaluki pred zbranim občinstvom izvajati razne vaje in spretnosti z letalom. Iz neznanih vzrokov sta zgubila komaj 20 m nad zemljo oblast nad letalom, ki je treščilo na zemljo in med gledalce. Oba pilota Simič in Dejan Žita sta vpričo občinstva v nepopisnih mukah zgorela. Od občinstva je bilo več ljudi ranjenih in med temi se bori en policist s smrtjo.
Smrtno ponesrečil v Kamniških planinah. Za
binkoštne praznike sta se podala v. Kamniške planine visokošolca Mirko Pleterski in Bojan Lovše. Lotila sta se preplezanja Kalške gore, kar jima je uspelo. Vračala sta se po snežišču in Lovše se je hotel zapeljati po snegu. Zgubil je ravnotežje, zaneslo ga je v prepad, kjer je obležal mrtev. Truplo so našli in so ga prenesli v Kamniško Bistrico. Smrtno ponesrečeni je star 21 let In je slušatelj rudarskega oddelka na ljubljanskem vseučilišču. Pokojnikov oče je vpokojeni orožnlškl narednik In stanuje v Ljubljani.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani
Ima v nedeljo dne 7. junija v Ljubljani, v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22, ob 10. uri dopoldne, svojo redno letno skupščino. Delegati sadjarskih podružnic, kakor tudi sadjarji sploh, ste vabljeni na to zborovanje, ker je dnevni red zelo važen, posebno pa različni predlogi. Ker se vrši zborovanje v nedeljo, se lahko obiskovalci poslužlte nedeljske polovične
vožnje in obenem si ogledate ljubljanski vele-sejem.
Moda, ki ne pride nikoli iz mode. Nič ni tako nestalno kot moda, vendar ona je vedno ista, katere se gospodinje drže že od praveka: hočejo imeti bleščeče belo perilo. Muke in trud pranja so bogato poplačani, če je perilo po pranju tudi zares bleščeče belo. Zato se gospodinje tudi tako vesele, ker Imajo Schlchtovo terpentl-novo milo. To čisto jedrnato milo odpravi brez truda In prizanesljivo tudi najtrdovratnejšo nesnago Iz' perila. Schichtovo terpentlnovo milo pere bleščeče belo. 1 I
Prireditve.
Gremo blagoslovit in proslavit »Črni križ pri Hrastovcu«! Dne 7. junija naj nihče, ki Ima le možnost, ne zamudi prilike. Popoldne ob dveh je blagoslovitev križa, na licu mesta. Ob štirih popoldne pa Igra na prostem, kjer sodeluje čez 100 Igralcev. Igra je na dvorišču Posojilnice v št. Lenartu. Oskrbite si vstopnice pravočasno!
Sv. Vid pri Ptuju. Ko so naša prosvetna društva pod novimi razmerami začela zopet svobodno dihati, je tudi prosvetno delo v našem Slomše-kovem domu oživelo. Takoj smo ustanovili god-beni odsek, nabavili instrumente, pa hajd korajž-no na delo! Vso zimo so se naši vrli fantje vadili, večer za večerom so piskali, da je odmevalo čez goro in dol. In uspeh ni izostal. Letos na veliko soboto so že nastopili prvič pri procesiji. Lepo so igrali, čeprav novinci, seve brez napak ni bilo. In g. ban je naše fante močno pohvalil, ko so mu na njegovem potovanju po Halozah par krepkih urezali. — Gasilci iz Jurovec, ki so v nedeljo 24. maja priredili svojo tombolo pri gostilničarju Šmigovcu, veselico pa pri Klet-hoferjevih v Tržcu, so' šli pa po godbo k sosedom, k Sv. Marku, domačirie so pa — prezrli. Zakaj? Nekaternikom pri nas pač ne gre v glavo napredek prosvetnega društva, radi bi še naprej uganjali zahrbtno petomajsko politiko. Ali vedo naj, da jim je že odzvonilo! Mi pa ostanemo kakor smo bli!!!
Polenšak. Kam v ne cleljo 7. junija? Vsi na Polenšak, kjer bo velika tombola. Krasni dobitki: tri kolesa, vreča moke, moška obleka, ženska obleka, nov plug za oranje, novo pohištvo, sod vina itd. ter še nad 300 krasnih dobitkov — in to vse dobiš samo za 2 Din. — Vse vljudno vabijo polenški gasilci.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. V nedeljo, 7. junija vabimo vse mlade in stare na naš Črešnje-vec, kjer se bodo dobila kolesa — čitajte in se čudite —, samo za dva dinarja. Nadalje prvovrstni plugi, dve svinji, 4 kub. metre drv, sod vina, vreča moke, blago za moško obleko itd. itd. Treba je samo, da se potrudite pravočasno na naš hribček ter tam na tombolskem prostoru kupite tombolsko tablico Prosvetnega društva in treba je samo še malo sreče in veselili se boste krasnih dobitkov!	f
Artiče pri Brežicah.' Naši delavni in požrtvovalni člani Prosvetnega društva hočejo za slovo igralske sezone še pokazati, da ne spijo, ampak da neumorno delajo za razvoj prosvete. Kot zaključek hočejo predvajati v nedeljo 14. junija ob osmih zvečer na prostem v dolinici pod župniščem eno najlepših iger »Miklovo Zalo« v narodnih nošah. Igra se godi ob času turških napadov na slovensko zemljo.
Šoštanj. Dnevi naše farne proslave se bližajo. Prosvetni tabor v nedeljo 7. junija bo združil vso katoliško mladino župnije in sosednjih dolin pri župni cerkvi, da sluša besede svojih izkušenih, idealizma prežetih voditeljev in se navzame nove vneme za pravo prosvetno delo, nove, še večje ljubezni do čednostnega življenja. Zato na plan, draga mladina, prihodnja nedelja je tvoj dani Krona farne proslave pa bo štirikratna uprizoritev odrešilnega delovanja in smrti Kristusove. Pri-
prave so velike, kar kaže že danes v izredno svečano obleko odeto pozorišče pri župni cerkvL Dal Bog, da bi svečanost uspela pripravam primerno. Vsem, ki so blage volje, kličemo: Pridite, poslušajte, glejte in prepevajte v božjo čast v kateremkoli na plakatih določenih dnevovi
Dopisi.
Razbor pri Slovenjgradcu. Zaprosili smo potom okrajnega cestnega odbora bansko upravo za podaljšanje banovinske ceste II. reda Suhi dol—Sv. Vid, na kar se je izvršila po okrajnem cestnem odboru tudi že komisija. Iz vseh vidikov je celotna komisija uvidela, da je to jako in nujno potrebno zlasti še posebno zaradi dovoza kamenja na novo banovinsko cesto Šoštanj—Črna, ker bi se brez te ceste ne mogla niti ona nadaljevati. In iz obeh občin, Razbor in Topolšica kakor tudi Podgorje in Stari trg, bi bilo za mnoge družinske očete prav veliko pomagano, da bi prišli vsaj do najpotrebnejšega zaslužka. Upanje je, da bo kr. banska uprava to našo prošnjo temeljito podprla. Posebno pa še naprošamo okrajni cestni odbor, da bi akcijo neumorno nadaljeval. — G. notranji ministr dr. Anton Korošec je dne 27. maja na podlagi zakona o občinah podpisal in s tem popravil krivice prejšnjega režima, da postane naša občina Razbor zopet samostojna, da ne bomo morali še nadalje hoditi na občinski urad po tri do štiri ure daleč, kakor smo morali delati to sedaj.
Sv. Miklavž nad Oplotnico. Na binkoštno nedeljo zjutraj so gnali pastirji ovce past v bližino Sv. Lenarta. Priklatil se je neznan človek. Nagnal je pastirje in je ustrelil eno ovco za binkoštno nedeljo. Pastirji so hiteli domov po pomoč, po očeta. Oče in starejši fant sta se tako' odpravila in vzela s seboj psa, da bi šli po sled* za ustreljeno ovco. Pes je takoj ubral pot pO krvavem sledu in izsledil je ustreljeno ovco, katero je neznanec že napol iztrebil. Ko je neznanec začutil v bližini zasledovalce, je pustil plen in skočil v beg. Gospodar in fant sta pobrala plen in ga odnesla domov.
Babno pri Celju. V petek 29. maja zvečer je bil pri Janiču nadvse lepo obiskan članski sestanek JRZ. Na sestanku je poročal župan g. Mihelčič o vseh važnih zadevah, ki zanimajo Celjane, predvsem o regulaciji Savinje in Ložnice ter o drugih občinskih zadevah. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izčrpnim ter stvarnim izvajanjem g. župana. Njegovo poročilo je pokazalo, da vrši sedanji mestni svet zelo važno nalogo. Že z dosedanjim delom je sedanji mestni svet dokazal, da je vreden našega zaupanja. Sestanku je predsedoval mestni svetnik g. Vinko Kramer, govorila sta pa tudi mestna svetnika gg. Jager in Pišek. Sestanek nam je pokazal s svojo številno udeležbo, da se prebivalstvo celjske okolice popolnoma oklepa JRZ, ker le potom te politične organizacije upa doseči največ uspehov za mesto Celje. — Na Vnebohod je bil prav tako zelo lepo obiskan sestanek v Košnici pri g. ŠlandrU. Tudi na tem sestanku je poročal g. župan Mihelčič o vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo celjsko občinsko gospodarstvo. Tudi ta sestanek, kateremu je predsedoval domači gospodar, mestni svetnik g. Šlander, je bil zelo lepo obiskan.
Frankolovo. Na sedmini pri Bizlnu za rajnko 94 letno vdovo Jožefo Korošec, vzgledno in globoko verno, veliko dobrotnico revežev, skrbno odgojiteljico svojih otrok, katero je naš svetniški škof Anton Martin Slomšek birmal in se ga je hvaležno spominjala še v svoji visoki starosti, so gostj« radevolje zbrali za Slomšekov sklad 50 dinarjev. Posnemajte! — Frankolovčani se že skrbno pripravljamo na Slomšekove praznike v Mariboru.

BORBA ZA IME.
(Dopis iz Slovenske krajine.)
Pred kratkim se je otvorila javna debata o tem, kako se naj imenuje Slovenska krajina. Ta izraz se nam zdi kot naslov dela Slovenije popolnoma umesten. Ime Prekmurje je bilo vedno kot nekak izraz, izgovorjen in mišljen podcenjevalno, vedno kot izgnanska pokrajina za uradništvo in ljudje v njej kot nekak nekulturni element. Če je zato mlada generacija prevzela ta naslov, ga }e prevzela zato, da pretrga niti z nelepo preteklostjo in ustvari enakovredne ljudi ljudem v ostali Sloveniji. Nikakor nismo bili razdiralni element, obratno smo bili vedno lojalni državljani bodisi v preteklosti, bodisi sedaj. Če se je včasih vzklikalo, da se mora prebivalce Slovenske krajine učiti z bičem, ni bilo nikakor zadoščeno narodni in pobožni duši tega narodnega preostanka starodavne Panonije. Ni res to, da bi se lahko sedanja Slovenska krajina zamenjala s staro Slovensko krajino na bivšem Kranjskem, ker je tista pokrajina bila le zgodovinska, dočim je naša sedanja Slovenska krajina tvorba sedanjosti In kot taka se nikakor ne more zamenjati z bivšo »Windische Mark«. In če se ozremo v preteklost, paši dedeki niso nikakor rekli drugače, kot Slovenci, oziroma Slovenokrajinci. Zdi se nam čisto naravno, ako rečemo slovenokrajinsko narečje, slovenokrajinski človek ali prebivalec. Zato je tudi res, da ni ljudi v Sloveniji z imenom »Slovenski krajinci« ali »Slovenski kranjci«, obstoja pa izraz »Slovenokrajinci«, ki je popolnoma umesten in na mestu. Če pa komu gre le za izpeljanke iz imena Slovenska krajina, potem bomo še naprej imenovali naše Goričko, Ravensko in Dolinsko pod imenom »Slovenska krajina«. oq !oq	_
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na binkoštno nedeljo popoldne se je kljub precejšnji oblačnosti zbralo pri Sv. Benediktu še precej veliko ljudi. Prišli so gledat igro »Naša apostola«. Prišli so od Sv. Ane, Sv. Trojice, Sv. Lenarta, Sv. Antona, Negove, Gornje Radgone, Ljutomera, Maribora. Pa tudi domačinov je bilo veliko. V uvodnih besedah je č. g. dekan Gomil-gek govoril o slovanskih apostolih. Po govoru ee je začela igra. Vse je bilo radovedno. Igrski vodja je začel z igro ter je skozi vso igro vezal gledalce in igralce. Ljudstvo še ga je precej ubogalo ter je sledilo njegovim pozivom. Vstajali so in peli ter molili. V igri sami je nastopilo nad 110 igralcev ter je vsa tehnika igre in njen potek bila res občudovanja vredna. Nobenih mučnih odmorov ni bilo, temveč je Blika sledila sliki takoj. Konjeniki so točno prihajali, godba je točno igrala in tudi zvonar v stolpu je svojo službo dobro vršil. In igralci? Zbori in posamezne vloge. Igrali so precej ekupno in enotno. Vendar bi se zborom lahko dala še večja pozornost. Toda igro so dobro poznali. Tudi posamezniki so dobro igrali. Vojvoda slovanske se za prestol bori in zato postane kristjan na ime in šele slovanska apostola mu dasta pravega Kristusovega duha. Starosta noče več bogovom darovati, postal je kristjan. Njegova hčerka Božeha, prva slovanska družica, je cela kri-tjanka; jagnje varuje In v ječi trpi zaradi svoje vere. Njei.a nasprotnica Alda, Tuduna hčerka, je zvita in se za prestol bori. Žid Aron pa spletkari in dela za zlato. Novice prinaša in hodi po svetu. Adal-win, škof solnograjski, je Nemec in je mogočen gospod. Ciril in Metoda pa sta glasnika ljubezni. Orožja ne poznata, govorita jezik slovanski in potujeta v Rim. Slovanom sta prava apostola. Ciril umrje, Metod pa se vrne iz Rima kot škof. Ljudstvo ga slovesno sprejme in tudi Gojmira, vojvodovega sina, duhovnika. Igro bomo na Telovo ob y3i pop. ponovili.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom«
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava
Sosebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 'in 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
SLUŽBE:
Deklica od 13 let naprej sprejme Maček Franc, Kušernik, Sv. Jakob v Slov. goricah. 710
Iščem za večje posestvo na Pohorju starejšo samostojno gospodinjo. Dopisi na upravo pod: »Gospodinja«.	000
Majer s tremi delavci se takoj sprejme. Gostilna Novačan, Košaki.	713
Pekovski vajenec, močen„ zdrav in pošten, se sprejme, dobi celo oskrbo, nastop takoj. Miha Ambroš, pekarna, Dravograd.	714
POSESTVA:
Prodam lepo malo posestvo. Barbara Golob, Sv. Trojica v Slov. goricah.	707
Hišo z vrtom v Rogatcu, pripravno za obrtnika, proda Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju.	715
RAZNO:
Romarjem k Mariji Pomagaj na Brezjah priporočamo, da se pbslužijo prenočišč v Romarskem domu. Nudi sobe tudi letoviščarjem za daljšo dobos ,Dobe se tudi spominki vseh vrst. Pri večjem objsku popust.	711
Prepričajte se, da dobite pri »Starinarju« v Mariboru na Glavnem trgu št. 18 in na Koroški cesti št. 3, veliko močnih in lepih preostankov svile, delena, cajga, belega, ruja-vega in plavega platn. volnino moško in žensko blago, čevlje, hlače, srajce, predpasnike, oblekce .nogavice vseh velikosti, brisače od 1.50 Din.	712
Inserirajie!
Preprosta kopel za noge Vam odstrani
KURJA OČESA
s koreninami
Pomočite svoje od bolečin izmučene noge v toplo kopel, v katero ste dali toliko Saltrat Rodella, da je dobilo videz mastnega mleka. Tu se sprosti aktivni kisik, ki dovaja na vneta mesta blagodejne soli. Ogenj in hude bolečine v nogah takoj prenehajo. Kurja očesa in trda koža se omehčajo vse do korenin in odpadejo brez bolečin. Nikdar več ne povzročajo bolečin, ker izginejo za vednol Lahko boste hodili aH plesali, kakor da ne bi bili nikdar imeli muk z nogami. Vse lekarne prodajajo Saltrat Rodell po zelo nizki ceni. Uspeli je zajamčen.
Knjižice Zadružno gospodarske banke in članic Zadružne zveze plačam najbolje. Ponudbe na upravo lista pod »Denar pripravljen«, 708
9-50
SVILA
56 —
ŠEVIJOT
94 —
KAMGARN
Petančič Davorin:	18
Svete gore.
Povest.
Nevesta.
V soboto zvečer so se zbrali fantje in dekleta pri gorski nevesti na »krancelj«. Godca sta igrala na vso sapo dolgo v noč, ko je zunaj razsajal silen vihar. Sneg je premetavalo po zraku in kupičilo ga je na nekatera mesta, da se je zdelo po ravnini ob Sotli kakor v poletju, ko krmo splastijo.
Lenčka je s strahom, ki ga še dosedaj ni poznala, pričakovala zadnji dan svojega deklištva.
»Da bi brž bilo jutro!« si je želela. Fantje so jo vabili na ples, pa se nobenemu ni odzvala, kar so ji zamerili, ker bi kot nevesta zadnji večer morala plesati. Taka je bila navada. Ženina ni bilo na Gore, ker mu je Lenčka po Lojzki namignila, da je boljše, če ne pride.
Posvetna zabava je motila Pepo v zbranosti in zato se je umaknila. Tako je bila oslabela od jesenskega dela, še bolj pa po zadnjih razburljivih dogodkih. Z Lojzetom sta otožno kramljala zase in se nista brigala za družbo, ki se je razživljala v pesmi in plesu.
»Da bi le bila srečna! Naša Lenčka!«
Lojze je pomolčal in pripomnil čez čas, kakor da bi se prebudil iz svojih misli:
»Čudno, da Pavleta ni nocbj.«
Pavleta res ni bilo, Tončka pa je prišla.
»Nalašč grem!« si je lagala, a v resnici ji je bilo za Miho. Ta ji je rekel malo besed kar med drugimi in se zopet odstranil:
»Da si ne bo kaj mislila, reva!«
Bučno slavje je nehalo, ko je šlo v jutro. Vihar je utihnil in nebo se je v prvem dnevu zjasnilo. Zrak je bil čist in svetel od sonca, ki je krvavo žarelo nad Sv. Ano onstran Sotle. Lojze je doživel to jutro. Položil je živini, prislonil koš k steni staje in sedel nanj. Ni mogel odmakniti oči od mavričnobarvnih ravnin, ki so se širile do Medvednice. Začarani svati, okameneli spomeniki na trati zgoraj cerkve sv. Ane, so gledali iz bele snežne podlage. Cela Medvedova gora je bila kakor vodni val velikega razpenjenega morja. In vanj se je sonce kakor potopilo, krvavo rdeče sonce....
»Tam nekje je Mara. Tam v tistem soncu, ki je kakor sama sreča.«
On sam ni hrepenel, da bi bil tam doli. Dovolj mu je bilo, da je gledal to lepoto, ki je ni človek ustvaril.
»Srečo daje Bog, kakor vse.«
Lenčka je prilezla od maše trudna, ker je bila pot polzkr. Dolgočasilo jo je vse: poročna obleka in venec, dom in ljudje. Zaželela si je, da bi bila sama. Spustila se je k hlevom in naletela na Lojzeta, ki je hrepeneče zrl v jutro, ki se je razpelo na ravnini in v gori.
»Lojz!« Toplo je zapel njen zvok.
Vzdramil se je in videl, da je sestra.
»Poglej Lenčka, kako je 'epo jutro!«
Zadivila se je.
»To je lepše kot gostija,« se je posmejal.
»Kaj misliš, da bi bilo boljše, da se ne bi?«
»Nič ne mislim. Vem samo, da je prijetno sedeti pred hlevom in gledati v sonce. Ali pa drugekrati poslušati volkove in strmeti, ko se rušijo snežni plazovi.^
ila se je v njegovo otroško veselost in dol i čutila, da je vkljub bratstvu daleč od nje, da more razumeti.
nčka, nocoj pride tvoja sreča.«
Odkimala je.
»Ah, ne vem... človek misli, da je že čisto pri njej, pa se moti včasih.«
»Pusti žalost! če že srečna ne boš, na večno nesrečna tudi ne. S tem se tolaži!«
Že dopoldne so se začeli obirati svat je in tete.
Pili so in kramljali med sabo v malce slovesnem tonu. Počasi so se rahlo napili in začeli govoriti v različnih jezikih.
»Nevesta je lepa. Take ne pomnim že dolgo!« je hvalil starejši svat.
»Pa fant je tudi čeden po postavi. Oči ima, da bi zid s pogledom predrl. Samo drugače...«, je vedela teta in namigavala. Nekatere izkušene ženice so se spravile okoli Lenčke in jo obsipavale z nasveti, ki so izhajali iz vere v vraže in čarovnije. Lenčka je napol poslušala in se napravljala.
Janez ni imel nobenih sorodnikov. Povabil je le nekaj fantov in dve starejši ženski. Po nevesto je prišel v zgodnjem popoldnevu, ker se mu je strašno mudilo.
Dekan Jakob Gietler se je potrudil in dospel vkljub slabi poti na Gore, ker so tako hoteli. Za njim se je priteplo še več radovednih zijal.
Ko je stala na pragu, se je polastila Lenčke slabost hi trudnost. Ko so odigrali godci slovo, je morala stopiti s praga in kreniti proti cerkvi. Šla je skoro nerada. Svat je so noreli in uganjali burke, ker so bili pijani. Janez je bil slovesno resen in čudovito lep v črni obleki. Boleče poteze so dajale obrazu še posebno zanimivost. Lenčka je opazila, kako je lep, a je ni ganilo. Slutnje ji niso dale miru ...
Zvonovi svetogorski so slovesno zadoneli čez bele gore in bregove.
»Naj vedo vsi, da se naša Lenčka moži!« se je gnal Lojze in bil z zvonovi. Opojnost je udarjala iz njega, ki ni bila žalost in ne veselje.
Ženin in nevesta sta zrla v oltar. Janez je mislil še vedno, da bo prenesel bližino njegovo, pa ga je že ob prvem pogledu začelo tresti in zebsti. Lenčko je objel obup in nehote ji je padla v glavo Pavletova obdolžitev:
»Tat je, cerkveni tat! . .. Ubijalec očetov.«
Oba sta upirala zabodeno oči v svečnike, da se ne bi našla njuna pogleda.
»Da bi minilo skoraj!« sta želela, a kratek nagovor dekanov se je zdel neskončno dolg. Njegove izbrane besede so ju bičale.
Pri vratih je slonel Pavle in jokal...
Po cerkvi je šel rahel šepet:
»Kako sta lepa!«
»Kako sta srečna!«
Župnik je nagovoril ženina:
»... Reci: da!«
»Zdaj!« je vpilo v njem. Zahlastal je za besedo in sunil s silo iz sebe:
»Da!«
V	Lenčkini glavi se je zavrhnelo. Pogled se je odtrgal iz oči in skočil na Janeza: roka se mu je tresla kakor šiba na vodi, obraz mu je bledel in težke znojne kaplje so mu polzele po licu .. j
V	Lenčkini duši je zakričalo. V možganih jo je udarilo, da se je onesvestila in se zgrudila kakor mrtva...
Po cerkvi je šlo trenje, duše je spreletel mraz ...
Janez je stal okoren in trd kakor iz žice in se ni pripognil, da bi nevesto pobral.
Dekanu, sivemu očetovskemu starcu, se je potemnilo čelo. Stopil je s pred oltarja in se sklonil k Lenčki. šele tedaj so se zganili svatje in tete.
Cerkev pa je trepetala v strahu. Tu in tam se je slišalo ihtenje, polglasno vpitje in vzdihovanje.
Odleglo ji je in je vstala.
»Ti je še slabo, Lenčka!« jo je dramil skrbni dekanov glas.
»Ne več. Le sanja se mi...«
Po cerkvi se je stišilo, da bi slišal bitje srca.
»Kaj se ti je sanjalo?«
Janez je nemel in padal v sebi ves zgreznjen in prepaden.
»Sanjalo se mi je, da ... Boga sem videla . s, V beli obleki... Monštrance ni bilo ...«
»Joj!« se je utrgalo v cerkvi. »Blede se ji j s»'«
Abesinija bo preskrbovala Italijo z mesom Od Italijanov zasedeno abesinsko ozemlje bo za Italijo najvefijega pomena glede preskrbe z mesom. Ogromno je bogastvo Abeslnije z ozi-rom na živino in je dana možnost, da bodo Italijani tamkaj lahko zare-dili vse vrste rogate evropske živine. Ce bo enkrat naša goveja živina vpeljana v abesinske pokrajine, bodo mesne zaloge Italije neizčrpne in ne bo več navezana na uvoz govede iz drugih držav. Italijani so že izdelali načrte za zgradbo velikih klavnic v Addis Abebi, v Dessie, Makale in v Harrarju! Me30 bodo spravljali v zmrznjenem stanju v obe luki v Masavi in Modagisciju, odkoder ga bodo vozile ladje s hladilnimi napravami v Italijo. V najkrajšem času bo Italija novo uredila predelavo abesinskih govejih kož, ki so in bodo eden najbolj važnih predmetov za izvoz. Abesinija bo dajala Italiji tudi dovolj drobnice. Zaenkrat so Italijani v zasedenem ozemlju tako daleč, da preskrbujejo svoje čete v Abesiniji z abssinskh» mesom.
Krog edine abesinske železnice. Uprava francoske železniške družbe, ki je lastnica želez, proge iz Addis Abebe v Džibutl, je doslej odklonila vsak prevoz italijanskih čet na tej progi, železniška uprava dovoljuje samo prevoze materijala. Za te prevoze pobira zelo drago voznino, ki jo je treba plačati vnaprej. V enem tednu so Italijani plačali nad pol milijona frankov voznine, prva dva dneva tega tedna pa že okrog 100.000 frankov. železniška uprava dovoljuje Italijan, oboroženo spremstvo prevozov samo do Diredave, Italijani s svoje strani pa so uvedli zelo visok» izvozne carine. Pobirajo jih v ¿iredavi. Vsled teh carin je ogrožena prehrana v Džlbutiju (prt-« stanišče v francoski SOJ maliji). Mesto je doslej nabavljalo živež povrtnW no In sadje večinoma tt Abesiniji.
SLUŽBE:
En hlapec in ena dekla, vajena vsega kmetijskega dela, poštena, se sprejmeta takoj. Ponudbe na Ogrizek M., Dobernež, p. Slovenske Konjice.	* 699
Sprejmem zdravega močnega fanta iz dobre kmečke hiše v u čenje. Ponudbe na Grobušek Franc, mesar in prekajevalec, Brežice ob Savi.	697
Deklico, pridno in pošteno, iz boljše hiše, z najmanj dvema meščanskima šolama, ki ima res veselje se izučiti modistovske obrti, sprejmem. Ponudbe na: Grobušek Vera, modisti-nja, Brežice ob Savi.	697
POSESTVA:
Travnik 4 orale v Slivnici pri Mariboru, pri cerkvi in drž. cesti, se proda, eventualno se odda košnja. Vprašati: Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova ce3ta.	679
Hišica s trafiko, branjarijo, vrtom za stavbo, pri parku na prodaj za 32.000 Din. Obrežna cesta, Celje.	698
Prodam hišo z njivo in vrtom v Jarenini tik okrajne ceste, blizu cerkve, pol ure od postaje Pesnica. Sposobna za obrtnika, železničarja, vpokojenca. Cena 35.000 Din. Natančnejše poizvedbe pri: Kosedler Franc, Jarenina 17. 701
V najem se da mlin na dva tečaja ali se pa proda.	702
RAZNO:
Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiijatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	703
Vodne turbine po izredno nizkih cenah nudi Tehnična pisarna, Ljubljana, Pražakova ulica 8, Zahtevajte brezplačne ponudbe.	704
Hranilne knjižice vseh posojilnic in bank kupi mo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Ma ribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 D v znamkah.	665
Kose, najboljše, garantirane, brusne kamne, srpe, poljedelsko orodje, železnino in špeceriio, kupujte pri Jos. Jagodiču, Celje, Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2.	661
Pozor: pevska društva, šole in cerkve! Harmonije od 2000 Din, pianine od 9000 Din dobavlja Ivan Kacin, Domžale-Ljubljana. Sprejemajo se popravila in uglašenje cerkvenih orgel. Zaloga materijala. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte cenik!	542
Cement, strešno opeko, kose, koruzo, moko, špecerijsko in manufakturno blago nudi najugodneje trgovina Zdolšek, Sv. Jurij ob južni železnici.	686
Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kane-Wolfram, Maribor, Gosposka 33.	525
m mesec mm
kipe in slike Srca Jezusovega, razna premišljevanja za junijske pobožnosti in največjo izbiro molitvenikov in rožnih vencev najdete v prodajalni
TiSKARNE SV. CIRILA V PTUJU, Slovenski trg 7.
Z a pomlad I
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos; najmanje 3 m, dalje; »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-' ve (Dirndl) v najlepših» barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina,, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno . vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno.
„KOSMOS"
razpošiljalnica ostankov MARIBOR, Dvorakova cesta 1.	1003
v „Slov. gospodarili"
imajo najboljši uspehi
Sanalorti v NarEfcoru, (iesposha ul. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba I. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. č e r n i č. 51
Singer šivalni stroj, okrogel čolniček, proda po ceni: Roter, Maribor, Pobreška cesta 9. 700
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Ob Slomšekovih praznikih
ne pozabite ogledati izložb in zaloge
oblek, klobukov, perila, čevljev i. t. d. Ogled zaloge za nakup neobvezen.
Reklamna cena!	Din 37.50 naprej
DIMEC ANTON, CELJE, Dečkov trg štev. 2.
ftrapinsKe toplice
479
Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte!
Za veliko Celje « je manufaktuma trgovina Franc Dobovičnik v Celiu
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m špricštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške Sportobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195-—. 3 m finega volnenega kamgama, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka «lica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na novi vozni
red!
Mh Veljaven od 15. maja 1936. "VI
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Zet birmo I
žepne ure » • • Din 35.— Anker ure Din 50.—, 90.— 140.—
zapestne ure . . .	Din 95.—
zlate ročne ure . .	Din 230.—
budilke « . . , .	Din 45.—
kuhinjske ure . .	Din 80.— poročne prstane, 14 kar. zlato,
komad ....	Din 70.—
M. IEOERIEV SIN
urar — juvelir
Maribor, Gosposka ulica 15.
Olajšani plačilni pogoji. - Cenik brezplačno.	564
Za mesec junif
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo
cm	20	30	32
35 40
Din	20.- 55.	30.- 35.- 37,- 40.- 48.- 55.-
cm	50 55	65 75 90 100
Din	70.- 100.-	155.- 300.- 310.- 1720,- 2150,-
Srce	Jezusovo z	razpetimi rokami
cm	22	25 30 40
Din
100.-
120.-
160.-
280.-
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kline pose
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorlje in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Fr. Podgoršeka nasledniki
Fran Bela, bandažist, Maribor, Slovenska ul. 7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	433
Inserirajte!
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: llaribor	Podružnica: Celic g
v lastni novi palači na oglu	nasproti poste, prej JuZnošto- g
Gosposke-Slovenshe ulice.	2	fersha hranilnica. g
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim g premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. §
[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GnnnnnnnnnnnnnnncaaanaaDnnaonnnnannnDnnDDnnnnnannanaaananaoDnnDnnnanooaDCC
VSA K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!

Spodniešfaierski ifudskl posojilnici
Gosposka ulica 23 f MčiriDOni Ulica 10 oktobra
registrovana zadruga z neomejeno za vezo.
lasr Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. "TR^I
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'--.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Frahc Hrastelj v Mariboru.