Leto
Ljubljana, petek 19. septembra 1919.
Stev. 205.
Cene po poiti:
zi celo leto . H M'— za pol leta . H ZO*— za m leta. K 10— za 1 mesec.. H 3*50
Za Ljubljani ntnttn 31
UFSdniitvo ia opravi: Hopitarjeva ulica it. 6 Uradu. teiifoa itn. ■
Posamezna Številka 16 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 16 vin.
Razkol med socialisti v Italiji.
' LDU Bern, 18. septembra. (ČTU) Kakor poroča >National-Zeitung« iz Rima, je razkol v socialistični stranki v Italiji ved-Ve^ji. Nacionalci hočejo vzlic Turatije-
vini pomislekom proglasiti v oktobru splošno stavko. Ta načrt ekstremistov irtegne izzvati v socialistični stranki v Italiji veliko nevarnost.
Avstrifa prosi pomoči.
LDU Dana), 18. sept. (DunKU). Ka-kcfr poročajo listi, je državni kancelar Renner s posredovanjem onih članov nemškoavstrijske mirovne delegate, ki so ostali v St. Germainu, poslal
Clemenceauju brzojavko, kjer mu podrobno poroča o katastrofalnem položaju, v katerem se nahaja Nemška Avstrija vsled pomanjkanja premoga, ter ga prosi nujno za pomoč.
Revolucionarno gibanje na irskem.
LDU Rotterdam, 18. sept. (ČTU). Kakor poročajo angleški listi se revolucionarno gibanje na Irskem vedno* bolj širi. Angleški vojaki so povsod iz-
postavljeni psovanju in trpinčenju. Irski namestnik pripravlja naredbo, ki razpušča vse sinfajnovske organizacije.
Ministrska kriza.
LDU Belgrad, 18. septembra. Dr. Pavlovič se je posvetoval s parlamentarnimi skupinami o rešitvi ministrske krize. Skupina radikalcev, Narodni klub in Radikalni klub so izjavili, da odgovore šele Potem, ko se povrnejo iz Pariza naši de-jegati Pašič, dr. Trumbič in dr. Smodlaka informirajo prej o mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. Zato posvetovanja niso končana.
LDU Belgrad, 18. septembra. »Politika« javlja: Dr. Pavlovič je bil snoči na ®voru, kjer je obvestil regenta, da ni mogel doseči sporazuma s šefi političnih ftrank glede sestave koncentracijskega kabineta. Danes se bodo posvetovanja na ~voru nadaljevala. Verjetno je, da bodo ®korn dopoldneva pozvani na dvor Pro-Draškovič ia Pribičevič.
LDU Belgrad, 18. sept. »Politika« foi-oča; Včeraj je dr. Pavlovič ponovno ^izkušal doseči sporazum z načelniki stflaiik, ki so v opozicionalnem bloku, kar pa mu ni uspek>. Radikalci so osta-1 Turi svoji prejšnji odločitvi, da se ne Puščajo v razgovore, dokler se ne vr-ll6io naši delegati iz Pariza. Radikalni **'ogi verujejo, da bo poverjena sestaja vlade Pašiču. Narodni klub misli, ??■ ie treba zaslišati Pašiča in dr. Trum-**Ča o zunanjem položaju in da je tre-Poveriti sestavo vlade Protiču. Ra-^Jkalni desident dr. Trifkovič je izja-^ Pavloviču, da se ne bi smelo pre-*reti Protiča. Njemu bi se imelo povedi sestavo vlade, dasi je dr. Triiko-v, Overjen, da mu delo ne bo lahko, ^acionaiec Ribarac se je izrazil, da je ~Jegov,a skupina za koncentracijski ka-®®&et. On se ne more spuščati v razgo-glede vlade, v kateri bi bila brata Marinkoviča. Dr. Pavlovič je pokazal dobro voJ.jo, da pride med razprli strankami do sporazuma in da država reši iz težkega položaja. Zal ni uspelo. Nekateri člani Demokrat-e zajednice so bili zato, da sestavi *{ado dr. Pavlovič. Danes ob desetih je £ila sklicana seja opozit-ionalnega blo-a. Na seji je bil sprejet sklep, kakšno ališče zavzame blok jrlede sedanjega Položaja. Opozicionalne stranke se bo-®°. danes odločile, kaj jim je storiti v Primeru, da poveri regent sestavo vla-, ® Rrotiču. Opof.icionalni blok feteje klancev in bi imela njegova vlada k ko stališče, kor je treba za kvorum, ^akor znano 145 glasov. Demokratska rodnica se odločno protivi, da bi se i. ^ava vlade poverila radikalcem in da ^ Izvrše volitve.
^Umunski Nemci proti delitvi Banata.
Ru
LDU Bukarešta, 18. sept. (ČTU).
v. punski tiskovni urad poroča iz Si-‘bja: Pred kratkim so Nemci Velike _umunij® priredili zborovanje v Tami-aru- Posamezni govorniki so po-ai-iaii absolutno potrebo, da se Ba-tur S-me beliti, marveč da je v kul-nen} gospodarskem interesu vseh Prebivalcev, da pride pod ru-ieflnai! ^ospodstvo. Zborovalci so so-x- 9110 sprejeli v tem amisAu seatev-*ie&o resolucj^o.
Mirovna pogodba z Bolgarijo.
LDU Pariz, 18. septembra. (DKU) Glede bolgarske mirovne pogodbe dozna-vajo lifti, da popolno nalikuje versaiueski in saintgermainski mirovni pogodbi. Splošna vojaška dolžnost se odpravi in pridrži le oborožena policija 20.000 mož, dalje 10 tisoč colninskih paznikov in orožnikov. Vojna odškodnina znaša 2 in ena četrtina miljarde levov, ki bodo plačani tekom 37 let. Ustanovi se preiskovalna in kontrolna komisija. Kakor javlja »Journal«, je vprašanje glede gospodarskega dostopa do Egejskega morja nerešeno.
Zakaj Romunija ne podpise.
LDU Ženeva, 18. sept. (ČTU). Ru-munski poslanik Antonescu je izjavil časnikarjem, da izvira odklonitev podpisa mirovne pogodbe po Rumuniji iz vitalnih interesov države. Kar zahtevajo v tej pogodbi od Rumunije, ponie-nja ukinjenje njene suveronosti in dovoljuje sedanjim sovražnikom Rumunije vmešavati se v njene notranje zadeve.
Medzavezniška konferenca.
LDU Pariz, 17. septembra. (DunKU) »Agence Havas« poroča iz Londona: Mirovna konferenca se bo izpremenila v medzavezniško konferenco, ki bo poslovala s presledkom in katere sedež bo v Londonu.
LDU Pariz, 18. sept. (DunKU) Glede pariških vesti o premestitvi sedeža mirovne konference v London doznava »Matin«, da v tej zadevi še ni nikake odločitve. Kakor javlja »Gloire«, je angleška vest le pobožna želja.
Armada — steber češke republike.
LDU Praga, 18. septembra. (ČTU) Generalni nadzornik čehoslovaške vojske Machar je izjavil poročevalcu »Večera«; M:lica so naše lepe sanje. Dokler nimamo zagotovila, da bo vladal večni mir in dokler nimamo gotovosti, da ne bomo napadeni, moramo obstajati pri tem, da ostane armada steber naše republike. Mi sami »e napademo nikogar. Mi nismo narod zavojevalcev in ne bomo imeli imperialistične politike. Moč bodoče čehoslovaške armade je stvar višje politike in je odvisna od zveze narodov.
Kolčak napreduje.
LDU Pariz, 18. sept. (DunKU). Listi javljajo iz Pekinga, da je Kolčakova vlada izvojevala novo zmago. Uničenih je 8 rdečih polkov in ujetih mnogo boljševikov.
Ameriške finančne zveze z Evropo.
LDU Praga, 18. septembra. (ČTU) V Prago je dospel podravnatelj »Guaranty Trust Company«, druge največje banke v Newyorku. Ta zavod namerava stopiti v finančne kreditne zveze z Evropo, zlasti s Čehoslovaško republiko.
Širite -Večerni list“!
Pričenjajo.
Poročali smo že o glasovitem nestvoru, ki ga je izdal demokratski minister za prosveto. To je tisti šolski načrt za ljudske šole, v katerih naj ima ljudstvo v bodoče le eno pravico in le eno dolžnost, plačevati davke in molčati ko grob. Komandirali pa bi šolo in otroke uradniki: sodnik, geometer itd. Čudovito pojmovanje demokratizma imajo ti demokratski gospodje, ki se drznejo dandanes kaj takega objaviti.
Ta šolski načrt pa je nesprejemljiv še iz drugih ozirov. Cerkev in verski pouk sta iz šole izločena. Na Hrvatskem se že pojavlja odpor proti temu svobodomiselnemu šolskemu načrtu. Glasilo hrvatskih demokratov pa tudi že brani ta načrt. Poslušajmo, kako neki Davorin Terstenjak razlaga v »Riječi« svojo demokratsko modrost tako-le:
Šola mora biti svobodna, iz nje se mora izseliti srednjeveški in jezuitski sistem. Vpliva in gospodovanja duhovščine v šoli ne dopuščamo. Cerkvi ne damo svetovne oblasti. Svobodni duhovi zahtevamo svobodo mišljenja in tudi svobodo vere. Dosti je inteligentnih in naprednih staršev, ki so proti temu, da se jim deca v šoti ubija z vtepanjem katekizma. Kdor hoče, da se mu otrok v šoli še dalje muči z vero-naukom na škodo telesne, umske, moralne in estetične vzgoje — svobodno mu! A svoboda tudi tistim staršem, ki nočejo, da se jim otroci mučijo in poneumnujejo z vtepanjem veronauka v šoli in ki zahtevajo popolno svobodo šole, učiteljstva in mladine. Te svobode omenjeni zakonski načrt žal ne daje, pa se moramo zanjo dalje boriti. Naj le dame in Marijine kongregacije, iz jezuitskih in drugih klerikalnih šol zbirajo podpise v Zagrebu in po deželi. Neukih ljudi in duševne teme je dosti in zato tudi podpisov ne bo manjkalo. Toda en glas razumnega in prosvetljenega človeka je več vreden, nego največje število neuke mase in članic Marijinih kongregacij, jezuitske in klerikalne družbe. — Tako Davorin Trstenjak, a uredništvo »Riječi« opozarja svoje pristaše in čitatelje, naj ne podpisujejo protesta proti šolskemu zakonskemu načrtu. Demokrati so tu jasno povedali, da hočejo svobodno šolo, šolo brez Boga, Trstenjak govori sicer ves čas le o neumnem katekizmu in dela razliko med .cerkvijo in vero ter pravi, da se bo verska in moralna vzgoja v šoli le poglobila, ako se odpravi verouk. Toda kakšna more biti verska vzgoja, ako učenec ne pozna verskih resnic in nravnih zapovedi in kdo naj uči te resnice in zapovedi, ako ne cerkev, duhovnik? Vsaka veda, vsaka znanost in stroka zahteva učenja in pro-učavanja, niti čevljev ne sme krpati, kdor nima izpričevala, da se je za to izučil — samo vera, ki vsebuje najvišje resnice o človeku in svetu, ki mora tvoriti podlago vsemu našemu dejanju in nehanju, samo ta naj ne bi bila vredna in potrebna, da bi ji bil posvečen poseben poklic in da bi se mladina v šoli z njo »mučila«. Čudno je samo to, da večina svobodomiselcev, ki se teoretično zavzemajo za svobodno šolo, v praksi ne najde poguma, da bi to teorijo nad lastnimi otroci preizkusila. Starši, posebno matere, Ui se dičijo s svobodomiselstvom in hočejo na vsak način veljati za svobodomiselne, radi vidijo, ako so otroci verni, ker jim daje to največ jamstva, da bodo ostali tudi nravno dobri; zato pošiljajo posebno hčerke najraje v samostanske šole in internate.
Tako delajo bogatini; toda ne peče jih vest za delavske otroke, ki bi bili primorani hoditi v javne šole, kjer bi vladala svobodomiselna morala mesto krščanske, česar ne privoščijo svojim otrokom, to hočejo po siH doseči za otroke revežev s pomočjo demokratsko - socialistične kulturno bojne stranke.
Ti dve stranki sta tudi na Češkem na vladi. Tudi tam so napravili načrt za raz-krist)anjenje šole. Toda zadnjo nedeljo se je zbralo krščansko češko-slovaško ljud-stv°. ter je na 1100 shodih protestiralo proti tem nakanam tako odločno, da je demokr.-socialistični gospodi zastala sapa.
Tudi pri nas bo treba takega odgovora na to Evoboriomiaelno brezvestno ne-
INOZEMSKI HUMOR.
1
Wilson ob klavirju zveze narodov.
\ !i)vr>
Ameriški senat ob klavirju zveze narodov.
Poziv Japonski.
LDU Pariz, 18. sept. (ČTU). Iz Ho-nolula poročajo, da so Zedinjene države pozvale Japonsko, naj se izjavi, kdaj namerava izprazniti Aantung.
Ossoinack prosi Američane.
LDU Rim, 18. sept. (DunKU). Brea-žično. Reški poslanec Ossoinack je naslovil na ameriškega senatorja Lodgea spomenico, kjer Ra prosi, naj pripomore k temu, da se bo želja reškega prebivalstva končno izpolnila.
Politično novice.
-j- Ogrska od včeraj in danes.
»Agramer Tagblatw priobčuje poročilo nekega hrvatskega dostojanstvenika, ki je bil ves čas Kunove vlade v Budimpešti. Poročevalec pravi, da so se mogli boijševiki toliko čas.;, dimti samo zato, ker so znali kmete pomirili na ta način, da so izdali naredbo, glasom katere so bila vsa kmetska posestva do 100 oral davka prosta. Kmetje so zaio ostali mirni v svojih vaseh in pustili — kakor so rekli, — da se po mestih gospoda in zidje lasajo med seboj, kolikor hočejo. Ako so se boijševiki pokazali v vaseh in postali nadležni, so jih kmetje zbili m vrgli ven. Toliko huje so boijševiki gospodarili po mestih, posebno v Budimpešti. Da so svoje ujetnike naložili na tovorne avtomobili', jih peljali na verižni most, tam postrelili in zmetali v Donavo, je bilo še milo postopanje. Vse drugače so ravnali z duhovniki in redovnicami. Trupla teh nesrečnikov kažejo sledi nečloveških kruiosti. Tako so našii irupla duhovnikov, ki so jim bile duhovniške čepice r žeblji pribite na glava Redovnice fo onečaščali in jim nato odžagali nofve. Drugim duhovnim osebam so pred usmrčenjern s kleščami iztrgali nohte na rokah ih nogah. Marsikaj so seveda izvršili razni človeški izvr-ški na svoj račun, a vse je bilo ven-dar-le mogoče edino v ozračju, ki ga je ustvaril lioljševizem. Danes gre preko cele Ogrske val kr čansko-naiodnega gibanja. To gibanje ima ponekod antisemitsko barvo, a o preganjanju Judov se ne more govoriti. Razen lega ima veliko pristašev misel, da sp OBf*-ska združi z Rumumio potom perao-
Stran 2
I	‘
O	•	i
»Večerni list«, dne 19. septembra 1919.
štev. 205.
Dnevne novice.
— Polk. župnik ljubljanskega peš* polka M. Škerjanec je bit danes kanonično umeščen na župnijo Raka pri Krškem in se poslavlja od svoj ib vojakov, prijateljev in znancev.
— Shod vevškega delavstva se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., popoldne po nauku v Domu v Dev. Mar. v Polju. Delavci in delavke, udeležite se ga vsi, ker je stvar zelo važna in nujna!
— Kako rešujejo na okrajnem glavarstvu v Kranju prošnje za brezposelno podporo. Tam rešujejo prošnje kar po nekem paragrafu 5., pa je stvar rešena in beda je odpravljena. Da vlada pri reševanju takih prošenj površnost, to vemo že od nekdaj. Odkrit dokaz naj bo to: E. B. v Ž. je vložila prošnjo za brezposelno podporo. Kmalu dobi prosilka od glavarstva list s sledečo vsebino; Vaši prošnji za brezposelno podporo se ne ugodi, ker presega zaslužek vašega moža za 10 K dnevno višino podpore, katera bi se Vam sicer za-mogla prisoditi z dne 23. dec. 1918 nar. 218. Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 2. septembra 1919. — Dognali smo pa, -da je imenovana še »samska« in stara komaj 16 let. Priporočali bi imenovanemu uradu, naj v prihodnje pazi, da v bodoče ne bo takih kozlov streljal. Mi mislimo, da se morajo stvari vendar resno vzeti, ne jih pa opravljati kar za zabavo. Če to ne bo pomagalo, bomo s to gospodo govorili taco, kakor zasluži tako leno in površno urado-yanje.
— Za prosto vožnjo časnikarjev po
železnici. Zagrebški »Osvit« piše: Novinarsko društvo se je že večkrat obrnilo na
ministre v Belgradu zaradi prostih :voznih listkov na železnicah, kakršne imajo vsi časnikarji v vseh kulturnih deželah Evrope. Gg. ministri so do sedaj vedro Odgovarjali; **o ni bil nikdar običaj pri nas v Srbiji.« Kdaj se bodo gospodje v Belgradu najkasneje začeli ravnati po obi-ičcjih velike Evrope?
— Dirka Celje-Zagreb za jugoslovansko prvenstvo se vrši v nedeljo in je start v Celju ob pol 8. uri zjutraj. Klub slovenskih kolesarjev Ilirija poživlja svoje člane, da prevzame po možnosti mesta rediteljev na progi Celje-Zidasi most-Brezi* e, zaeno pa tudi vse ostale kolesarje, osobito one, ki stanujejo ob progi, da preskrbe ob času dirke za red na cesti in se sami postavijo na ovinke in križpota v orijentacijo dirkačem. Dolžnost vsakega športnika je, da podpira naše športne prireditve, osobito v tem slučaju, ko bodo tekmovali športniki iz vseli jugoslovanskih pokrajin in je mnogim pot povsem neznana. Ljubljanski kolesarji naj se javijo v svrho informacij pri g. Gorcu ha Gosposvetski cesti 14, da se razdeli dalo. — Kakor že javljeno, udeleže se dirke tudi trije poznani prvaki Ilirije.
— Porotne razprave se prično pri deželnem sodišču v Ljubljani v ponedeljek dne 22. septembra 1919. Doslej so odrejene sledeče razprave: V ponedeljek, dne
22. septembia: Miloš Slemenšek zaradi hudodelstva pcsiljenja in Rudolf Cerar zaradi hudodelstva goljufije. V torek, dne
23. septembra: Leopold Seidl zaradi hudodelstva umora in zaradi hudodelstva posiljenja. V sredo, dne 24. septembra: Josip Šolar in dva tovariša zaradi hudodelstva tatvine in pa Josip Šušteršič in trije tovariši zaradi hudodelstva tatvine. V četrtek, dne 25. septembra:	Franc Schilling in en tovariš zaradi hudodelstva tatvine in pa Alfonz Kerne in pa eden tovariš zaradi hudodelstva tatvine. V petek, dne 26. septembra: Janez Kopitar zaradi hudodelstva tatvine in pa Franc Kralj zaradi hudodelstva goljufije. V soboto, dne 27. septembra: Svetozar Janjič zaradi hudodelstva umora. V ponedeljek, dne 29. septembra: Kari Lavtar in trije tovariši zaradi hudodelstva goljufije. Najm?nj ena porotna razprava se odredi kasneje.
— Tragična smrt. Te dni so vojaki na demarkacijski črt. pri Subotici prijeli b;v-š»ga okrožnega zdravnika iz Ridjice di. Josipa Breneija, odličnega književnika in strokovnega pisal elja. Dr. Brener te pred trdni ubil svojo ženo, nato pa sebi prereza! žile in pil sirup. Odpeljali so ga kot umcbolnega v tcinišnico, kjer se mu ,e stanje precej izboijšaio. Te dni je iz hol-nlšrice izginil. Ko so ga vojaki na demar-ka- ijski črti prijeli, jih je prosil, naj ga usirele, Voiakt so ga hoteli odvesti v Subotico, a zdravnik je porabil prvi ugodni tienotek, da je spil večjo množino stripu Bil je v malo minutah mrlič. Zapušča pet-letrc dete in očeta odvetnika.
— Stiski samostan je eden najstarejših samostanov na Slovenskem, ki je stal vedno v ozkem stiku z ljudstvom. Kdor hoče izvedeti zgodovino in velik pomen tega samostana, naj seže po lepi ilustrirani knjižici dr. J. Srebrniča »Stična«, ki se. dobi v Jugoslovanski knjigarni za 1 K 80 vin.
— Cene padajo?! »Jugoslov. Lloydu« poročajo iz trgovskih kroge, -la cene kavi. ča.in in čoKoladi vsled .Ji dobav in
povoljnejšega prometa na morju rapidno padajo. Italijanski riž ima še isto ceno, a ko dospe blago, ki je že na poti iz Bombaja v Reko in Trst, bo cenejši tudi ta. Zelo padajo tudi cene suhemu grozdju — rozinam itd. —, posebno grškemu, ker je letošnji pridelek izredno obilen.
— Delavska pekarna. Pekovski pomočniki v Vukovaru, 12 po številu, so stavili svojim mojstrom gotove zahteve. Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, so pomočniki otvorili svojo lastno »Radničko pekarno«, kjer pečejo kruh in vse ostalo pecivo.
— Propadanje krone. Naše krone imajo nasproti dolarju vrednost 12 : 1, t. j. en dolar je vreden nad 60 kron. Francoski frank je v vrednosti zopet poskočil in velja 1 frank 6 K 70 vin. Krone bo treba kmalu meriti na mernike.
— Zahteve zagrebških tramvajskih uslužbencev. Uslužbenci zagrebške cestne železnice so te dni zahtevali, da se jim iznova zvišajo plače za 50 %. Zupan jim je odgovoril, da. bi tega bremena mestni proračun nikakor ne prenesel. Uslužbenci so si pridržali rok za nadaljne korake. Zdi se, da hočejo prvo priliko izrabiti za štrajk; v tem slučaju bo mestna občina tramvajski promet ustavila.
— Železniško policijo za Hrvatsko, Slavonijo in Medmurje ustanove v Zagrebu kot pododelek državne policije.
— Snknarno, barvamo in predli* nico ustanove v Varaždinu. Zaenkrat bo dobila v tovarni delo 150 delavskih močL
— Kaznovan, ker je cigana slekel.
Franc Orešnik iz Št. Jurja ob Taboru na Štajerskem je bil zaprt v Mariboru. Poslali so ga delat v Begunje, kjer je Orešnik izrabil ugodno priliko in ušel. Orešnik je 21. junija ciganu Ileldu, ki se je kopal, vzel obleko, škarje in nož ter 70 kron denarja. Ciganove obleke se Orešnik ni dolgo veselil, ker je bila ušiva in se je kmalu zopet preoblekel. Orešnik se je odpeljal na Štajersko domov po obleko in po 600 kron, ki jih je imel nekje skrite, od tam se je odpeljal na Savo k svojemu znancu iz kaznilnice Mencingerju, s katerim je popival pri Arharju, ponoči pa je vlomil v Arharjevo gostilno in odnesel 600 K, a plena se ni dolgo veselil, ker so ga zelo hitro orožniki prijeli. Ker je cigana Helda slekel in ker je na Savi vlomil, mu je prisodilo ljubljansko deželno sodišče poldrugo leto težke ječe.
— Tovarna za kisik v Zeleniki (Boka Kotorska) jg začela zopet obratovati. Kisik stane 25 K kubični meter, t. j. steklenica 40 litrov in 125 atmosfer stane 125 kron. Naročila naj se naslove: Komanda pomorsko^ arsenala v Tivtu, Dalmacija, Boka Kotorska.
— Tovarna za steklo se je ustanovila v Belišču v Slavoniji.
— Zveza srbskih poljedelskih zadrug v Zagrebu, ki je morala začasa vojne likvidirati, je uposiavljena in je začela zopet poslovati.
tlubteske novice.
lj Naša delegacija na povraiku iz Pariza. Danes ponoči so se peljali skozi Ljubljano člani naše mirovne delegacije v Parizu Pašič, dr. Trutnbič in dr. Rybar, ki potujejo v Belgrad.
lj Univerzitetni svet. Zbor prvih imenovanih profesorjev univerze v Ljubljani se je v smislu zakona dne 18. t. m. konstituiral kot univerzitetni svet takole: predsednik g. prof. Plemelj Josip, predsednikov namestnik g. prof. Zupančič Rihard, poslovodja g. prof. Ramovš Franc. Prostori univerzitetnega sveta se nahajajo začasno v deželnem dvorcu, I. nadstropje.
lj Repriza »Naše krvi«. V nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer ponovi Ljudski oder v Ljubljani F. S. Finžgar-jevo ljudsko igro: »Naša kri«. Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici (poleg prodajalne Kut. tisk. društva) in v soboto zvečer od 6.—8. ure ter v nedeljo od 9.—12. ure dopoldne v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu I. nadstropje.
lj Iz pisarne dramskega gledališča. V soboto, dne 20. septembia igra v »Dnevih našega življenja« vlogo Evdo-kije Antonovne ga. Rogozova in ne kot je pomotoma na lepakih ga. Pavlinova.
lj Hrvatski koncert v Ljubljani. Jugoslovansko akademsko društvo »Tomislav« v Varaždinu, katero si je s svojimi sijajnimi koncerti pridobilo častno mesto poleg kluba »Tisinski« v Zagrebu, priredi dne
23.	t. m. v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« koncert. Društvo je prvič v Sloveniji nastopilo letos v Rogaški Slatini, kjer je zbudilo silno oduševljenje med občinstvom radi sijajno izvedenih točk in je na zahtevo občinstva moralo koncert ponoviti. Posebno pozornost so zbudile pesmi iz varaždinskega okraja, katere je uglasbil njihov odlični dirigent dr. Ernest Kra-
ja natrij
lj Ljubljanska garnizijska godba. V soboto 20. t. m. ob 5. uri popoldne promenadni koncert v »Zvezdi«.
lj Zveza trgovskih nastavljencev sklicuje v sobote, ene 20. t, m., člansko zborovanje, katero se vrši v restavracijskih prostorih »Zlatorog«, Gosposka ulica, ob pol 20. uri. Dnevni red: Volitev delegatov za prvo vseslovensko konferenco trgovskih nastavljencev. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
lj 3 mesece težke ječe je prisodilo ljubljansko deželno sodišče trgovskemu sotrudniku Jožefu Omerza, ki je ukradel 30. avgusta na ljubljanskem glavnem kolodvoru kolo. Ukradeno kolo je ponujal hlevarju Rehbergerju pri Figovcu v nakup, toda Rehbergerju se je fant zdel sumljiv in ga je naznanil policiji, ki je fanta izročila sodišču.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. septembra 1919. Število novorojencev 26, mrtvorojencev 3, umrlih 41, od umrlih fuzom (legarjem) 1 (tujec), za grižo 15 (10 zom (legarjem) 1 (tujec), za grižo 15 (10 domačinov, 5 tujcev), za jetiko 1 (tujec), za različnimi boleznimi 24. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifu-zom 2 (1 domačin, 1 tujec), za grižo 41 (26 domačinov, 15 tujcev), za vratico 4.
Narodno gSadiiCe.
Drama,	,
20. sept., sobota: »Dnevi našega življenja.« — Abon. C.
21. sept., nedelja, popoldne ob 3. uri: »Snegulčica in škratje.« — Izven abon.
21. sept., nedelja, zvečer:	Dnevi našega življenja.« — Izven abon.
22. sept., ponedeljek: Zaprto.
23. sept., torek: »Dnevi našega življenja.« — Abon. A.
24. sept., sreda: »Favn.« — Abon. C.
Opera,
20. sept,, sobota: »Pikova dama.« — Abon. B.
21. sept., nedelja: »Postiljon iz Lonju-meau.« — Iven abon.
22. sept., ponedeljek: Zaprto.
23. sept., torek: »Pikova dama.« — Abon. D.
24. sept., sreda: »Madame Buiterfiy.« — Abon. B.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
o Mengeš. (Skupina J. S. Z. Mengeš.) Včeraj zvečer ob 8. uri se je vršil shod slamničarskih delavcev v Društvenem domu. Poročal je delavski tajnik Cvikl, Shod je bil dobro obiskan. Začrtalo se je delo-
vanje skupine v bodočnosti. Vzeli so se na znanje važni sklepi glede slamničarske tovarne.
Razne novice.
i- Leonid Andrejev je umrL Za Gor-
kijem najslavnejši moderni ruski pisatelj je umrl na Finskem. Spisal je mnogo sl ovni h del, bil je novelist in dramatik. V tukajšnjem dramskem gledališču smo videli te dni njegovo dramo >>Dni našega, življenja,« ki se odlikuje po svoji krepki dramatični sili.
r Napoleon o vojnih dobaviteljih. Napoleon se jp mnogo vojskoval ter imel mnogo opraviti z vojnimi dobavitelji, torej jih je dobro poznal. Radi tega je zanimiva naslednja njegova izjava: Jožefina, njegova soproga je bila povabljena na obed k ne-, kemu silno bogatemu vojnemu liferantu, ko je bil Napoleon še konzul. Napoleon . je rekel: »Dam svoje dovoljenje, da obeduje pri menjalcih, ker ti so denarni trgovci; ne dam ga pa, da obeduje pri dobaviteljih, ker ti so denarni tatovL«
r Garuzov tekmec. V Ameriki se j# pojavil nov tenor, ki lahko tekmuje l Martinellijem, pa tudi z neprekosljivim : Causom. Ta pevec, ki ga danes Evropa še ne pozna, se imenuje Hipolit Laza-rano. Rodom je iz Španske, a v svoji domovini ni nikoli javno nastopil, a zdi se, da se mu to tudi ne bo posrečilo tako naglo, ker amerikanska gledališča kar tekmujejo, da ga priklenejo nase.
r Kolera na Kitajskem. V Pekingu in Tien-sinu še vedno ni udušena kolera, ki že dalje časa razsaja po Kitajskem in je na nji obolel tudi tamošnji španski minister. S področja Honana in Mandžurije prihajajo vesti o veliki umrljivosti, a je upanje, da epidemija z nastopom hladnega vremena poneha.
r Francoska krona. Na Francoskem so kraljeva znamenja obstojala iz krone, žezla in s hermelinom podvlečenega plašča. Konvent je bil za časa revolucije odredil, da naj se krona in žezlo uničita in raztopita. Prva odredba je bila izvršena, a zdaj so našli enajst francoskih žezel in kron, ki so jih nosili Bourboni, v dunajski cesarski zakladnici, kjer jih je bil shranil brat Marije. Antoniette.
r Zmaga francoske avljatike na razstavi v Amsterdamu. Povodom otvoritve aeronaviske razstave v Amsterdamu je bila prirejena zračna tekma med angleškimi, laškimi, francoskimi, nizozemskimi in nemškimi zrakoplovi. Zmagal je znani . francoski avijatik Hamelincourl. Drugi je bil nizozemski poročnik von Oeer de Poel-man, a tretji Fonck.	:
Patrulja.
Črtica. Spisal Maksim Gorki. — Prevel P. Radlin.
(Dalje.)
čeljostavi vojak je pogledal na Jakov-ljeva, in vzdihuje tiho pripomnil:
»Težko mu je .,.«
»Radi trgovca?« je vprašal kozavi.. »No, da,« je tiho odgovoril čeljustnež.
Rojaka sta, oba iz ene občine. Pisma za Jako vijeva iz vasi so bila naslovljena na trgovca. Pa tudi nečakinjo je imel ta pri sebi... Jakovljev je pravil: — Ko odslužim — se bom pa zaročil... Kdaj pa
— nu ..
»Kaj hočeš, nič ne pomaga!« je surovo rekel rdečelasec.
Kozavi pa je zazeval, zganil rami in potrdil gromko, z visokim glasom:
»Vojak mora ubijati sovražnike ... on je na to prisegel.«
Jakovi jev se je vedno vrtil v mraku, včasih se je približal k ognju, potem se je pa spet skril. Ko so zazvenele trde in ostre besede kozavega, se je odmev korakov naenkrat izgubil.
»Mehko srce imaš, Semjon!« je omenil kozavi vojak.
»če bi se trgovec puntal...« se je Semjon zagovarjal in je hotel najbrž še nekaj povedati, ker je zamahnil z roko
— no rdečelasec je stopil tik k njemu in mu jezno, hripavo rekel:
»No, kako je mogoče spoznati, kdo se punta? Vsi se puntajo! ... Moj stric je hišnik, denarja ima okoli petsto rubljev, bil je postaven kmet...«
Naenkrat je zazvenel nekje blizu suh in kratek zvok, podoben strelu, vojaki so pripravili puške, trdno so stiskali s prsti mrzle cevi. Z iztegnjenimi vratovi so gle-Idialli v temino, kakor stražeči psi, 'brka rdečelasca so se čakajoče dvigali, kozavi jo privzdignil rame. V temi so enakomerno zateptali koraki Jakovljeva, on je počasi stopil k ognju, zmeril vse z bistrim pogledom in zamrmral :
»Vrata so se zaprla... ali pa nad-pisna de§ka ...«
Ustnice ima trdno stisnjene. Na ostrem obrazu se suho svetijo ovalne sive oči in drhtita tenki nosnici. Pojaravil j* z
dogorjajoča polena in sedel pred ognjem na pete.
»Malov!« je rekel rdečelasec z zapovedujočim glasom, »pojdi po drva ... Glej, tam-le« ,on je pokazal z roko v temoto, — »pri trgovini so zloženi zaboji...«
Kozavi vojak je vzel puško na rame in odšel.
»Pusti vendar puško... saj ti bo napoti,« je pristavil rdečelasec.
»Brez puške se človek malo boji!« j« odgovoril vojak in se počasi zgubil v temi.
Nad ognjem se še vedno vrte, letajo snežinke, mnogo jih je že palo na zemljo, temno kamenje trotuarja je postalo sivo. Mračno gledajo v temoto slepa okna hiši v mraku se tope stene. Ogenj dogoreval žalostno cvrče polena. Trije vojaki dolgo in tiho gledajo na žrjavico.
»Zdaj je najbrž tri ura,« — govori nezadovoljno rdečelasec: ..Dolgo bomo šc morali tu tičati ...«
In zopet molk.
»Moj Bog!« šepeta glasno Semjofli vzdihne in vpraša tiho in sožalno:
»Kaj, .akovljev, ali ti je težko?« \
Jakovljev molči in se ne gane.
Semjon je mrzlično zganil z rameni in z žalobnim smehljajem v očeh gledal rdečelasca in enakomerno začel, kakor da bi pravil pravljico:
»Pa gledam: ona leži ob svetilnici, 2 roko se je prijela za steber, objela ga je .. • J lica ima bela, prebela, a oči — odprte Ljubeznjivo tako ...«
»No, je že spet začel!« — mračno mrmra rdečelasec.
Semjon gleda v žerjavico s polža p*-' timi očmi in nadaljuje:
»Stara pa bo, najbrž, kakih dvajset
let.«
»Saj si že pravil o tem,« je grajajo vzkliknil rdečelasec. — »No, zakaj res brskaš po rani?*	(Dalje.)
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar.
*	»Jugoslovanska	tlakama«	v	Ljubljani-
J