^^ I ^ yr j ^j/y j^lj jj^ ^^ jfj^ ^^ SII ^^ l^tO« ^ ^ I I ^ ^ ^ (UVELiFP, HW.] y_______________________________^k ^k A A ^k ^ ^ ^^ fl a ^^^^^ ^ A £ A ^ ^ ^ llbogi Rockefeller. jtafc - mmm^mmmmmmmrn if r j f 1 , SENATOR DAVIS GA JE V SENATSKI ZBORNICI PRIMERJAL Z ZLOD-JEM IN PEKLOM. Le javil je, da naj Rockefeller napelje svoj petrolej v peklo. VESELOST V SENATU. - Washington, 20. febr. — Senator Jeff Davis je včeraj zabadal senat. Od časa do časa pritne starega senatorja humor in »premeni tako resen položaj, ki vlada a- senatu, v veselega. 04 Tillmanovih časov je vladala velika resnost v senatu, dokler ni sedaj prevzel častivredni senator Davis njegovega posla. katerega bolj razume s humoristieiie strani. Povod zadnjega izbruha Davisa ie bil, ko je njegov kolega Owen iz Oklahome predlagal, naj se Standard Oil Co.. dovoli položiti cevi za petrolej skozi nekaj akrov države Arkansas v državo Oklahoma. Pa, glej nesreče: senator države Arkan~ sas je pa bas Davis. Komaj zasliši Davis, kaj se predlaga, je klaliomi, je nastal tak škandal da je vsakemu v nos smrdelo. (Senator je rabil še hujši izraz.) Raditega mi v Arkansasu ne. maramo Standard Oil družbe, Kdini prostor, kamqr naj Ro* ckefeller z mojim dovoljenjem napelje svoje petrolejnate cevi. je pot naravnost v peklo. Nadalje bi me- zelo Veselilo, če bi stari vrag in zlodej Rockefeller. trustovi magnat, bil sam v peftlu, da sprejme tam petrolej iz -svojih cev i j, in neizmerno bi me veselilo, če bi videl plamene. kako ližejo Rockefeller-ja! Senatorji so se nasmejali, pričeli voliti in Roekefellerju se je dovolilo položiti petrolejne cevi s'kvjzi državo Arkansas. Torej s peklom še ne bo niče-' sar. VSTAJA V ARABIJI. Blazni Mullah je požgal več vasij in odgnal 14.000 ka-i y . mel. Aden, Arabija, 20. febr. — Mohamed Abdullah, znan pod imenom blazni Mullatl, je zopet fta vojnem potu. Veliko število fanatičnih dervišev je napadlo sultanat Mijertinsin pov-fccwl razgrajalo in divjalo s po* Sjgom in umorom. Strašno je feilo klanje med domačimi. Sest |$flij so požgali blazni derviši jfp odpeljali prebivalcem 14.000 pimei. Uprava sultanata Mi-jertiris je pod Italijansko lipra- ilRlirni Mullah te ie Anffle- Iregfavic. vanju v ;1 ščuva-»ivafstvo ;ne čete. dva an-d njego-nogo za-fce. Pred obljubil Trust za kruli. SEDAJ HOČEJO V NEW YORKU USTANOVITI.. SE EN TRUST ZA IZDELOVANJE .KRUHA. Baje čutijo to potrebo že vsi prebivalci, ki kruh predrago plačujejo. 6 MILIJONOV KAPITALA. I New York. N. V. 19. febr. , Včeraj so se sešli . zastopniki devetih največjih pekarij tega (mesta in so izjavili, da hočejo svoje pekarne združiti v eno samo. ki naj bode potem znana kot trust za kruh. \T,ova organizacija ima na razpolago šest milijonov dolarjev, in kakor st-zatrjuje ima plemenit namen, da zniža cene kruhu, ki so se v zadnjem času zdatno podražile. "Mi bodemo." tako se je izjavil eden trust magnatov in spe, "lahko obratne stroške za izdelovanje krnha znižali za dva odstotka, kadar bodemo združeni.Jn radi tega se^bo-do cene kruhu gotovo znižale, nfkakor zvišale Mi bi pa na to odgovorili sledeče: Sedanje cene kruhu so Šati. ker posamič tega ne premoremo, Ustanovimo torei trust, .združimo se in skupno bodemo narekovali cene kruhu, katere bodo kmalu zvišane. Če ljudstvo ne bode hotelu kupovali kruh, pa naj bo hrez njega. ker mi bodemo edini gospodarji kruha. Višek nesramnosti. o--— Krvav Čin. !/. Hirmnighaiia se poroča, da je tam Geo. Stephens, sin zna* nega posestnik« rudnikov, v soboto umoril svoje tri nedorasle otroke, prizadjal črni služabnici težke rane, nakar se je sani sebe umoril. o Iz delavskih krogov. Utica, N. Y. . —. Oriscanv Iron Works družba je včeraj svojevoljno povišala svojim uslužbencem za 15 odstotkov pla-•ee. Na plačilni dan je dobil vsak delavec v svoji kuverti listek z pripomnjb, da je družba povečala plače, ker so se vse življenske potrebe podražile. — Butte, Mont. Tukaj so danes zaprli vse železne rudni- ilO'2'fjli'II i, f t f:i. jf' ! Dinamitna razstrelba. Pottsville, Pa., 20. febr. — V bližini Trevertona se je danes razstrelilo sto dinaniitnih patron, ko je padla iskra na zaboje, kjer so bili naboji shra% njeni. Rasstreba se je pripetila v Dunkelbergerjevi jami. Dve osebi, ki ste bili v neposredni bližini nabojev, sta dobile smrtne poškodbe ter ne • J I T»j'» • I Iz Inozemstva. 1 1 CESAR FRANC JOSIP JE OSTRO OBSODIL GO-VOR ČEŠKEGA POSLANCA V PARLAMENTU. Nemiri v republiki Nicaragui še vedno niso popolnoma prenehali. RAZNE NVICE. Dunaj, 20. febr. — Minister- ski predsednik Avstrije je naznanil članom Slovanske K note, da je bil cesar jako nezadovoljen nad govorom češkega poslanca K ram ara, ki ga je govoril ne davno v Petrogradu Ob-jednem pa je naznanil, da bodo imeli člani Slovanske Knote veliko besedo pri preosnovi mili isterskega kabineta. V Avstriji so torej vendar-le sprevideli, da brez Sloivanov se ne more vladati. Managua, Nicaragua, icj. feb. — Vladni hrzojavnik naznanja, da so bile vstaške čete popolnoma poražene od vladnih ter so se uniaiknile daleč nazaj. A* ifieriski konzul ceni zgube vladnih čet 14 mrtvecev in 70 ranjenih, dočim so zgube ustašev veliko večje. Ameriško bro- S^lfSWm' TmlaliV "vcerai ' jo poveljnik ameriškega brodovja sprejel obiske več uicaraguan-skih generalov; vsebina pogo» vora ni znana. Berolin, 19 febr. — Vojno sodišče je obsodilo polkovnika 155. polka, ker *se je pregreši! proti mladim deklicam. Obsojen je na šest mesecev zapora iti /gubo vojaške časti. Talki so Nemci vedno: v svet kriče, da so najbolj civilizirani mrod, v rcre. toda šerif je bil ta pot -^no/. na mestu Vnel se je hud^oj med seri-fovimi nomoenifi in množico iti tekom tega bo lanskega leta. Število otrok, ki so brez očeta znaša 298 proti 223 lanskega leta. Talko pravijo poročila državne komisije. -o-- 50 let volil pa ni meščan. Pittsburg, Pa. febr. 75 letni Robert Gordon, je volil zadnjih 50 let pri vsakih volitvah, ne da bi bil državljan Zjedinjenih držav. Najprvo je volil za predsedniškega {kandidata Fremonta Leta 1907 je prišla v veljavo postava,, da morajo iuozemci. ki hočejo voliti se izkazati z državljanskim papirjem. Gordon ni mogel pokazati in tudi ni mogel dokazati, da je bil njegov ofe. s katerim je prišel kot osemletni deček v Ameriko, bil državljan. Sedai je pa prisiljen da vzame državljanski papir, če heče še kdaj voliti. -n- ■< V Zjedinjene države pride njegovo "veličanstvo" Para-minde Maha Chulalongkorn, kralj Siama. Mastne novice. 1 PRI ZADNJIH VOLITVAH ZA ŽELEZNICO JE ZMA GALA TAYLORJEVA ORDINANCA. Bondi za novi most in mestno hišo so propadli. • ROJAK MRTEV. < Pri zadnjih volitvah, ki so «e vršile v četrtek, je zmagala stara družba pocestne železnice, ali talkozvana Taylorjeva ordinanea. Ta ordinanca zahteva, da se upelje po vseh linijah pocestne železnice tri-1 centna vožnja in plačati se mora še en cent za transfer, ki se pa ne .vrne. Tako je torej rešeno to pereče vprašanje za Clevelandčane, ko je trajal devet let prepir zaradi pocestne železnice. Stara Cleveland lectric Co. pride izpod oskrbni-kovih rok in začne voditi posle na svojo roko. Kako dolgo bode trajalo, da se bodemo vozili za tri cente, je še seveda vprašanja «"asa. Mestni svet lahko vsak čas vožnjo zviša, če se družba pritoži, da s tremi centi, za osebo ne more shajati, j Objednem so se zadnji četr^ IrŽSŽrr & vala za zidavo, vendar ker mora biti pri takih stvareh dve tretji 11 ska večina, v Clevelandu še ne bodemo kmalu imeli nove , mestne hiše. Tudi predlog zn napravo novega viadukta čez reflro Cttvahoga je dobil nekaj nad 000 glasor pre tnalo. Torej tudi tega mostu ne dobimo. Sedaj se mestni svet posvetuje, kako bi se vseeno dala napraviti nova mestna hiša in kako nov most, ne da hi bilo treba vprašati volivce; upajo dobiti dovolj.denarja iz posebnih davkov. ki so razpisani. Volitve se je udeležilo le nekaj nad \.(>. 000 glasovalcev, dasi jih Cleveland šteje pad 90.000. — I mrl je občeznani rojak Clias Volč, ki je stanoval na 6006 St. Clair ave pri 1'rank Korčetu. Imel je nekako notranjo bolezen ter je 'bil na isti bolezni trinajstkrat operiran. Umrl je v soboto popoldne Naš pogreb 11 i k A nt. Grdina je pre-skrbel vse potrebno za pogreb. Pokojni je bil doma na Vr-hnilki in je prišel v Ameriko pred desetimi leti. Star je bil 72 let in samski. V starem kra-ju zapušča mater, dva brata m t eno sestro, tukaj v Ameriki pa ima nekje v West Virginiji bra-ta. Pokojni je bil po poklicu krojač, Ril je član društva Naprej, št. 5. S. N P. J. ki mu je v pondeljek zjutraj priredilo krasen pogreb. N. v. m. p. — V naši naselbini se ie osnovalo novo društvo. V ne* deljo se je zbralo v Frank Kor-četovih prostorih precej narodnih mož in mladeničev in po daljšem posvetovanju je bilo sklenjeno, da se ustanovi novo društvo, ki se priklopi k S. N. P. J. S tem je ustreženo zlasti onim, ki še niso bili pri nobenem društvu, pa tutfi onim, ki bi bili radi sami za sebe in ne odvisni od drugih društev. Ta-, koj v začetku se je vpisalo 23 Elanov. Predsednikom je bil izvoljen Frank žele in tajnikom France Hudovernik. Kakor slišimo, se bode novo društvo i-menovalo "Primož Trubar." 1 Za tuje oglase ni odgovorno ne aredniitvo ne upravniatvo Strajk pričet. PROMET CESTNE ŽELEZNICE V PHILADELPHI-JI JE POPOLNOMA USTAVLJEN. Uslužbenci so se podali na iStrajk, ker je družba odbila njih rahteve. TEŽAVEN BOJ. Philadelphia, Pa„ 19. febr. — Amalgameted Assoeiation of Street Car Kmploves v Pilila-delphiji je v soboto vsem čla. nonV .zapovedala, da nastopijo fctrajk pri Philadelphia Rapid Transit Co. Narnah so vsi zapustili svoje službe in po več krajih mesta je prišlo do krava-lov. Dva voza železnice so za-fcgali, kakih dvajset razbili in taflco prisilili uslužbence, ki so hoteli skebati, da zapuste svoje mesto. Ljudstvo v mestu je na strani štfajkarjev, in ko je videlo, da,vozi se nekaj kar po mestu, se je tako razburilo, da je hotelo napasti skabe, kar je pa policija preprečila Najlntje je bilo v Kensigtonu, kjer je tovarniški okraj. Tam so št raj- ma ljudi, pač pa, da prepreči nemire. Ta štrajk je drugi, ki so ga uslužbenci cestne železnice pri redili te^kom leta. Zastopniki štrajka trde, da je družba brez povoda odpustila iz službe 200 uslužbencev, dočim trdi družba da so vodje štrajka slednjega že zdavnej pripravljal.. Štrajka rji zahtevajo povišanje plače in zahtevajo, da družba razven njih unije, ne pripozna noben t druge 1 -o-- Razstrelba v smodnišnici. Oakland, Cal., 20. febr. — V ' mesilnih prostorih smodišniee v San Lorenzo je nastala razstrelba smodnika, pri katere j je bil ubit kemik Phillip in štirje delavci. Skoda znaša 50.000 dolarjev. Štirje nadaljni delavci so dobili težke, če ne smrtne poškodbe in dvanajst oseb je bilo več ali manj ranjenih V 25 hišah so imeli nakopičenega 75.000 funtov smodnika. Takoj po razstrelbi je začelo goreti in zgorelo je deset hiš. Skladišča so bila k sreči obvarovana pred ognjem. — Ena najstarejših lekarn v Clevelamlu je Schellentraeger-jeva. Že 36 let stoji na St. Clair ulici nasproti 34. ceste. Nedavno je dobila lepo novo ' pročelje, ki zelo krasi lekarno. , Novi vodja lekarne Mr. J. J. Smith, |bogati Ameriki nalagali /ve* Hflfiraske davke, pošiljali sem Hale guvernerje, ki so izžemali ■|«|yo, ki sploh ni imelo no-HKjipravice; vse blago, ki so gll&trebovali, so morali ku-HHpjfti od Angležev, ki so jim np|nrodajali za nevrjet 110 viso-B< cene. Med ljudstvom je pri-K||o vreti. In ta!kb se je zgodi-Eno, da so nekega dne vrgli raz-H[ri|irili prebivalci Bostona v HKfje 342 zabojev čaja iz In-Bpje. katerega ko hoteli izkr-petti. To je vznemirilo Angli-Rb in pričela je pošiljati vojaške HKe čez morje. Kakor en mož gjSjj- ' je. prebivalstvo dvignilo, ■rad^ angleške krvoločnike, du» Rmttj usta ji je pa bil George Washington. ki je vodil in pov-BBH navduševal vojake. Po dol-Bnb letili vročega boja, ko so HHptl,Amerikancem na pomoč »dffrancozi. seveda v prhat-; ■lih osebali. so bili Angleži iz-Hnjrinjeni i z dežele. Amert-|aKti^so se znebili "kronanega ^ vladarja" ter ustanovili repub- liko. Sledila je slavna proglasitev svobode, ki se začne • . "When in the course of human events it becomes necessary for one people to dissolve political bands wjhich have con* nected them with another and to assume, among the powers ► of the earth, the separate and equal station to which the laws of the nature and of nature's » God entitle th«m. a dec*|t*es-pect to the opinions af Ynaiwtind requires that they should declare the causes which impel them to the separation...... To izjavo proglašenja svobode so podpisali vsi tedanji odlični Amerikanci in jo poslali tedajnemu angleškemu kralju, kateremu so očitali nešteto pregreh. I^Cta 1789 pa je bil že C.eo. Washington izvoljen kot prvi predsednik Zjedinjenib držav. On je delal največ, da se je dežela osvobodila tiranske vlade, da se je na široko odprla vsem onim, ki so biti preganjani po tiranskih vladah. Pokazal je Washington ljudem pot do svobode, do samostalnosti. žal, da so se od tedaj razmere že mnogo spremenile, da je ljudstvo — ne radi vlade — nac pa radi ogromnega kapitala. po trustih zgubilo že mnogo svoje osebne svobode. Dandanašnji bi nam treba bilo še ene* ga Washingtona, ki bi istitako prepodil vlado še večjih tiranov — (kraljev monopala s živetem, mesarske truste. špekulante politike in drugo sodrgo, Vi se je v stoletju ugnezdila v srca naroda. . o- Mesec pobojev. Mesec svečan se je pričel med delavskim svetom z piskanjem, stradanjem in smrtjo, Danzadnevom se nam je javljalo o novih žrtvah po premo-govih rovih. Še ni umolknilo jokanje in plakanje ttdoV in sirot v enem kraju, že se odziva isti srce pretresujoči jok in olak iz drugega kraja, še močnejše, še silnej&e. Pri takih nesrečah mora človek obstati in pomisliti. I drugod delajo težaki ista nevarna dela, pa vendar se ne dogodi tolft-o nesreč. Vzrok temu je. ker drugod pazijo kapitalisti na svoj žep a objednem tudi vsaj deloma na varnost delavca. a pri nas — v zemlji svobode — se ceni življenje delavca manj kot vrednost blaga. Težko je pisati enake vr> slice, ki so pa živa resnica, posebno pa \\ onih slučajih kjer so delavci sužnji, morajo delati, trpeti in pogibati. In ,če potem, ko kapitalistična družba, ko je umorila otrokom očeta in naredila mater udo-vo. vrže sirotam milostno dolar pred noge, tedaj se pa hva* li in trobi v svet — Poglejte, kako smo velikodušni, kalkb dobrosrčni- Ameriške kompa* nije, trusti in dobrosrčnost, poštenje!!! Daleč'smo prišli. Trusti imajo v rokah črnilo in papir ter odvetnike — kdo jim kaj hoče. ko jih odvetniki i/vlečejo iz vseh neprilik. ker so dobro plačani od svojih gospodov. Kadar se pripeti nesreča, se polnijo listi o nezgodi, vr-še se preiskave, iScejo se vzroki. 'kakor hitro se žrtve zakopljejo v črno zemljo, pa 'zaspi vse spanje večnosti. Zopet je treba misliti na življenje, na denar a ne na — smrt. Bah, mesto par sto pobitih in ubitih, pripelje prvi paro-brod čez široko morje tisoče novih moči, tisolee novih nedolžnih ovac, da jih postavijo v klavnico. Veseli so ti lju* dje. da jih postavijo v grobnico krvi in smrti. Iti kaj potem mar kapitalu! . Vedo sicer, da je postava tukaj, pa kdo se zmeni za postavo. ko je denar močnejši kot postava, ker vedo. da s zlatem obloženi ose' prepleza najvišji zid. In za dober denar se dobi dovolj zmožnih liudij. učeni na pero in jezik, ki znajo braniti najbolj pošteno 1 stvar proti samemu peklu. 1 Mi mislimo, da hoče hiti te- , mu vedno tako. akri še ne 1 slal>se, ddkler se bo narod dal -vleči za nos od onih, ki ga sle- ' pijo z obetanjem ob času vo- 1 vfe££!i* "TrJ . 1 '.4 "J? Siv. ^H'.^Jrd ■ naravno, (la sit ga\ran glad s T^^^^^^st)' sa^^pra^ 3 Kujejo ih govore med nehoj,- - oni — ki so sami vse zakri-l viti Toda tega ne iflPU- - dar povedali, ker jim to ne 1 nosi korist, a izgovor se lah-, ko najde in našlo se bode . tudi vedno bedakov, ki bodo - temu verjeli, i o * A. S. govori o "duml-jiir. How about fednota and : A. S. Co? * Kako vam kaj pristoja nova "drukarna". ki je bila zidana, kakor smo mi iz naj-globokejšega"* fcrca prepričani, iz kapitala družbe. In če rečete. da lažemo, tedaj ste se pa sami obsodili, * Resnično taksativno vrednost nove dmfcarne pa lahko morda presodijo tudi delegat-je 'konvencije v So. Chicago, ko pridejo na izlet v Jolict v poldrugem letu. Tedaj bodo tudi Jednotni računi odprti. * Zanimivo bi bilo zvedeti, kolikc> računa pošta Zjedinjenib držav /a kuverte s znamkami po dva centa. Mogoče so jih tudi že kedaj kupili v Jolietu za Jednoto. Samo tam so jih morali kupiti od skopuhov Judov, a ne od pošte Zjedinjenib držav. * Mi občudujemo socijal-ne demokrate v NenVciji, ki so si zaradi pruske volilne iefor-ine razbili glavo in druge "glide": toda — posnemali bi jih nc bi radi. * V Ameriko prihajajo ceniki nekake Iktnjigarne v Ljubljani v Selenburgovih ulicah, kjer se "rojakom" ponujajo knjige po nesramnih cenah. Vse te knjige dobijo v Ameriki 20'/r ceneje in poštnine tudi ni treba plačati. * Ni še dovolj, da v Cht-cagi skubijo ljudi pri knjigah, sedaj so jih začeli še iz starega kraja. Torej pozor» * Pennsylvania železnica it. prepovedala svojim uslužbencem pijačo že zdavnej. Se-daj so jim prepovedali kaditi. What 's next.' Mogoče pridejo poljubi na vrsto? * Med trusti se mora go-diti zopet neVaj, ker njih glava,- — i. p. Morgan — ie odpotoval v F.vropo. * Rabi Urili je grozno razburjen, ker hočejo metodisti ustanovili misijon, za "spre-obmenje -čifutov". Pri tem pa pravi čifnt rabin: Cifuti, ki se dajo "spreobrniti" so "fakers" in metodisti ne morejo biti ponosni na nje. Zakai se pa rabin potem razburja? * "Dajte nam mož" je molil vičeraj v senatu kaplan, "mož ki vedo. da ne more biti nobena civilizacija trajna, ki ne sloni na desetih božjih zapovedih!" Kakšna ironija! Deset zapovedi) in postavo-dajna zbornica! * Najboljša civilizacija je kot je učil Krist: Ljubi svojega bljižnjega kot samega sebe!" Kaša civilizacija se pa naslanja na za|Wed: Ljubi samega sebe najbolj!" * Mnogo govore dandanes o poštnih hranilnicah, dočim ne govori nihče, kje bi dobili denar, da bi ga polagali v hranilnice. * Hurrah! Obljubuje se nam, da se v spomladi že lahko v zrakoplovu peljemo v Evropo. I iv pa rob rod tie družbe še vedno grade nove parnike, i,, parohrodni listi še vedno naznanjajo cene parnikom. Where is the consequence? — Kadar hočete pošiljati denar po Amerik^ pridite v naš urad, mi vam to preskrbimo za jako malo ceno, hitro, pošteno in gotovo. V zvezi smo z American Express Co. naj' večja ekspr&na družba v A-meriki. rrWT™™1 p I JjČtojsKa Čflf «H je dni lini v Juriji. Dne ftb.T je uKr|bilnB7. januarija pbA kotlowanf tflUip Vidmar in isterl ga dne ft fifubila p<^jnikbva| s^stra 'tudi svojega srna, 54lct- [ rudap4 Janeza MiKnfc; Ta je bil poročen s hčerjo posestnika Ivana Koler, čegar najmlajša hci se je isti dan po- ročila. ..Umrl je na Raki pri Krškem posestnik in bivši trgovec Gaš-par Maurer v starosti 89 let. I ''^mmKmmm^mmrn PRIMORSKO. ,r 1 Rop. V Trstu je neznanec ] 4. febr. na stopnjicah hiše št. 7 j v ulici San Giovanni, sredi me- ! sla, okoli 5. ure popoldne napadel 20-letnega Jožefa Dobri-lo, uslužbenca tvrdke Greinitz. ko se je z 800 kronami v žepu I vračal od neke družine v tej j Jiiši, pri kateri je inkasiral ne- ! kaj denarja za omenjeno tvr- , dkoj Neznanec je mladenič« precej hudo z nožem ranil in potem zbežal. Strašna kazen pijanega zaljubljenca. Na 01>čini se je neki Gvidon Karis najprej oošte-no napil in je potem vlomil v spalnico neke Hermine Bast-jančič. Dekle je zaljubljenca podilo iz sobe, a ker ni hotel iti, nego postajal vse bolj nadležen, je Hermina Bastj.inčič zgrabila petrolejsko svetilko in jo treštiia zaljubljenemu nadle-govalru ob glavo. Videč, da je Karis težko poškodovan, ga je položila na posteljo in poklicala ljudi na« pomoč. Zločin v Seljani. Grozna vest o dvokratnem detomoru v Se-Ijanu še \^edno razburja vso bližnjo in' daljno okolico. Med tem ko zaslišuje zaprto Lebano vo in Cašparina preiskovalni sodnik v Komnu, poizvedujejo orožniki med ljudstvom, poseb- " 110 med ženskim svetom, ako m morda kdo tktfj pozitivnega ve, j ali vsaj sumi o vsem tem. kar I sta povedali mali hčerki Leba- I nove. — Sosednje ženske za- I trjujejo orožnikom, da niso o- I pazile, da bi bila Lebanov.o I zadnjih lef v blagoslovljenem I stanu. — Seveda ne more nik I do nič gotovega povedati. — I Te dni se poda na lice mesta I preiskovalni sodnik, kateremu I se mogoče posreči to temno ii^ I javnost razburjajočo zadevo I provesti do jasnega. Hčerki I zaprte Lebanove sta i'iavili da je drugorojenega otroka I Gašparin naj poprej v vodi po- I leg hiše stoječega vodnjaka' u- I topil, potem še le vrgel v za- I kurjeno peč. O zaprtem Ga-parinu se govori, da je inteli- I genten. Doma je iz Kadovlji I ce. Študiral je štiri gimnazij- I ske razrede na neki 'kranjski I gimnaziji in govori popolnoma I slovenski, italijanski, nemški in I angleški. — Zbok svoje inteli I gence ga tovariši imenujejo — I "advokata". Zakonski mož Le- I banove — Frančišek Leban st1 I je sam zglasil, ko je čul o groz- I nem zločinu. — On je zapos- I len v neki tovarni v Trstu in I stanuje v ulici Rihorgo pri ne- I ki družini. — Ko so mu lova- I riši pove mi mM ^MMm L mi}Bm* prijateljem ■■ flpBKP ali kdidmi t §Ur* llffllll domovina in lo ae- M ■ MM 1U MI mi T i§- tevn dmrjo, kar i»a najhltriji, nijTistoijt in 11 j c e i e j i preskrbi FRANK SMSER CO., 82 Cortlandt St, New York, N. Y. --—Podružnica:--- i 1 1 5 J » i j ji j fl lih 'j I m t V S "i I » 1 i " 6104 St Clair At«., N. E, OeveUnd, O. Čemn bi dlrngaai segali, ako Tam Tafl rojak najboljše M*treie? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijska veljave za $20.45. m poštnino vred. PRODAJE, KAKOVOSTI IN ČISTOČE. S tem se za vežemo, da na odjemalčeve stroške (na podlagi našega cenika) promenimo ta zavoj kodanjskega nosljane« ali Copenhagen Snuff za kterokoli vrsto iimecl naših no-sljaneev in sicer obsvakem času pred potekom dol- čenega časa; to se zgodi, ako tobak ni bil poftkodov^n potem, ko je bil odposlan iz naše tovarne Zamenjajo m aano polni zavoji hi o t»m ao mora nia obvoatl. da samoronM tako d ločiti povračilo M*ga. COPENHAGEN SNUFF je izdelan z najboljšega, starega'in dobro dišečega tabačnega listja; kteremu je pridejan delež Čistih tabačnih zmesi. Nosljenec je prepariran tako, da mu je odvzeta vsa grenkoba in kislina listnatega tobaka. COPBNHiOBff 9NUPP J»«i«svotu najb *«jdat tobak ca Alkaajo in noslanjo. člaaALCACJU ^ ZforaJinJc Jamstvo Je prldejano vsakemu zavoju nosljaaca Copcahagen Snuff. Prireditev nosljanca je znastveno izgotovljena. Priprava za tobak je ono, kar pome-n^a kuhanje jed in vležanje za vino. Copenhagen Snuff se pred vsem rabi kot tobak za čikanje. Ker obstoji iz finih droptinic čistega tobaka, si ohrani večjo moč, tako da je njegova raba ekonomične vrednosti, ker daljše traja. Ako ga nimajo na prodaj v prodajalnicah v vn§i bližini, vam ga dopojjljemo po določenih cenah v kterikoli kraj Zjedinjenih držav in sicer poljnbno količino Copenhagenca v skatljah po 5 centov. * AMERICAN SNUFF COMPANY, DtpL S., U1 Filth Avenue, New York, N. Y. Tel. Cuy. Central TSBV'-K. TISKOVNA DRUŽBA "AMERIKA" Prvi slov. dvo-tednik. _ % 6119 St. Clair Ave. N. E. • • Cleveland, Ohio. » -'- IZDELUJE: VSAKOVRSTNE TISKOVINE kakor račune V vseh oblikah zavitke, pismeni papir i. t. d. Vizitnice raznih oblik. Vabila in lepake, (plakate.) i. t. d. VSE TISKOVINE za podporna ali druga društva, kakor pravila, poročila, zalepke, pismeni papir i. t. d. in vsa v knjigoveznico spadajoča dela. PRODAJA raznih knjig in razglednic. VSAKO DELO se izvrši točno, okusno in po najnižjih cenah. Pošiljamo denar na vse strani sveta, najhitreje In varno. Za Združene države smo v zvezi z American Express Company. - Prodaja parobrodnth listkov yiTm rr i. i * « — (Nadaljevanje.- — vra onaiernan« je umom Hm oje i; a sina, za kar mora timre-nti. Toda on jc hraber sovražnik in vedno sem slišal, da Iju-Bbt rudeče vojnike; rad^tega ■RnrtoVdtim, da si sam zbere g čin smrti. Ali hočeš biti Predel sem, da se samo nor-Hcuje z menoj, torej mu odvr- ,J Nato me pa vprašuje, če ho-ijfečm biti zaboden, zastrupljeh, mbhesfMi ali zadušen vendar mu I / "Old Shaterhand vse zanika; »naj mr torej sam pove, kako K "Rad bi postal desetkrat de-pset let star in poiiofln mirno Eijtaspal, da se na drugem sve-I tu zopet zbudim;" mu odvrnem. "To je smrt strahopetcev; i'pld Shaterhand je pa vreden Bprnge stnrti. Naj prvo ti zlo-: mimo noge in roke kot si ti jj^naredfl našemu prijatelju Mel- p"Dofbrol" odvrnem in se na- "Nato mu pa odrežemo noh-Btove na rokah in nogah." E "Potem te pa skalpiranio pri K "Je že prav, Ucer če sem že mrtev, ne čutim ničesar več." "Ne zabavljaj! Kmalu te I mine dobra volja, ker ti odre- "Da. Nato ti pa odrežemo ■lobe trepalnici, da ne bos mo- "Tvoje noge postavimo v Hpgenj. da se bode peklo meso. nObesimo te za noge; nože bo* "Stoj!" mu rečem in se KWasno nasmejem. "Vi ne bo-Mppclete ničesar naredili. In če bi f fprimirjal z žabo. katere glas si |H$al, ^Povem tebi in vam ( vsem, da se me vi bojite in ne V tem trenutku da Mimbren-I; jo deček tretje znamenje. Glavar mi jezno odvrne: , "Ali slišiš kvakanje žabe? .»tako kvakaš tudi ti. Kmalu H&feoš videl, kdo se mora bati. ^■jK&kor gotovo slišis glas žabe, Rftako gotovo si zgubljen.'* ■H "Motiš se; kaik^or gotovo sli-KJHro glas žabe, tako gotovo mi ^ne morete ničesar storiti." • "Dobro, torej ti hočem doka-Hjcati. Od sedaj naprej bodeš Mfedno ?avit v svojo odejo; od-lifežite mu foke in dajte mu me-g|sa: nato ga pa sam zavijem v godejo; odslej hočem to sam debati, da temu psi zgine vsaka K Eden stražnikov gre po nio-Hp meso, drugi mi pa odvežejo Ifroke. Trenutek bega se^ je ■približaj, vendar sem ostal poji .polnoma miren. EfeMojo porcijo mesa so mi raz-IflHjtzali v majhne, terfke koš-Be, da sem jih lahko jedel Krcz uporabe noža; pred tem se ||vsedel in sicer tako, da 'bi lah-Hpro vse vezi po trebuhu in no-pgah naenkrat razrezal. Ziv-yijetije moje je za viselo na nit-jjki in na trenutki. Glavar me opazuje temnega Gjočesa. Moja favnodušnost ga flje frapirala. Najbrž se je ho-ptel pozneje maščevati, da. bi Koliko tesneje privezal moje u- I "iDelaj hitreje!" mi žapove. Jaz nimam časa, da bj te ča- Da dobim potrebni čas. po-y tegnem nož izza telovnika, spu-£tim iz rok meso kot bi se tis- ' I t rasi 1 .grozečega glavarjevega ppovora fn se skloneni, da bi ga I zopet pobral. Ko sem bil po-Hpolnoma prepričan, da so oče-Ki vseh obrnjena na meso in Hojo levico, sežem hitro pod "Hitreje? Dobro, takoj se ! I Pri teh besedah imam že no-Hfievo klifto med svojimi vezmi; Ben urez — skočim kvišku, po- 1 Smerem glavarja na tla in hitim < il kel, !kK) sem prvič stopil na no- - ge; toda moral sem naprej. Ko - tako letini v velikanskih skp- - kili naprej, vj^* za me noj nasi prvo velikansfka tesnoba, pozne-e je pa vzkliki začudenja: vsi so ,i bili nekako presenečeni, ker zgodilo se je, kar so" vsi sma- - trali nemogočim — potem, na- - pravil sem že kakih sto korakov, pa žačujem za seboj kri-fčknje, tuljenje, kot bi spustil - tisoč vragom za menoj. Seve-i, da se ne obrnem, pnč po dir-.t jam naprej; napel sem vse mo~ yči, da pridem naprej. ; Tu zagledam Mimbrenjo de-:> čka za skalami. Svojo puško drži v levici in z desnico mo- - jo brzo&tttlko. Ne čaka na > "merte. ič pa pridirja k meni. - Še predno se snideva, mu za-. kličem: ; "Ali so konji pripravljeni?" i "Ne, konji so za prvim ovin- - kom."—" i "Koliko Ikforakov?" - "Stokrat pet." Oj gorje' Petsto korakov - nikakor nisem mogel več leteti, torej me je mogla rešiti sa- - mo kri, indijanska kri. To je bil eden onih položajev, ko bi tako rad se vbranil prelivanju i krvi pa nisem mogel. Med tekom iztrgam dečkt| puško iz i rok, hitro pregledam, če je br-' zostreBca w redu, in ko se pre-5 pričam, da je, se tako pomirim, . da ohstojim in se ozrem za preganjalci. Prepričan sem bil da so Indijanci tako osupneni, > da niso imeli niti časa vzeti o- ; . rožja. Vihteč roke in tuleč kot ranjeni tigri pridlrvijo za menoj, naprej moji stražniki r in glavar. "Nazaj, jaz streljam!" jim . zakličem. Sicer na svojih oslabelih no-i gah nisem stal baš trdno, ven- ( . dar sem upal, da gotovo lahko i streljam. Iti in* Indijanci se ne : zmenijo za moj krik in pride-■ io kakih sto korakov od mene: ' i jaz hitro dvakrat ustrelim, na : i devetdeset korakov zopet dva- 1 : krat; osemdeset, zopet padeta 1 dva strela; to je bilo že deset 1 . krogelj, ki je vsaka zadela ene-, ga zasledovalcev; zadeti pade- 1 jo takoj na tla. Drugi vidijo ' 1 to in obstrme. 1 "Nazaj!" jim zopet zakličem 1 "sicer vas vse postreljam," Se dve kroglji. ki obe zade- ( nete. Hrabri Mimbrenjo deč- ' ko je tudi streljal; moje krog- 1 1 je so samo ranile, dočim so nje- ( gove pomenile smrt. Pregan- 1 jalci obstanejo' niso se drznili t: dalje. Mnogo jih teče nazaj, ' da poiščejo svoje puške. Le 1 eden drvi slepo naprej — gla- 1 vnr. V pobesnelosti kriči kot ranjena zver in vihti svoj noi, 1 edno orožje, ki ga je imel pri ' sebi; nož v levici, ker desnico ' . kakor je znano, sem mu pred ' , nekaj dnevi prestrelil. Bila je 1 pač velika njegova neumnost, dirjati za menoj; gnala ga je • njegova strašna jeza. ker sem ; mu pobegnil, kljub temu, da me ' je tako (lobro čuval. Ker je ' imel že desno roko prestrelje- 1 no, sklenem, da ne streljani še * na levo, pač pa ga pričakujem I z udarcem na glavo. Nož vi- 1 soko nad seboj vihteč, pridrvi 5 nad mene; v tem trenutku ho- I te z nožem mi zabosti srce, 1 jaz se pa hitro umaknem vs- 1 tran in v prihodnji sekundi ga * ie podere na tla kopito moje i puške, da obleži nepremično. 1 Njegovi ljudje, ki so videli f ta prizor, zafcriknejo, ker so < bili prepričani, da sem ga udaril ^ le, ker sem ga hotel umoriti. Oni, ki so prvi tekli po svoje V pivske, so se že vračali: drugI t so pa drvili proti svojim konjeni č Čakati torej ne morem dolgo. & Z dečkom torei hitiva proti t< konjem; ravno ko dobro zaja- r ham* in se konje ve nozdrvi na- p pno vsled silnega pritiska, se prikažejo prvi Indijanci s puš- c kam i. Nato pa zapodiva konje k v najdivjejši dir po onem poiu cl soteske nazaj, po katerefti smo 8 zjutraj prijahali J Bil sem torej prost — da me 1 Junta Indijanci ne dobijo več ž v pest. sem bil mepričati. TD Ptari St. L aL ttjjr Nru> York. ^vJd^^V^jg T Pulte na i^N^Po \\J r«r»tr«nn NV inatuho » sidrom. ^^^^^^^^^^ Tel. Cuy. Central 4354 R. J. H. Miller & Co. Cm«E li THAI Agenti za razprodaje na d«balo naj bo I ji« ga i panja In vina. NM KAST S3. STRUT. i TPR^tJTE SAMO ; i PO TEH ZNAMKAH, < ki jih ima I PRAVI DUNAJSKI UtDH I SveS svak dsn y j pri vseh grocerjlh. 1 Mali oglasi. — V sporazum I jen je. Naš urad je odprt vsako jutro od S ure Standard in do pol osme ure zvečer Standard. To naj blagovolijo upoštevati rojaki, ki obiskujejo naš urad. Uradne ure notarja losipa Jar-ca so oh delavnikih od 6. do 8. ure zvečer in oh nedeljah od 9. do 12. zjutraj. Stanuje na 5384 St. Clair a ve. (16. Ali nečete mogoče imeti svoj lastni dom? Sedaj jc ča»'. Samo, da imate okoli $500 ali $1000 in ostanek plačate ns mala odplačila. Pridite in poglejte hišo, da se pogovorimo. Vaš stari prijatelj, S. Hagen, 1163 Addison Rd, (*5nP Preselitev. T)r L.'E. Siegelstein je spremenil oba urada. Lennox urad in Woodland urad; sedaj uradu-je v tretjem nadstropju Central Trust Ijiiilding /jf« Eirlid a ve, zraven Hipodroma. Njegove uradne ure so od o- H11-traj do 4. popoldne in od 7. do zvečer. Stara žena išče primerne službe pri kaki rodbini. Reva nima dela in je zadovoljna z vsakim delom, samo (,1a dobi hrano, prenočišče in nekaj malega denarja. Naslov pove iz prijaznosti naše uredništvo. (ift Išče se dekla za skupno hišno opravilo. Oglasi se naj na 1192 Norwood Rd. pri Frank Urankarju. (17. Išče se deklica stara 13 do 14 let za lahka hišna dela samo po dnevu za deset ur. Utfodni pogoji. Oglasi se naj v našem uredništvu. (16 Na prodaj je mlekarna, pot po N. E. strani z dnevnim prometom. Najboljši odje-malei, več kakor 60 gaion se proda na olezni lepo podporo, $6..)' alovljcni morski gladini. jJVehnožje so poležkavali ob BPpnjetiui, natakali si vina tz Stikih vrčev. zaprenjenih v ■ppcrn, in se brezskrbno rado-Epali, kakor n solncnem' vzhodu.. Odkar ■jfc.Tunjns otel Ljnbinico, je nje-Ijpovti lice okamenelo V mla-p. do čelo so se zajedli mračni ra-{fflBon. globoke črte so se zare-Rtale krog stisnjenih ustnic, oči. Rfo se poglobile pod sršeče obr-I vi, odlktotier so goreli samo pla. |efneni jada. gneva in osvete. i P Celo Tnnjuševa smrt mu ni za 'fjftohico uja.silila obličja, fti ko; je vodil četo na pohod, je div-l ial tako strašno, da so se tresli j pred njim vojniki Sloveni in ga niso upali ogovarjati, kadar rje po bo j m ležal mračen in za-f, mišljen ob svojem ognju. In sedaj jc na to od bridkos-| ti postarano mlado lice — pla-| 'nila zarja. Kakor otrok se je smehljal, kakor jagnje hitel za godcem in ga prosil: "Očka. govori, pripoveduj, kako si jo našel, kje biva. ali "je zdrava? Jeli hrepeni po O svojeni Radii? (lovori če ne." Godec ni bil radodaren s p|H>vestjo. Zavedal še jc. da je r njegova slava dosegla vrhunec P— in udobno mu je bilo vrhu pte slavne gore. Zato se je o- * S "Ooivori, pripoveduj! Kakor | otrok v babico siliš vame. Popil lažem!" Velmožje so se začtiflili. "Ne lažei\). pravim!" ie ponovil Radovan in pljunil dru- ■ "Pa 4cljub Kpafroditoveinu - vinu ne'bodi ohol in povej, kje • je sestra in kako si jo našel!" • Za godcevem hrbtom se je o-l glasil Iztok. Velmožje so se • odmaknili in ga povabili k ognju atsi z velikim spoštovan- - jem. Zakaj odkar je narod i pomnil, ni doživel tako slavne-i ga pohoda, kakor pod Iztoko-i vini poveljem. Celo Radovan ie občni til nekaj, ki je sijalo iz > Iztokovih oči, fkakor povelje. i Vendar mu ni prizanesel z | • besedo. | "Iztoče, ne pravi, da sem o- | I bol, da ti ne rečem, da si niče-murnik ti. če tako govoriš z , mano. I^e nosite se, mladci! Po pravici pa vam rečem, da le stari voli potegnejo iz drage. , ' če še nisi pozebil, Iztoče. Ne bi bil ti izmaknil glave iz pre- | cepa, da ga ni razmaknil Radovan p < "Očka. ne oponašaj! Slavo , 1 žanješ, čemu se jeziš na setev! Povej naglo o Ljubimci in govori o Treni! Nismo v gradišču -— čas je drag in nevareu!" Iztokov pogled je tako od- , ločno veleval, dri je godec molče izplaknil polno čašo, poza- , bil izpljuniti in pričel. "Ko sem prinesel pismo od Kpafrodita do tebe. tedaj sem tudi že vedel za Ljuhinieo." Radovan je lagal. Tedaj je bil prepričan, da so jo pogoltnili volčje. "Vedel? In mi nisi povedal!' Rado jc vzkipel. '■Oven! Nisem ti povedal, ker sem modrejsi od tistega, ki reče prijatelju: Pridi nocoj; < mastne polhe bos večerjal z | mayo, polhi so pa še v luži n.i (bukvah — in zvečer prinese .prazne sstmontrine — in je s | 'prijateljem osmojeiio repo. , ; M6drejsi sem • >«1 tistega. Nu- i , mtda namreč je pobral Ljnbinico sredi ceste, napol živo, napol mrtvo, nebogljeno sirotko. ; in jo dejal na voz. In isto iuk- i so prigrmeli begunci —• Numi- < i I i bil, ^ seveda I Potoma pa naj bi bili ' Numido zajeli, pobili, in I.ju- ' binico ugrabili. Kaj pa jaz. * potlej, ha? In ti?" "Ljubimca je pri Kpafroditu * — pri Ireni! O bogovi!" f Iztok je radosti vzkliknil in ' sc dvignil na kolena ob ognju. "Po njo!" je kričal Rado in ^ šinil kvišku. , 'Nad Solun!"' so zakričali | velntožje in tipali po mečih . j "Mir. bratje!" jc za ukazal Iz- ^ tok in vstal. "Torej v Solunu jc, pri Ireni pri Kpafroditu?" "Ha, tja sem jo spravil na | varno. Sedaj delajta sama. j Prisego sem izpolnil " | "Ali ve Irena, kdo je, čigava j je ?" i "Ve ona in ve F.pafrodit— || in ljubijo se in grlijo kakVir go- g lobci!" | "Nad Solun! Zatrobite v boj- 0 ni svet! Takoj naj se odloči!" J Rogovi so zadoneli. vojska J se je vznemirila in hrumela k f zboru velmož. Jf Starosta Bojan se je povz- f gromkim glasom da so letela slova preko množice, a "Starešine, velniožje, hrabri borci — bratje! Rokovi so vas pozvali. Prišli ste, da zborujemo. Vprašam vas, kdo ne č'sla slavnega staroste Svaru-niča?" "Slava S varim u! Starosta Je velik "V prašam vas, kdo je dal več sinov Morani, več vrlih borcev, nego on, ko smo se bili za svobodo zoper Hilbudija?" "Nihče! Devet jih je padlo! Slava sinovom' Slava očetu!" "Vprašam vas ,kirio kntto gonili krsčenike. In sedajSolun!" , , Vtistem hipu je pa zavrelo ■ med množico. Vsa vojska se je okrenila. — Od vzhoda je gnal med vrste v diviem diru s i»otom, peno in prahoM posutega konja — poslanec. Iz h ropečih prs so mu kipeie s skalnim, hripavim glasom besede poslanstva: "Vojska — Bizanc — konjenica — nad vas'" Sredi velmož je obstal na smrt zmučeni hiinski konj. noge je razpostavil na širolko. stresal se in vtripal po vseh mišicah. mladec se je pa popel na njem kvišku, segel v zmučene prsi po sapo in izpovedal na glas: "Po Solunski ccsti od Bizan-ca jezdi vojska — nad nas Načelu je ji veliki vojevoda iz carske straže — Azhnd." Po teh besedah se je mladec sesedel, omahni' in padel t:a roke vojnikoin, ki so priskočili in ga pre stregli Narod je prevzela osuplost. Vsi velmožje, vojniki in «nnu starešine so obmolknili in gledali na Iztoka. Ko je voje vodja za čut ime Azbadovo. ga ie hipoma pretreslo, kakor skrb. Prepričan je bil. da magister equitum ne jezdi iz Bizanca prazen in slaboten. Toda strah je takiisto hipoma preminul. V. srcu je zaslišal kakor glas usode, kakor povelje. "Ni ti dodeljeno. Iztoče, da bi pit sladkost z njenih ustnic, preden ne dovršiš dela. Ne nagne se ti cvet prej na prsi. dokler ne izgovoriš: Dokončano je. tudi ti. Irena, tudi tvoje trpljenje je maščevano!" Ob tej misli, da gre sedaj v boj za njo — samo za njo, mu je zažarelo obličje. Velmože je oblil ta olamen -z radostjo, skrb je ginila — z lica vojevode ie sevala na da. Nihče ni zboroval, nihče se posvetoval. "Velevaj, Iztoče! Vojevoda • . i si. Tako je izpregovoril starosta Bojan. zb<>r je pa pritrdil: "Velevaj' Za teboj gremo vsi!" (Dalje prihodnjič) - — Mir po dnevu in pokojno spanji ponoči je pridobitev teb ki se bojujejo proti revmatiz-niu„ trganju po tidihv nmraljji-ji in lumbago z dr. Riqhterjevim "Pain Kxpellerem." Čemu dalje trpeti ko si lahko za 25^ 1 omislite iV vsaki lekarni to blaženo olajsilo? Samo paziti je treba pri natenpitu za varstveno znamko s sidrom. NAZNANILO. Vse preostalo blago za zimsko uporabo se bode prodajalo še vedno po isti ceni kot pri razprodaji. Ženske suknje, spodnja obleka itd. kakor tudi moško zimsko blago po isti ceni dozadnjega kosa. Nadalje otročja spodnja obleka, suknjiče Se ceneje kot sedaj. Nekoliko sto jardov fine šlingarije, široke in o z* ke še vedno po starih nizkih cenah. Kmalu pride velika zaloga spomladanskega blaga, ki se bode prodajalo po najnižjih cenah. Objednem zagotavljam svoje odjemalce, da bodem prodajal vedno po najnižjih cenah in gotovo vedno ceneje kot kje drugje. * . V zalogi imam še dva tisoč jardov belega blaga po 5P jard in modrega blaga za obleke (calico), kakor do. sedaj, tudi zanaprej po sl/2 centa jard. .. Vsem rojakom se priporočam v obilen obisk moje trgovine, ker so zagotovljeni, da bodo kupili blago ceneje in boljše kot drugje. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. - *'Will0fSn6 mlJI&Ul D ' ^ $--- " NENAVADNO ZANIMANJE . ZA TE LEPE KNJIGE _ SE JE LETOS POKA-t> ZALO MED BOw JAKI. 1- & 1 s Dosedaj je že nad 200 rojakov naročilo mohorske knjige pri nas. ! NE ZAMUDITE ČASA. Številko 200 smo letos preko-l račili že pri naročilu za mohor-„ sike knjige. To že n/ekaj pome-, ni in kaže, kako se ljudstvo zanima za lepo berilo, ki ga jim ' nudi Mohorska družba vsako let. Za prihodnje leto je razpisanih osem knjig; seveda vsak član dobi le sest knjig za . en dolar: Ijdor neče inolitveni-ka in kdor neče zgodb, dobi I lahko na mesto teh knjig drudge lepe povčstne knjige. Pametno 1 je letos naredila Mohorska dru-| žba, ker je dala tiskati v zameno za molitvenik druge knjige; marsikdo ima že dovolj molitve-: nikov, pa bi -rad dobil drug* knjigo; torej je vsem 11 stre že ; no. Kdor naroči pri nas Mohorske knjige, jih jeseni lahko do-» bi poštnine prosto na svoj dom , ali pa mu jih prinese nas razna-šalec. Za vseh šest knjig se ' plaiča samo $1.00 in kdor hoče imeti vezan molitvenih, mora doplačati še 25 centov. Prepričani smo, da vedo rojaki ceniti zasluge družbe sv. ( Mohorja, ko vsako*leto izdaja oliko zanimivih povestnih knjig Ni čuda, da postaja število naročnikov od leta do leta večje. Posebno pa pokažimo letos cle-velandski in drugi ameriški Slovenci, da se tudi mi zanimamo za to prekoristno družbo. Daj-I 1110 spraviti Cleveland na prvo 1 mesto v imenikut ameriških slo- ( venskih naselbin. Najmanj ti- J soč naročnikov ima Mohorska J družba laliikb v Clevelandu. Po J burite se. ker čas je samo še ; , tri tedne, da odpošljemo denar | v Celovec. Clevelandski roja- ! ki lahko plačajo našemu raz- ! nasalcu. a ostali rojaki po A- ! meriki naj nam pošljejo en d«» . pa dobi vsak knjige poštnine ! prosto na svoj dom. Hitite. 1. lar pa dobi knjige poštnine i! dokler ne bo prepozno. Naši zastopniki. Sledeči rojaki so pooblaš-jj 'ceni pobirati naročnino, proda- * jati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah Za Cleveland in okolico: Ivan I.ah in Viljem Sitar.. Za Chicago III.: Martin l.au-rich, 1900 \V. jjncl Pl. Za V1 aukegau. III.: Mat Jereb. 1416 Sheridan Kd Za Springfield, III.: Anton K11Ž-žnik. i.?oi So. i<)th. St. Za La Salle. III.: Chas. Okleš- čaii. Za So, Chicago. 111.: Martin t,aurič, nasloK* kakor zgoraj. Za Alleghany, Pa.: Nič- Klepec 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso- f lin. Box 492 j, Za Moon Run, Pa.: Frank Str-1 mljan, Bo\ 238. Za Irwin, Pa. Frank Demšar, Box 60. Za Creb Tree, Pa.. John Tome, Bcx 94. j Za Ironwood. Mich. Jo.s. P. Mavrin. 132 Luxmore St. Za F.ly, Minn. Jos, J. Peshel, Box 165. Za Kansas City, Kan».> Anton Žagar, 330 N. Ferry St. Za K Mineral, Kans. Ig. Sclilu-ge. Box 47 Za Rook Springs Wyo. Ant. Justin, Box 563. Za F.num Claw, Wash. Joseph Malnaritcb. Za Omaha. Nebr. M. Ostronič. 1408 So. 12th St. Za Great Falls. Mont. John An-zac, Rainbow. Dam. Za Honolulu, H I. Frank Mr-var, Co. "G". 20th Inf. Za Montevideo Uruguay. Južna Amerika, Frank Istič., 245 Libertad. Naročajte "Ameriko." Iaha-ja dvakrat na teden. Naročnina 670« BONNA AVE. N. E. | •L PLITMBBR Polaganje cevi sa vodo in plin, kopeli itd. Se priporoča rojakom. Cent 8873 K. __ -- BOTAECM - priporočam avoj fino urejeni saloon na (131 St. Clairave., E., kjer je vsakdo postrelen v svojo največjo zadovoljnoet. Mrzlo, sveže pivo in fine smodke ter žganje vedno na raapo* "1 lago gostov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo velik« $ in male Knausove dvorane, ki so najboljše, kar jih je slovenskih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna sa igre. leje in aborovanja. Dvorana jc na novo opremljena in sadt* s tu je vsem potrebam. Rojakom se priporoča v obilen poset svojih prostorov Mike Setnlkar, . iS 6131 St. Clair ave. CLEVELAND, O. __■' 'JM B. JEL. H 3361 St. Clair Av«. N. E. Govorimo alovensko% Prsni Balzam, ozdravi prehladin kašelj 25c Mtofcični Anodyn linament. Najboljši za bolečine 25c Schellentrager's Carbolic Ointment, zdravi praske, in kcyzne bolezni 25«*. ■----------------X----------UL------1...1 ■■ ---------—I LIEBICH STUDIO f ..............11 ' ' ■^wMMw^iiii 1IUNPOSKA BROS. Mr V priliodnjlli 30