Poštnina pavšalirana.
Št 10,	V Ljubljani, dne 4. marca 1920.	Leto II.
Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo".
!sha|a vsak Četrtek. Naročnina:
........K
........» »•—
ttevifta ..... «0 t
Kmet, pomagaj si sam in svoje stališ&e v državi uravnavaj si sam I

Inserati:
1 bub iaseratBega stolpiča stane n:
aale oglate.......K -1»
nradne razglase......» 3'SO
reklame.........> S"—
Uredništvo tat npravniitvo lista je ▼ Itfobljani na Miklošičevi cesti št. 16.
Naša politika.
Med svetovno vojno so trle tudi kmetsko prebivalstvo skrbi vsled prehrane. Največ so trpele male in srednje kmetije s slabim pridelkom. Te niso pridelale živeža niti za pol leta, dobile pa aiso od javne aprovizacije nič, pač pa imele vedne rekvizicije. Tak posestnik se ni smel preskrbeti za prihodnjost z živežem, kar je lahko storil dober delavec ali uradnik, ker so bili pri pridelovalcih večni pregledi žita in drugega živeža. Ta nadloga je kljub vsej vztrajnosti kmetu vendar te jemala veselje dp dela ter tudi znatno •virala redno delo.
Z ustanovitvijo Jugoslavije nismo že pričakovali, da bi bili kar v obljubljeni deželi, kjer se bomo brez skrbi za življenje samo veselili; Imeli smo pa vendar upanje, da ne bo vsakdanjih skrbi za najbolj potrebno hrano. Pripadli so nam najboljši kmetijski deli Avstrije, žitnice bivše monarhije, pa tudi živine je bilo še dovolj. Dobili smo zveze, prišli smo v stik s temi kraji. Videli smo, da ima Jugoslavija dovolj žita in mesa za svoje prebivalstvo. Navduševali smo se za delo, ki nas čaka, vsaj smo bili že prepričani, da nam odpadejo skrbi za potrebno hrano, ker ne bo treba dan na dan premišljevati, kako se bomo jutri prehranili. Brez redne prehrane ai mogoče uspešno delo.
Dobili smo nove vlade, novo narodno predstavništvo samih navdušenih Jugoslovanov. V ministrstvo za prehrano so pritegnili najbolj delavne »trokovnjake (?!). Pa naš up je šel kmalu
Grob v tujini.
(Piše Ivanov.)
Ležal «em v bolniščnici v daljnji Rusiji, daleč od domovine. Bil sem močno ranjen v roko. Ker so mi šrapnelske krogle prebile kosti, sem bil priraoran, posebno še vsled obile izgube krvi zelo oslabljen, ostati dolgo v postelji.
Skoro vsak dan so za prevažanje zmožni ra-ijenci zapuščali bolniščnico, a še več je prihajalo novih, tako da skoraj ni bilo prostora za »ove ranjence.
Ravnokar so izpraznili posteljo poleg moje fa ni se še do dobra ohladila, ko prineso na njo noveja ranjenca, kateri se mi ie zasmilil, čeprav »em bil sam ravno tak revež, naravnost v srce. Seznaail sem se ž njim in vesel sem bil, ker sem t njem dobil prijatelja, kakor se ga težko najde. Ne vem, ali je k prijateljstvu pripomoglo sočutje, ali pa je nastalo prijateljstvo vsled tega, ker ni je bil ranjeni tovariš že spočetka simpatičen. Skoro gotovo bo pravo prvo, kajti v nesreči smo vsi enaki.
Do dobrega sem izprašal novega tovariša in povedal mi je vso zgodbo, ki jo je doživel v tej frozni vojni. Seveda sem mu moral povedati tudi jaz svoje doživljaje in čudila sva ee potem
po vodi. Vzklilo je seme needinosti, ki je bijo I vsejano v pred- in medvojnem času; strankarski prepiri so lepo negovali korupcijo v državi SHS. Na vse to smemo samo reči: Škandal je za naše vlade, da jugoslovansko ljudstvo pri teh razmerah nima potrebne hrane, v nekaterih krajih celo strada, vse to se pa godi brez sodelovanja, pač pa na račun našega kmetijstva in v škodo naše narodne edinosti. Gorje jim, ki so to zakrivili! Prišel bo čas, ko bo ljudstvo obsodilo krivce.
V tesni zvezi z našo prehrano ie vprašanje naše valute, našega denarja. To nam dela redne skrbi, občutno zmedo v našem gospodarstvu in draginjo. Ljudje se že bojijo in branijo denarja. Tega ne bo še kmalu konec. Na vseh krajih strašijo ponarejeni bankovci, kriza že prihaja. Ime prvega finančnega ministra Ninčiča bo pač zapisano v ministrskih zapiskih, z njegovim delom pa bo zvezan srd nad izgubo denarja. Kdo bo tega kriv? Pa kaj govorimo o delu za prihodnjost, ko nismo prešli še niti preko prvih ovir. Pregovor pravi: Brez dela ni jela. Glede prehrane nas čakajo še slabi časi.
Pet let se je iz kmetijstva samo jemalo, vojska je kmetijstvo uničevala. Pravijo, da ima kmetija do pekla korenine, pa kmetijstvo je že izrabljeno do korenin. In koliko se je govorilo na višjih mestih o najvažnejših nalogah kmetijstva. Vojska nam je jasno pokazala nele napake, ampak tudi potrebe kmetijstva. Mislili smo, da bo po vojski vse delalo v prospeh kmetijstva. Pa kako hitro so tisti krogi, ki so se vedno -izigravali za zastopnike kmetijstva, pozabili na kmetijstvo.
drug drugemu, da nisva ostala na tistem pro-kletem „polju slave" mrtva.
Dasi je tovarišu Ivanu, ki je bil Ceh, doma iz Moravske, dovoljevala rana le s težka govoriti — prestreljena je imel pljuča —, se je vendar trudil mi^vse pojasniti, čeprav sem ga od tega odvračal. „Moram ti povedati vse, kar sem doživel", mi je odgovoril. „Saj vem, da itak dolgo ne bom živel, naj pride smrt malo preje ali pozneje, to pač ne dela razločka. Pripravljen sem na vse. Zal mi je le to, da ne bom videl več svojih dragih domačih in — nje" (pri teh besedah je šiniia Ivanu lahka rdečica v sicer tako bleda lica), „ki sem jo tako zelo ljubil".
Tolažil sem ga, da ni tako hudo kot misli, čeprav je bilo jasno kot beli dan, da so mu trenutki šteti. Toda ob takih prilikah me je vedno zavračal, češ take besede naj si prihranim rajšs zase, ker je vedel, da mi narekuje tolažbo le sočutje do trpečega človeka.
Mali dni pozneje je bil Ivan tako slab, da sploh ni mogel več vstati s postelje. Slutil je, da se mu bliža zadnja ura in ni se motil; živel jp nntem le še malo dni. Prosil me ie takrat, če bi hotel ustreči njegovi poslednji želji. Pritrdil sem in mu rekel, da hočem storiti vse, kar je le v moji moči. Kako bi tudi mogel odreči kako željo človeku, o katerem sem vedel, da so mu ure £e štete.
! Seveda strankarstvo, to je bilo glavno in stranke so končno pripravile kmetom vsaka svoj kotiček brez koščka kruha. Govori se in stavi veliko upanja na industrijo, to se pa ne pomisli, da jc dobro urejeno kmetijstvo podlaga industriji. Države, ki so ustvarile industrijo brez dobre kmetijske podlage, so propadle. Kdo bo pripravljal hrano industriji, če bomo že v začetku uničili veselje do kmečkega dela? Ali mislite, da bodo namesto črnih sužnjev delali v času samoodločbe narodov beli sužnji za industrijo? I« minister za socialno skrbstvo se je proslavil # svojim osemurnim delavnikom.
, Z nekimi čudnimi občutki nas navdaja vpra sanje davkov. Kdo bo plačal račun enoletnega nedela, kdo bo plačeval nadaljnje poizkuse v go_ spodarstvu? Seveda neprijetno je to vprašanje, pa deloma bi se bilo moralo rešiti v začetku. Brez denarja, ki ga dobi država z davki, ne more gospodariti. Komu naložiti davke? Bogatinom! Kako, ker vsak želi postati bogat? Morebiti vojnim dobičkarjem? Pa pravijo, da so med ministri in narodnimi zastopniki tudi vojni dobičkarji. Vse vpije in se brani davkov, samo kmet molči in plača in tudi sam to breme nosi. Taka bo nazadnje: kmet bo plačal račun, saj se že sedaj tako kaže. Namesto dobrih opor kmetijstvu, bodo prišla bremena tudi v obliki velikih davkov. Tolažbe, da vladajo v drugih državah še slabše razmere, ne bodo mogle zakriti vseh gospodarskih nerodnosti.
Kmetje smo pol leta gledali to igro z narodnim premoženjem, ne da bi sodelovali pri zgrad-
--1=3
„Oddai te moje stvari mojim starišem • kratkim poročilom, da mi ni bilo usojeno vrniti se v domovino, čeprav bi se tako rad. To pismo in to sliko pa pošlji njej, ki sem jo tako ljubil in jo še vroče ljubim. Sporoči obojim, da jim umirajoč pošiljam poslednji poljub in pozdrav z željo, da bi bili srečni!"'
Ko sem tovariša ponovno zagotovil, da bom ustregel njegovi prošnji in želji, je bil videti kar pomirjen.
Se tisti dan se je čutil moj tovariš zelo slabega. Pričele so mu otekati prsi in s tem mu je bilo sopenje otežkočeno. Tožil mi je, da ga duši, in drugo jutro smo našli v njegovi postelji — mrliča ...
Odnesli so ga iz sobe in čez malo časa jo ležal na njegovi postelji drug, kakor da bi že
težko čakal, da se kaka postelja izprazni... • • *
Obenem s temi vrsticami sem odposlal Ivanovim dragim zaupane mi stvari in solzne so ml pri tem oči...
Počivaj, dragi tovariš, v miru 1 Naj ti bo lahka žemljica na tujem, ker ti m bilo usoi<- io, da bi počival v ljubi domači grudi. V mojem £:cu pa ti hočem ohraniti hvaležen spomin...
Ali je v vaši občini že krajevni odbor SKS.? Ustanovite ga takoj!
bi nove države. Brali smo pač, da bo treba intenzivnega dela pri kmetijstvu, da se preskrbi za-idostno hrane. Država je upravičena zakonodajnim potom varovati koristi, ki jih ima narod glede pridelkov. Vemo pa tudi, da bi se morale izvršiti zakonodajnim potom važne preosnove v prid kmetijstva, da se kmetijstvo nanovo oživi. Ali se more to izvršiti brez sodelovanja združenih kmetov? Minulo je leto, in kaj se je storilo? Bremena so se pač zvišala. Papirnate resoluciji, nas niso in nas ne bodo reševale, le s skupnim delom bo mogoče kaj doseči. Zato vsi kmetje in kmetijski prijatelji skupaj na delo!
Danes že lahko s prepričanjem trdimo, kako prav smo delali, da smo ustanovili ..Samostojno kmetijsko stranko", ki je pred vsem gospodarska stranka. Na tej podlagi se lahko združijo vsi kmetje SHS. Take priložnosti za to tudi še nismo imeli in zadnji čas nam je jasno dokazal potrebo SKS. Našim nasprotnikom ni všeč, da nočemo biti več njih privesek, njih sluge. Pravijo, da naša stranka ni katoliška, kdor je pristaš SKS. je brezverec. Pa to nas ne sme motiti, ker po-
zavednim bralcem rad natveznil, da je »to vse eno in tako naganjal vodo na svoj klerikalni mlin. Kje se je na Češkem porabila cerkev za skladišče, nam ni znano. Da bi pa kaj takega odredila češka agrarna stranka, je gotovo velika laž. Sicer pa naj pove ..Domoljub", kje se je to zgodilo in dokaže, da je to res zakrivila češka agrarna stranka.
Morda se kje porablja cerkev za skladišče tako, kakor se to godi tudi n.pr.v Ljubljani, in ./Domoljub" porablja to priiiko za ,,1'arbailje" svojih ljudi. Nam ni ta slučaj znan in zato ne verujemo, dokler ga „Domoljub" ne dokaže.
Sicer so verske razmere na Češkem povsem drugačne kot pri nas in se ne morejo z našimi primerjati. Znano je n.pr, Ja je tam pred kratkim odpadlo veliko število (nad 300; katoliških duhovnikov od rimske cerkve, ki jim ni hotela dovoliti ženitve in slovanskega bogoslužja. Ustanovili so si novo, katoliško narodno cerkev. Čeprav je med temi duhovniki nekaj pristašev češke agrarne stranke (tako n.pr. bivši češki kmetijski minister, pater dr. Zahradnik), je to
znamo njih namene. Časi so minuli, nismo več | odpadništvo glasilo agrarne stranke obsojalo, po-v Avstriji, ko se je vera mešala in izrabljala v j sebno zato, ker nastane v verskih zadevah na
politiki. In kaj smo imeli od tega? Gospodarski in narodni polom! In na to pot bi mi danes ne smeli več iti, če bi bili v Avstriji. Mi ne želimo, mi ne maramo več tistih dni našega suženjstva. V Jugoslaviji pa je ujedinjenje vseh kmetov mogoče le v SKS. Stara politična pot bi ubila naše gospodarsko in narodno ujedinjenje. Napake, ki jih poznamo, se morajo odpraviti . Ni treba več čakati in premišljati: kmet mora priti do besede, za nas je odprta pot nove politike. Kmet.
Križ iz šol
„Domoljub", ki tako ljubi resnico, ..hčerko božjo", da mu ljudstvo sploh drugače ne pravi, kot „Lažiljub", je mojster v farizejskem zavijanju resnice.
Ker naši govorniki večkrat poudarjajo, kako je na Češkem kmetijstvo napredovalo od časa, ko se je tam ustanovila lastna kmetska ali agrarna stranka, tako da je blagostanje na kmetih zavidanja vredno, se '.aganja „Domoljub" tudi v češko agrarno (kmetijsko) stranko. Dopisnik iz Mokronoga, gotovo velik ljubitelj resnice,.]
Češkem vsled tega še večja zmeda na škodo vsemu narodu. Tako stoje stvari na Češkem, ki jih mi nikakor ne zagovarjamo, ampak obsojamo, Mi stojimo trdno na stališču, izraženem v 7. točki našega programa, ki se glasi: ..Stranka bo varovala verski čut slovenskega naroda". Proti vsemu, kar se bo godilo proti verskemu čutu našega naroda, ki je skoraj ves katoliški, se bomo dosledno borili in če tudi pride morda od duhovniške strani kakor na Češkem.
Češka agrarna stranka pa nam bo vzor v organizaciji našega kmetskega stanu za njega napredek na gospodarskem polju in srečni bomo, če dosežemo enkrat tako stopnjo gospodarskega razvoja na kmetih, kakor ga je dosegel s svojo pridnostjo in žilavo vztrajnostjo naš brat in sotrpin, stanovsko zavedni češki kmet.
Zaht ve našega kmetijstva.
(Piše Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole.)
Procvit našega kmetijstva ni nikakor le zasebna zadeva kmetovalcev samih, temuč skupna
tS^T^^	s.) <» Jugoslaviji m
stranka vozila križ iz sol v vozeh za smeti m iz cerkev napravila skladišča. To je tako goro-stasna laž, da moramo nekaj besed v pojasnilo posvetiti, da bodo naši bralci spoznali „Domo-ljubovo" hinavstvo.
Na Češkem je poleg katoličanov tudi še mnogo drugovercev, tako: protestantov, evangelikov, kalvinistov, Židov itd. in tudi mnogo verskih sekt, tako: čeških bratov, starokatolikov itd Končno tudi brezverskih, zlasti socialistov. Ker so se mnogi teh drugovercev pritoževali, da skrbi država samo za katoličane, je državni zbor sklenil ločitev cerkve od države, tako da skrbi za svojo versko vzgojo (brez podpore države) vsaka verska skupina zase, torej nekaj podobnega kakor v Ameriki in drugih državah. Otroci se sedaj ne uče več verouka v šoli, temuč vsak duhovnik uči otroke njih veroizpovedanje v svoji cerkvi ali molilnici, kakor imenujejo svoje cerkve n.pr. starokatoliki in drugi. Ministrstvo za tik je izdalo nedavno odlok, da se notranja okrasitev šolskih prostorov prepusti šolam samim. To so porabili nekateri preveč -vobodomi-selni učitelji, da so odstranili iz šolskih prostorov tudi križ. Da bi bilo v šolah toliko križev, da bi jih bilo treba celo na vozovih voziti, tega menda pam ..Domoljub" ne veruje, čeprav je hudo „za-bit". Postopanje posamnih učiteljev je izzvalo velik odpor pri starših, zlasti med kmetskim ljudstvom na deželi. In ravno glasila češke agrarne stranke „Venkov" je proti socialistom, ki so tn ofloVavaH. obsojalo to početje in je na prizadevanje češke agrarne stranke ministrstvo za v.k izdalo drug odlok, s katerim se odreja, da imajo v tej zadevi odločati krajni šolski sveti, turej zastopniki staršev, ne pa učitelji sami. Dn bo med kmetskim judstvom na deželi križ v šolah potem povsod ostal, o tem ni dvoma, kajti kmetsko ljudstvo je tudi na Češkem, še bolj pa na Moravskem m na Slovaškem verno, čeprav protiklerikalno. Klerikalizem in verstvo sta dva ze.'o ločena poima, le ..Domoljub" bi svojim ne-
nedvomno glavni vir blagostanja. Marsikatero , ?krhna odgofc semena, zlasti domačih plemen, današnjih mučnih zagonetk bi znalo uspesnejse lafa šeje primenio vsa (lrU£ra sredstva, kmetijstvo naglo razrešiti. Vescak je prepričan Q ) Qec]e ,enienske živhie	;sto. Gre se
0	možnosti najmanj podvojitve na istem obsegu dosedaj od kmetijstva pridelanih vrednot. Pa-trijot naj torej že v smislu svetega egoizma z veseljem pozdravlja vsak korak, za katerega napreduje kmetijstvo.
Slovenija sicer nima povprečno sijajnih razmer za kmetijsko pridelovanje. Ravno zaraditega zahteva toliko več pozornosti. Naš kmet, kot nad tričetrtinski del organizma našega narodnega gospodarstva, ima dovolj dobre volje in
1	udi ljubezni do rodne grude. Ustvariti se morajo ie pogoji za njegov primaren obstanek. Po pravici je tudi kmet sebičnež in zahteva primeren dobiček. Da pa ohrani in poviša svoje proizvajanje in pri primernem dobičku ne obreme-
dobičkom. Možnost intenzivnega kmetovanja je pa odvisna od mnogo več izvedenosti, sploh zmožnosti v vsakem oziru.
2.)	Komercijalizacija ali bolj trgovski ustroj kmetijskega podjetja. Pogosto .-em se prepričal, da je kak trgovec ali obrtnik dosegel od svojega zemljišča večje dobičke, nego za kmetovanje rojen kmet. K temu so mu pomogle posebno razne zmožnosti, tako računanja ali knjigovodstva, razpoložljiv denar ali kredit, poznavanje začasne dobičkanosnosti posameznih kultur, večja spretnost glede nabave potrebščin, prodaje pridelkov, vobče večja gibčnost v ukrepih. Povprečni kmet bi zamogel isto doseči potom gospodarskih organizacij, zadružništva, cenenega kredita, osrednjega knjigovodstva s kalkulacijo za javnost itd. V tem oziru sem opazoval na Nizozemskem čudežne uspehe. Prepričal sem se pa v domačih Krajih prepogosto, kako ?o kmetje, prisiljeni k nujni prodaji, svoje pridelke pod stroškom pridelovanja oddajali. Pri takih razmerah naravno ne more kmet obstati, porabnik tudi nima nič od tega, temveč le lokavi pre-kupec. Ali naj se pa bolj varuje produktiven organizem ali njegov zajedavec? Brez prvega mora vendar tudi slednji poginiti.
Pomen zadružnih organizacij uvidevajo sedaj posebno nakupovalci v žitorodnem Banatu, kjer so navezani le na Žida prektipca. To pospešuje veriženje, od katerega ima ktnet-producent le razmeroma nizke cene in /.nabiti nekaj oderuških dobrot v predujmih itd.
3.)	Skrb, da se preveč ali prepoceni ne izčrpa moč naše zemlje. Obrača naj se posebna pozornost pridelovanju rastlin, ali takih, od katerih izrabi industrija večinoma li iz ozračja pridobljene snovi (škrob, sladkor), n.pr. v okopavinah ali takih, ki celo povišajo rodovitnost zemlje, n.pr. metulj niče ali takih, ki se v danih razmerah posebno dobro izplačujejo, n. pr. kupčijske rastline, sadno drevje, vinske trte iid.
4.)	Povzdi^a živinoreje, z izboljšanjem trav-ništva in pašništva, vobče pridelovanje krme. Po mojih izkušnjah se da najmanj dvakratni, pa tudi petkratni pridelek doseči in temu sorazmerno stanje živine pomnožiti.
V našem podnebju za manjša, živinoreji bolj kot poljedelstvu prikladna posestva, je to vele-važna okoliščina.
5.)	Semenogojstvo. Kakršna setev, takšna žetev. Mnogo milijonov narodnega premoženja je pdvisno od te premalo uvaževane okolnosti.
liuje preveč odjemalce, se morajo ustvariti povprečne potrebne zmožnosti in možnosti. Vse kaže, da ne manjka v javnosn za to dobre volje, pač pa potrebnega razumevanja za neobhodno smotrenost.
Cilji agrarne reform«, okoli katerih se pri nas sedaj vrti cela agrarna politika, so za uspešnost kmetijstva v Sloveniji zelo pos ranskega pomena. Pozornost se mora obrniti '.udi "a mnogo drugih važnejših okoliščin.
Zlasti v Sloveniji je treba ustvariti sledeče
pogoje:
1.) Ureditev intenzivnejšega kmetijskega obrata. Ta bo nedvomno glavno sredstvo, da bo zamoglo obstojati kmetijstvo Slovenije v tekmi z onim vzhodnih pokrajin države, ki imajo ugodnejše naravne pogoje, in za razvojno gospodarstvo primerne posestne razmere. Intenzivni obrat se je sploh uveljavil kot potreben v pokra iinah s staro kulturo ^osto naseljenih. Tn skuša kmet z umetnimi sredstvi več doseči, nego od narave same z večjimi stroški, večjim rizikom in z večjim kosmatim, navadno pa tudi čistim
t>a le za eospodarski učinek. Ce vrže Nizozemcu ha travnika potom živinoreje crez 500 do 1000 oldinarjev proti 250 K in manj pri nas, je to večinoma zaslužek smotrene dolgodobne reje plemenske živine na učinek. Res se živina bolj no malem množi, gre to počasneje nego pri rastlinah, zahteva pa toliko več vztrajnosti in po-ebno doslednosti skozi deset- in desetletja.
7.) Zatiranje raznih škodljivcev, ki vsako leto uničujejo ogromne vrednosti kmetijskih proizvodov. V korist narodnemu gospodarstvu se morajo te škode preprečiti, v korist zasebnika pa razdeliti na širše sloje potom zavarovanja.
Glede teh točk je odločilna v prvi vrsM dobra volja kmetovalcev samih, celo .udi posameznih. Večji del zmožnosti in možnosti tiči v njih samih. Iste povišati, razširi'i. deloma jih pa tudi šele ustvarjati, je pa zadeva agrarne politike, zakonodaje in uprave. To je pa kočljiva zadeva, t-;er zamore najboljša volji 11 nogo škodovati. Realna politika se mora posebno pri tako realnem predmetu, kaknr je praktično kmetijstvo, prilagoditi dejanskim razmeram, potrebam, koristim in močem. Gole teorije znajo proizvajali Toros^asnosti. kakršne so ;e pojavljale med vojno. Odločujoč vpliv naj <e orepusti resnim poznavalcem razmer, veščakom. Kmetijske družbe i H kmetijske zbornice a!i kakor se bodo take Vorporaciie že imenovale, bi morale tozadevno zavzemati nekako samoodločujoče stališče.
Kmečke stranke
Razmah kmetskih stanovskih organizacij je -sepovsod čvrst in krepak. V vseh sosednjih po-Medelskih državah, v katerih je bila ljudstvu že 'ana beseda, je kmet možato izpregovoril in zma-
Dokler redi km t g-vda na prsih. ri<- sme kričati, ako ga piki..
gonosno so izšle iz volilne borbe čiste kmetske stranke. Na Bolgarskem, v Rumuniji, na Mažar-skem in drugod so si priborile častna mesta v državnih zastopih. Tudi v naši državi je to gibanje mnogo jačje in silnejše, nego si to sami predstavljamo. V vojvodini (Bučka, Banat), v Bosni, na Hrvatskem in tudi v Srbiji se vrši brez hrupa smotrna kmetska stanovska organizacija. V vseh pokrajinah naše obširne države zahteva besedo kmetsko ljudstvo in obsoja delo in postopanje poslancev, ki so se imenovali sami.
Seveda to tem gospodom ni všeč. Kmet se ne sme sam organizirati, on ne sme s svojo glavo misliti, ker drugače je konec slave samodrini gospodi. Kar je delavcem in diugim stanovom priznano in dovoljeno, tega kmet ne bi smel storiti. Kmetsko ljudstvo, ki je danes takorekoč edini produktivni činitelj v državi, naj prekriža nih rok gleda, kako se vsi drugi stanovi tesno združujejo, se krepijo, vprizarjajo, kadar se jim zljubi, štrajke, ki jim vselej prineso bogate sadove. Na čigav račun neki? Mar ne v prvi vrsti na račun neorganiziranega, zaspanega kmeta? Delavci smejo biti zbrani v delavski stranki zato ker so delavci. Kmetje pa ne, ker so kmetje! Zato se dogaja, da organizirana peščica industrijskih delavcev komandira malodane vse stanove v državi. Ne poslušajmo torej političnih klik, ki so se imenovale same in bi rade le ukazovale in prav nič drugega. Naj kriče na odprta usta, da je kmetska politična organizacija nezmisel! Časi so minuli, ko je govorilo samo mesto, vas pa je prikimala. Danes hoče imeti po vsej pravici tudi kmetska vas besedo, kadar gre za državne in stanovske koristi. Tudi vas hoče in mora poseči v dnevna politična vprašanja, ako hočemo imeti dobro in zdravo kmetsko državo.
Nikdar več ne pustimo vajeti državnega vozička v rokah nepoznanih kočijažev. Bridke izkušnje nas uče, da se prevečkrat preobračamo in hudomušneži se nam porogljivo smejejo v pest. Program »Samostojne kmetijske stranke" jasno priča, da se noče stopiti za vrat nobenemu stanu. Vsakemu, kar mu gre po človeških pravicah. Naša stanovska organizacija pa je pre-potreben silobran za naše svete stanovske koristi. Pogazili bi nas hladnokrvno, ako bi se ne bili zganili pravočasno. To, kar danes počenjajo socialisti in drugi s svojim terorjem, presega že vse meje dostojnosti in pravičnosti.
Preteklost in sedanjost nam pričata, da kmetske politične stranke samo tedaj dobro uspevajo, se razvijajo in procvitajo, če imajo vajetji, v rokah kmetje sami. Kjerkoli so prepustili kmetje vodstvo drugim, tam so šle take stranke vsepovsod rakovo pot in so,kmalu razpadle. Vsak sodelavec, ki pristane na naš program, je dobrodošel, ako ima resen, čist in pošten namen, delovati z idealizmom in z odkritosrčno vnetostjo za prospeh kmetijskega stanu, ki tvori mogočno, neupogljivo' silo naše države. Kdor je dober državljan, mora slej ali prej to uvideti in sledil bo premišljenim sklepom najvišjega sveta naših preizkušenih, vrlih orararjev. Stremljenje kmetske organizacije pa hoče in mora iti za tem, da se usposobljenost in naobrazba kmetovalcev stopnjema dvigata tako, da se bo kmetski stan v naobrazbi povzpel tako visoko, da bo lahko le iz svojih vrst postavljal vsestransko naobra-žene državnike, ki se bodo postavili po robu zasmehovalcem kmetskega stanu, t. j. tistim, ki se domišljajo, da so oni narod in ne kmetske ljudstvo. Z zdravo kmetsko duševno čilostjo jih potisnejo tja, kamor spadajo.
Slovenski kmet! Tvoja sotrpina, brata Srb in Hrvat, nudita bratsko roko k skupnemu delu. Podajmo njima krepko svežo desnico, strnimo se v mosročno falango, d elit j na o v edinstvu, slogi, z združenimi močmi — in večina v ustavOtvorni skupščini bo naša!
Grobokopi države .
Nastopil je kritičen dan 15. februarja in prinesel nam je, kakor je bilo že naprej pričakovati, zopet vladno krizo v Beogradu. Vlada brez parlamenta, brez kvoruma je morala odstopiti. Gotovo si misli vsak pošten državljan: sedaj bo končno vendar le bolje, sedaj se pomirijo na vse strani strankarske strasti in državni gospodarski in politični interesi pridejo na površje.
Parlament se skliče na delo in brez dvoma bo narekovalo slehernemu zastopniku srce, da je prva in nad vse sveta »državna korist", potem šele pride strankarstvo. Delovati mora parlament in nastopiti mora zopet parlamentarna viada. Krepka, silna koncentracijska vlada naj nas podpre v Parizu v težkem zunanje političnem položaju, da naj nam piavega zdravilnega leka v svrho notranje konsolidacije vlije hladilnega olja za skeleče naše gospodarske rane. Ali glej, narode, varaš se! Spravijivosti tvoji zastopniki ne poznajo, državna in tvoja korist jim je deveta briga. Stranka, stranka, in zopet stranka, to je njih geslo 1
Dosedaj smo poznali eno državotvorno skupino v parlamentu. Saj s tem nazivom s« je kaj rada dičila in šopirila. Ali glej ga spaka, strgali so si predpustno krinko z obraza in danes so oni hujša, nevarnejša opozicija, kakor je bila dosedanja. Dokler so se nasilno držali na vladi, so bili veliki patriotje celo mednarodni rdeč-karji. Danes pa pretijo z represalijami najhujše mere in če pri tem razbijejo tudi državo. Najhujši monarhisti obračajo dvoru demokratski hrbet in vpijejo, kakor najeti: živela sovjetska republika! Kakšna doslednost, kakšna razlika med krinko in pravim licem!
Padla je neparlamentarna vlada, živela dik^ tatura! Tako kliče stara opozicija. Tudi ta je razkrinkana. Vse za vero, dom in kralja! Na delo za ljudstvo! Treba je porušiti in zapaliti, kar so predniki zgradili. Porušiti radikalno, da se bodo pretresli sami temeiji, ne glede na to, kaj je dobro in kaj je slabo. Kakor rimski norec Neron se hočemo naslajati, ko bode padel steber za stebrom in ko bodo plamenski jeziki švigali iz demokratske zgradbe. Na ruševinah, na pogorišču stare diktature postavimo po našem novem zasnutku še mnogo krutejšo in brezobzirne] šo. Prikrojili si bomo od demokratov izdelani volilni red, preuredili organizacijo za agrarno reformo, zasedli vsa korita in ko bo vse dobro pripravljeno, pa hajd na volitve.
Tužna nam majka! Prevaranci gredo in pre-varanci so zopet tu. Narod, in ti jih ne moreš pregnati. Ne dajo ti prilike. Kopajo hladnokrvno državi in tvojemu gospodarstvu grob. Vsi narodi so že govorili. Celo boljševiška Mažarska je že provedla volitve. Jugoslovanski kmet nima besede. Pravijo, da smo Balkanci in potrebujemo kalne vode. Ob enajsti uri je čas, da se zdramimo. Bodimo previdni, drugače bo grob izkopan in res zagrmimo v jamo. Kmetijske stranke, zganite se! Protestirajte solidarno, odločno proti takemu razkrajajočemu delu! Države si ne pustimo razbijati in gospodarstva si ne damo uničiti.
Strankine vesti.
(V Brežicah) sc je ustanovil okrajni odbor naše stranke.
Naši shodi in sestanki.
V nedeljo dne 7. marca ob pol osmih zjutraj bo v Velikih Laščah na prostoru g. Fr. Grebenca
okrajni tabor ,,Samostojne kmetijske stranke",
na katerega s tem vljudno vse somišljenike vabimo.
(Iz Lesec.) V sredo dne 25. februarja je bil za našo vas praznik. Vršil se je semenj, zraven pa je sklical naš okrajni odbor SKS. shod, ki se je vršil pod milim nebom ob najkrasnejšem vremenu. Veličastno število občinstva je navdušeno pritrjevalo kmetskim govornikom. Shod so še posebno povzdignile naše dekleta in žene iz našega bisera Slovenije, iz Bleda in Gorij, ki so prihitele v narodnih nošah na naš shod. Naše
ljudstvo se je začelo popolnoma zavedati, da je njegova rešitev edino le v naši SKS. Kmetje, zgradimo si svojo hišo v obliki stanovske organizacije. Se sam leski župnik, ki se je na našem shodu obnašal kot človek, ki čuti z nami, je tudi glasoval za naše resolucije, ki so bile enoglasno sprejete. Take ljudi mi vsi spoštujemo in jih imamo radi v naši sredi. Kmetje, le po tej poti naprej vsi v boj za našo Staro Pravdo! Kmet iz Lesec.
(V Lancovem pri Radovljici) se je vršil dne 22. februarja lepo uspeli shod naše stranke. Govorila sta tovariša Valant in Ažman. Ustanovil se je krajevni odbor ter je pristopilo lepo število članov. Tudi »Kmetijski list" je dobil več novih naročnikov.
(Shodi SKS. v žužemberškem okraju.) Prvi shod je bil v Žužemberku proti koncu lanskega leta ob povoljni udeležbi, kljub temu, da je bil razglašen šele dobrih 24 ur preje. Nato sta se vršila dne 18. prosinca ob ogromni udeležbi v Šmihelu in v Zagradcu shoda, na katerih sta se ustanovila krajevna odbora s številnimi člani. Zlasti so se pokazali zavedni Šmihelci, med tem, ko se je vršil shod v Zagradcu mirno in brez boja, k čemur so mnogo pripomogle zagraške »orgije". Prvi shod v Ajdovcu se ni mogel vršiti vsled divjaštva in brezprimernega fanatizma župnika Zusta. Izpod zvonika je letelo na zboro-valce kamenje in tekla je celo kri. Drugi shod se je pa zato tem lepše izvršil ob obilni udeležbi žen, mož in fantov in končal z ustanovitvijo krajevnega odbora SKS. za Ajdovec in bližnjo okolico. Na tem drugem shodu sta bila župnik in njegova garda že precej krotkejša in samozavest kmetov večja. Borba za šolo se je odločila za samostojne kmete. Župnik je neprestano motil, se pri tem nekajkrat osmešil in se pokazal javno za pristaša izgnanega Susteršiča, Lam-peta, Stefeta in Vehovca. Tudi shod na Dvoru se je odlikoval po obilni udeležbi. Ustanovil se je istotako krajevni odbor. Ne smemo pozabiti tudi shoda na Smuki ob kočevsko-slovenski meji, kjer se je tudi osnoval krajevni odbor. V kratkem se vrše shodi tudi v Hinjah, v Ambrusu in v Žužemberku. Boj je v žužemberškem sodnem okraju posebno težak, ker je bil ta okraj pred vojsko najbolj šusteršičijansko zagrizen.
(V Kostrivnici pri Rogaški Slatini) se je vršil pretečeno nedeljo dne 29. februarja veličasten shod naše stranke. Govoril je strankin predsednik, tovariš Jak. Kušar. — Isti dan je bil prav lepo uspeli shod v Šmarju in v Mestinju pri Smehu. Na prvem je govoril tovariš Drofe-nik, na drugem pa oba.
(St. Vid pri Ptuju.) Dne 22. februarja se je vršil tukaj javen shod SKS., kateri je bil zelo dobro obiskan, kar je najlepši dokaz, da se je tudi Sv. Vid zdramil in da koraka z duhom časa naprej po poti samopomoči in izobrazbe do blagostanja. Na shodu je govoril tovariš Kirbiš, ki je v obširnem in temeljitem govoru, ob vsestranskem odobravanju razložil program SKS. ter še posebej poudarjal stališče, k; ga zavzema SKS. napram veri. Prepričevalne besede govornikove so imele ta lep uspeh, da se je nanovo ustanovil krajevni odbor in da je število pristašev SKS. prav lepo naraslo. Tudi za »Ekonoma" se je podpisalo lepo število delnic. Za začetek prav povoljni uspehi, le tako naprej!
(V Ljutomeru) se je vršilo dne 18. februarja zborovanje vseh krajevnih odborov. Zborovanja so se udeležili vsi odlični kmetovalci v okraju. Predsedoval je naš vrli sotrudnik Fr. Stajko. Glavno stranko je zastopal tovariš Žnuderl. Po dveurnih temeljitih razpravah se je izvolil okrajni odbor, kateremu načeluje kmet Andrejaž Roškar iz Cvena.
Novi krajevni odbori SKS.
Izza zadnjega splošnega izkaza so prirasli, oziroma se nam naknadno naznanili sledeči krajevni odbori:
Brežice: a) Sodni okraj Brežice: Dobova; b) sodni okraj Kozje: Podsreda, Veternik, Dob-je, St.Vid pri Planini; c) sodni okraj Sevnica: Planina, Zabukovje.
Celje: a) Sodni okraj Celje: Griže, St. Pavel Trnovlje, Žalec, Gotovlje, Sv. Martin v Rožni dolini, Višnja vas; b) sodni okraj Laško: St. Lenart, Loka pri Zidanem mostu, Hrastnik, Dol,
Brez setve ni žetve, brez boja ni zmage.
St. Rupert; c) sodni okraj Šmarje: St. Janž, Ro-ginska Gorca.
Črnomelj: Adlešiči.
Kamnik: Dol pri Ljubljani.
Konjice: Loče.
Kranj: Primskovo, Oselica, Selška dolina, Sora, Sovodnje, Velika La.šna.
Krško: Studenec.
Ljubljana: Barje.
Ljutomer: a) Sodni okraj Ljutomer: Ljutomer, Mala Nedelja, Bučečovci; b) sodni okraj Gornja Radgona: Kapela.
Logatec: St. Vid nad Cerknico;
Maribor: a) Sodni okraj Maribor: Rogoza, Spodnji Duplek, Gorica, Sv. Barbara, Vukov dol, Zgornja in Spodnja Sv. Kungota, Sv. Duh na Ostrem vrhu.
Novo mesto: a) Sodni okraj Novo mesto: Crmošnjice, Poljane; b) sodni okraj Žužemberk: Smuka, Šmihelj, Ajdovec;
Radovljica: Grad (Bled), Lancovo;
Slovenjgradec: Slovenjgradec, Sv. Martin, Mislinja, Sv. Florijan v Doliču, Stari trg, Otiški vrh, St. Janž pri Dravogradu; sodni okraj Šoštanj : St. Janž.
Dopisi.
(Brezovica pri Dobu.) V „Slovencu" z dne 7. februarja, se je od »zvezarjev" nekdo, ki je dobro poznan, spravil nad naše »Samostojne". Sploh je dotični članek preneumen, da bi se pečali ž njim, le par stvari širši javnosti v pojasnilo. Dopisnik našteva imenoma tri, ki hočejo prevrniti sedanjo »vlado in vzorno gospodarstvo" občine. Dopisnik je tako otročje naiven, da ne razločuje resnice, ali pa tako predrzno nesramen, da mu ni nobena laž preostudna. Mi imamo zadnje za pravo. Zakaj, vsak, ki mu ni zaostalo že zadnje kolesce v glavi, mora vedeti, da trije »smrkavci" v občini ne pomenijo nič. Toda glejte čudo! V naši občini se pred tremi smrkavci, dosedaj vsemogočnim občinskim samodržcem tresejo hlače. Dotični dopisnik hoče biti prebrisan in previdno, zamolči, da je za tistimi »tremi" vstala skoraj cela občina kot en mož. Ne mislite, da so vsi ljudje bebci. Zadosten dokaz za vaše vzorno gospodarstvo je, da vas cela občina več ne mara, razen par vaših podrepnikov, ki jim včasih milostno dovolite do korita. In sedaj, ko vidite, da se vam majejo stolčki, si pomagate s psovanjem, ki pa ne ponižuje nas, ampak vas same. Saj s tem se pokažete v pravi luči. To je I onemogla jeza psa, ki je dobil verigo in nagob-J čnik. Tudi z vero si mislite pomagati. Tolčete se po prsih kot farizej v evangeljski priliki: »Poglejte nas, mi nismo taki, kakor so .samostojni'." Mi molimo, se postimo, pomagamo revežem, spolnjujemo vse božje in cerkvene zapovedi do pičice. »Samostojni" pa hočejo brez-versko šolo, ločitev zakona itd., sploh popolni brezverci. Kaj pa hočete še več!? — Vi hinavci! Ko bi vas le ne poznali vsi! Zdaj se delate, ko vam teče voda v grlo, a kakšni ste bili poprej! — Hočete dokazov? — Izzvali ste, posledice si pripišite! Mogoče mislite, da ste vknjiženi za občinske gospodarje! Korenito ste se zmotili! Hvala Bogu, v svobodni državi smo, zato si bomo volili občinski odbor kakor nas bo volja, ne pa kakor nam boste vi predpisovali. Doigrali ste! Ako boste pa še izzivali, pridemo tudi mi z imeni in dokazi na dan. To pa pribijemo, da se boste kesali. — Nekdo, ki razmere dobro pozna.
(Iz bohinjskega kota.) »Lažiljub" poroča v svoji 5. številki, da je bil tukajšnji župan I. Korošec odstavljen in občinski odbor razpuščen, ker župan in odbor nista delala v korist ljudstva. To poročilo je resnično, ni pa res, da bi bil jaz zakrivil, da je župan odletel, in da hrepenim po županstvu, katero sem svoječasno opravljal redno in vestno šest let v popolno zadovoljstvo ljudstva in oblastev tako, da mi je tedanji glavar Kaltenegger vpričo občinskega odbora, ko sem župansko imovino izročal novemu županu I. Korošcu, izrekel priznanje, novega župana pa bodril, naj dela tako kot je delal Arh. Odstavljeni I. Korošec pa ne le da ni delal v korist občine in ljudstva, temveč on že prvotno ni bil izvoljen po volji ljudstva, ampak po svoji volji, ker ie pri takratni ožji volitvi samega sebe volil; sicer bi ne bil izvoljen. Takoj po izvolitvi je v
neki občinski zadevi šušmaril tako neumno, da mu je odbornik in takratni župnik Zamik rekel »buča", ki ne loči glavarstva od sodnije. In sedaj nečedni, vlačite me na »Lažiljubovo" gnojišče in se vlečete za šusteršičijanskega pristaša. Seveda k temu vas sili čut hvaležnosti, vam je pač pri vseh poslih stal zvesto ob strani. Ne vem, čemu me napadate, in tudi se ne zavedam, da bi bil storil komu kako škodo in krivico; če sem pa vendar komu kaj takega prizadel, mu pa rade volje lahko povrnem. Slednjič bom pač tudi jaz kriv, če nimamo zvonov, kakor gotovo tudi, če bo vojno posojilo izgubljeno, če se vam zanemarjena cerkev na glavo podere ali če je kon-suin zaradi veriženja kaznovan. Pa glej ga šmen-ta, četo pesmi verižite, bilo bi pač pametnejše, če bi bili tisti čas molili za naše dobro ljudstvo. No, pa saj sem tudi jaz prijatelj lepe pesmi in ubranega petja in, če tudi nisem prav nič trgal hlač po šolskih klopeh, imam vendar le prav dober posluh. »Lažiljubov" dopisnik naj le kar še katero zakroži in zakruli, n. pr. o naši »Zadrugi" in tudi o hranilnici. Lepa je zgodovina teh naših klerikalnih trdnjavi Sicer bo treba, da vam mi „samostojneži" zagodemo eno in vaša trdnjava se bo razvalila kakor Jeriho.
Amruž.
(Z Blok.) Kakšnih sredstev se poslužujejo proti nam samostojnim kmetom naši politični nasprotniki, kaže najbolj sledeči slučaj: V cerkvi na Blokah je nepoznana roka napisala pohujš-ljive besede, s katerimi se blatijo sveti zakramenti na način, ki ga tukaj ne moremo opisati. Niti kaplan Viktor Svigelj, niti cerkovnik, katerima se je ta zadeva sporočila, nista smatrala vrednim, da bi dala ta napis odstraniti. Sele potem, ko je župan, ki je pristaš »Samostojne kmetijske stranke", posredoval pri orožnikih, se je cerkovnik udal v to, da je na zahtevoi orožnikov izbrisal napis. Ne bi se brigali končno mi za te stvari, če bi se v tem ne kazala vsa zloba naših nasprotnikov. Pisec bogokletnih besed je namreč pod svoje besede podpisal župana Janeza Modica iz Fare št. 1, kateri je naš pristaš, očividno je, da je bilo to provzročeno od njegovih političnih nasprotnikov v to svrho, da se s tem agitira proti „Samostojni kmetijski stranki". Pri tem, ko se dogajajo take stvari, pa prinaša »Domoljub" z dne 12. ferbuarja na strani 66. z Blok kar dva dopisa, v katerih na nezaslišan način blati naše pristaše. Pisca teh dopisov, ki je gotovo odličen pristaš »Slovenske ljudske stranke" in hoče izčistiti pri nas zrak, opozarjamo na to, da si je njegov politični somišljenik g. kaplan dne 15. junija 1916. dal od aprovizacij-ske komisije izročiti 25 kg pšeničnega zdroba, kateri je bil namenjen samo ubogim otrokom, in sicer 2 kg za otroka. Dalje ga opozarjamo na to, da je isti njegov politični pristaš dne 29. maja 1919., ko so posamezne družine dobile po o kg bele moke, dobil sam samo za svojo osebo 30 kg bele moke, dasi je bilo njemu za njegova prehrano na razpolago žito, katerega je dobil kot biro in od katerega bi lahko živel, kajti biro smo mu kmetje izročili neprikrajšano. Kako si taki ljudje še upajo nastopiti v politiki. Pripominjamo, da si bo*do naši v navedenih dopisih »Domoljuba" blateni pristaši znali najti zadoščenja pred sodiščem. Poišče naj si isto tudi g. kaplan Svigelj za zgoraj navedene očitke.
(Z Roba.) V 6. številki „Domoljuba" z dne 32. februarja se neki dopisnik prav nesramno zaganja v naš odbor in njene voditelje. Posebno težko mu dene, da je naš »Ekonom" preskrbel ljudstvu moko in koruzo. Opozarjamo na to, da je bil »Ekonom" pozneje ustanovljen kot pa klerikalna »Gospodarska zveza", kateri se pa menda ne izplača, da bi ljudstvu preskrbela živeža, ker se briga rajše za izvoznice in ker rajše bogati na debelo. Vsakdo se še spominja, koliko krompirja je izvozila »Gospodarska zveza" lansko jesen, dočim ga pri nas ne bo niti za seme. Ker ljudje to dobro vedo, zato prihajajo k naši stranki brez razlike na prejšnje politično mišljenje, videči, da se tu res dela za kmeta, ne pa samo za dobiček. Na osebne napade niti ne odgovarjamo. Pripomniti pa moramo, z ozirom na zahrbtna namigavanja, da je bil Ivan Bregar z Roba od županstva odstavljen, to-le: Ivan Bregar je bil res kot župan odstavljen, toda ljudstvo ga zaradi tega ne obsoja, ker ve vsak, da je bil odstavljen zato, ker je pod rajnko Avstrijo kot odločen Jugoslovan pri vsaki priliki javno
kazal svoje jugoslovansko prepričanje. Gotovo se tudi vsakdo še dobro spominja, koliko se je on trudil za prehrano občine in odvrnitev krivičnih rekvizicij. Bivši poslanec Skulj in kolovodja robarskih „Zvezarjev" Zabukovec sta skrivoma in zahrbtno rovarila proti njemu, da bi s tem izgubila nevarnega političnega nasprotnika, in v nadi, da bi si stekla zaslug za pridobitev kakega križca, sta klečeplazila toliko časa okoli glavarja Merka, da se jima je res posrečilo dobiti vajeti v roke. Posebno krščansko oliko kaže dopisnik »Lažiljuba" s tem, da psuje naše poštene može in žene s priimki, kakor »hudičevka iz Krvave peči", »škrat iz Rut" itd. Ljudstvo jih je že obsodilo, kar se je pokazalo pri zadnjih shodih v Robu in v Velikih Laščah, ko so morali klerikalni generali pobrati šila in kopita pred ogorčenim ljudstvom, ki njihovih čenč niti poslušati ni maralo. Zato izlivajo osramoteni kričači svoj žolč in gnjev v »Lažiljubu", kar jim seveda ne bo pomagalo. S tem smešijo gospodje le sami sebe. Ljudstvo hoče kruha, gospoda ga je pa pitala doslej le z lažmi in natolcevanjem, zato bo pa tudi pri prihodnjih volitvah ona prišla »na boben", o katerem »Lažiljubov" dopisnik toliko besediči! V boj za Staro Pravdo!
(Sv. Križ pri Kostanjevici.) Za vzgled, kako si znajo pomagati, naj služijo nastopne vrstice: Dne 25. januarja je priredila naša stranka v Sv. Križu pri Kostanjevici javen shod, na katerem je hotel naš odločni somišljenik Urek obširneje razpravljati o programu naše stranke. Shod se pa ni mogel vršiti, ker je po duhovnih razdivjano ljudstvo z vpitjem in razgrajanjem to preprečilo. Žalostna, a gola resnica. Javno moramo to delovanje naše duhovščine, katera se ni za las poboljšala, grajati. Obžalovanja vredno je tudi to, da se naše ljudstvo še ni spametovalo. Dasiravno ne živimo v bogzna kako bri-ljantnih časih in je sosed sosedu nujno potreben in dasiravno je ravno danes najugodnejši čas, da obračunamo s tistimi, kateri imajo tudi mnogo zaslug za prestalo vojno, vendar to nikogar ne moti. Za nekaj podkupljenih agentov je sosed pripravljen soseda spraviti ob zdravje in življenje. Res prava krščanska morala. Ker je osobito krški okraj zelo razupit, opozarjamo gospoda okrajnega glavarja, naj se pusti o razmerah temeljito poučiti. Vse nepridiprave in prijatelje nezdravih razmer je treba razorožiti, ne glede na to, so li te ali one branže. Ta sistem bo imel danes uspeh. Treba ga je le takoj in brezpogojno izvesti. Ako pojde hujskanje napram vsem tako naprej in ako nekaterim samodržcem Susterši-čevega kalibra res ne bo mogoče do živega, bo nastala v državi prava anarhija. Zagovor red Vzdržujočih faktorjev bo težak. Razborite so postale zadnji čas osobito verskoblaznc ženske. Sad današnje cerkvene vzgoje. Ce si bodo moški pustili dopasti, da jih bodo ženske obmetavale s kamenjem in z jajci, potem hvala lepa za tako enakopravnost. Lepa bodočnost nas čaka, če se v kratkem kaj ne_izpremeni. Duhovščini pa v prvi vrsti priporočamo, da ljudstvo pouči, kako daleč sega svoboda. Ves teror proti naši stranki vam ne bo nič pomagal. Izkoriščali ste nas dovolj dolgo. Obračunati hočemo z vami, pa če pride še do hujšega. — V ..Domoljubu" se je oglasil zopet tukajšnji kaplan zaradi zgoraj omenjenega shoda. Noče biti seveda kaplan, pač pa kmet. Če človek bere njegov dopis, se mu kar gabi, ker ne ve, kako bi napadal poštene ljudi. Ureka napada, ker hodi k sv. maši; Kodriča in Stritarja pa, ker ne hodita. Sicer nas pa malo zanima, kar on trobi, kajti pregovor pravi, da Bog ne sliši, če osel riga. Možakar se zaganja ob tej priliki v tovariša Ureka, češ da mu je bilo jako vroče, ker je videl pred seboj „Zvezarje"! Gotovo se pa Urek ni ustrašil vaših razbojnikov, ki ste jih pripeljali na shod kljub temu, da se jim je na obrazih bralo, da so pripravljeni na vsak napad, če treba tudi z noži. Ze pred rano sv. mašo je stala gruča takih katoliških razbojnikov pred cerkvijo, ki so se pogovarjali, da bodo „fest" pili, če bodo dobro razbijali. Torej gospod verižnik, taka je vaša izobrazba! Zavedni posestniki pa, ki jih tudi ni manjkalo na shodu, so podivjanost vaših ljudi strogo obsojali. Tovarišu Ureku je bilo v polni dvorani zelo vroče, pravite. Mi pa pravimo, da je vas prav pošteno zeblo, ko vam je isti Urek za vsako besedo dokazal, da lažete in vas opetovano nazival
Kmet, ki nasprotuje naši stranki, pljuje v lastno skledo.
lažnivce. Ce torej niste lažnivec, zakaj ste tako očitanje lepo spravili, da vam danes lahko vsak otrok reče, da ste lažnivec. Pravite tudi, da Kod-rič in Stritar kljub temu, ker imata nad 100 oralov posestva, nista kmeta. Kdo pa naj je po vašem mnenju kmet? Samo kaplani, občinski tajniki in morda tudi organisti? Tudi tri Kodričeve hiše, katere si je na pošten način pridobil in s tem preprečil, da niste vi njih lastnik, ker ste jih hoteli kupiti za kmetske žulje, da bi v njih po svoje izobraževali in vzgajali boljševizem ter dajali priliko mladim ljudem za nemoralično življenje, vas še vedno bodejo v oči. Trdite, da smo liberalci in da je stranka samostojnih liberalna. Pripomnimo samo, da smo bili pred vojsko res pristaši narodno-napredne stranke, ker SKS. takrat še ni bilo. Bili pa smo vedno narodnjaki in nikoli izdajalci naroda, kakršni ste bili in ste še danes vi. Tudi nismo mogli pripadati vaši ali VLS., ker je dokazano, da je to najbolj sleparska stranka. Kar se tiče prodaje časopisov, mislimo, da sme Kodrič ravno tako prodajati ..Slovenski Narod" in »Domovino", kakor vi v vašem konsumu „Slovenca" in ,,Domoljuba". Za vzgled, kakšen prijatelj kmetov je.ta kaplan, hočemo navesti samo nastopno: Lansko leto je ustanovil ta kmet konsumno društvo. Imel je na vse strani svoje agitatorje, da celo , občinski tajnik, ki je prišel ves pohabljen in šepav od vojakov, je hitro ozdravel in brzo agi-tiral. Obetali so ljudem vse, kako bodo nizke cene in da bodo nazadnje še denar nazaj dobili. Nevedno ljudstvo se je dalo pregovoriti in pristopilo h konsumu. Toda ta kaplan je le iz lastne dobičkaželjnosti ustanovil tako trgovino, mislil si je: tukaj na meji se bo dalo iz konsuma blago dobro tihotapiti in verižiti. Kmalu je poizkusil to srečo, naložil voz sladkorja, seveda po 12 K in hajdi po ^šimelna" v Bučko in s sladkorjem v Zagreb, kjer bi se ta sladkor dal prodati po 50 K. Toda sreča niu ni bila mila, ker so ga na meji prijeli, mu zaplenili sladkor in zadevo izročili brežiškemu glavarstvu. Kako pa je bilo z moko in s koruzo? Viditi torej, kmetovalci, kakšen dobrotnik vam j« to! Če treba, še od ust iztrga, samo da njemu nese, čeprav naj kmet pogine. Knezoškofijski ordinariat vprašamo, če mu je on dal dovoljenje za tihotapstvo in veriženje, vlado pa, kako se kaznujejo danes verižniki in tihotapci po dr. Zerjavovi odredbi? Za danes naj zadostuje. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
(Iz novomeške okolice.) Živimo v dobi, ko se polaga nov temelj državi, narodu in vsem stanovom, kjer bo vsak posameznik izbiral in odločil svojo prihodnjost, ali na kratko rečeno: Stojimo tik pred volitvami. Kako malo jih mnogi cenijo in upoštevajo! In mi kmetje? Sleherni bi se moral zavedati važnosti in pomena tega časa, in stati trdno v strnjenih vrstah svojih tovarišev v dosego skupnega cilja. Zal, da mnogi mislijo, da so menda v kraljestvu kralja Matjaža, kjer ni strank, skrbi in politike, temuč je dovolj, če v spanju živimo. Čemu stranke, čemu poslanci itd. pravijo mnogi taki „Matjaževci". Nam je treba samo dobrih, starih časov in boljših razmer. ..Samostojna kmetijska stranka" pa jim je predvsem odveč, češ, kaj pa bo kmet s stojo stranko, saj še druge ne veljajo in ne na-rede ničesar? Godrnjati, zabavljati in spodtikati se ob vse, to jim je nad vse. Ne spoznajo in ne uvidijo pa, da s tem ne bo nič doseženo, da se zlo ne da samo z jezikanjem spraviti s sveta. V delu, v vztrajnem, smotrenem delu na polju, v delavnici, tvornici, uradu ali v politiki, je pomoč in rešitev. Edino ta pot vodi do izboljšanja, uspehov in blagostanja. Proč torej z mrmranjem, nezaupanjem in brezbrižnostjo! Ali naj slovenski kmet čaka na druge, da bodo zanj skrbeli in delali? Ne! Znano je vsakomur, da vsak zase sam najbolj dela, se trudi in skrbi. Če se sam zase brigal ne bo, drugi se bodo še manj. Kakor posameznik zase, tako more tudi ta aii oni stan kaj doseči. Dosti naših nujnih zahtev, pravic in potreb nam bo treba izpolniti ter skrbeti in delati za izboljšanje sedanjih razmer. To nalogo pa bo mogla izvršiti nam le SKS. Tega se mora vsak vedno in povsod zavedati. Vodilna zvezda nam bodi geslo: Kmet, pomagaj si sam in stališče v državi uravnavaj si sam!
Kmetje, čvrsto na noge,
v lastne stopimo vrste!
Oči odprimo, in roke podajmo si sedaj proste! Da boljša doba spet dospe, zato združimo sile vse, za blagor svoj in — vseh!
— Agr-aš.
(Iz Zibike pri Šmarju.) O črnih kozah in drugih strahovih nam pišejo: Predzadnjo nedeljo je hotela imeti pri nas naša »Samostojna kmetijska stranka" javen shod, ki pa ga je prepovedalo okrajno glavarstvo, ker je baje nevarnost zaradi črnih koz. Glavarstvu smo hvaležni, da tako očetovsko skrbi za naše zdravje in življenje, pozabilo pa je, da črne koze niso nevarne samo nam samostojnim kmetom, temuč tudi različni gospodi. Župnik in neki tuj duhovnik (baje tisti Krajnc, ki je igral veliko vlogo pri „rabukah" v Šmarju), sta sklicala shod krščan-sko-socialnega izobraževalnega in političnega društva v staro šolo. Predsednik našega krajevnega odbora Juri Pevec pa je pravočasno z odločnim nastopom zabranil večjo nevarnost, da se ne razpasejo črne koze. Zaldical je duhovnikoma, da so shodi sploh prepovedani. Ker je med ljudstvom nevarno vrelo, je moral obljubiti kaplanu jamstvo za varnost in ga srečno spremiti iz šole. Obenem je Pevec miril ljudi, ki so brez ugovora slušali njegove pametne nasvete. Ker je kaplan Krajnc zunaj na prostem hotel z nagovorom hvaliti „Kmečko zvezo", je dobil odgovor, da je moral umolkniti. Imel pa je naš Pevec kratek in jedrnat nagovor, ki je vse potegnil za seboj. Posebno duhovito je dokazal, zakaj nas nasprotniki psujejo z neverniki, ker nočemo verovati, da je „Kmečka zveza" za kmeta res kaj dobrega storila; ker nočemo verjeti, da je ta gospoda delala za našo korist, ko nam je s prižnice prigovarjala, naj znosimo ves denar za vojno posojilo, ko nam je prodala zvonove za vojno posojilo.
(Kozje.) Ker so se nasprotne nam stranke čutile preslabe, da bi dosegle večino pri bodočih občinskih volitvah, so sklenile kompromis — poslušajte: JDS. in klerikalci KZ. so se združili. Čestitamo! Naš krajevni odbor se je po neumornem trudu svojega načelnika povzdignil na najvišji vrhunec, tako da bomo na dan volitve stali trdno kot skala na volišču. Gospod dekan je v cerkvi raz lečo nekako grozil, pa to ne pomaga nič. Mi ostanemo zedinjeni in se ne damo nikakor pregovoriti. Pri zadnjem shodu KZ. je nastopil kot govornik tudi vseučiliški profesor, duhovnik dr. Ujičič, kateremu pa za bodoče samo svetujemo, naj opusti take govore, ker on je le „hofkaplan", in naj se vrne k Habsburžanom. Tukaj mu razmere niso znane. — Kmet M. K je imel neko kazen od leta 1917. na hrbtu. Krajevni odbor kozjanski je poprosil načelništvo SKS.v Ljubljani, da je pri deželni vladi posredovalo, da je bil dotičnik oproščen, kajti mi ne priznamo sodbe, ki je bila izgovorjena v imenu bivšega cesarja ^Karla. Iz tega je razvidno, da se krajevni odbor tudi v takih zadevah potrudil za svoje člane, in hvaležne se moramo izkazati načelni-štvu SKS. za to. — Kozjanski kmet.
Pokrajinske vesti.
(Našim naročnikom.) S prihodnjo številko ustavimo ..Kmetijski list" vsem, ki še niso poslali naročnine. Naročnina letnih 15 K je itak tako malenkostna, da krije jedva polovico de-janskih stroškov. Hrvatski kmetski listi, tudi le tedniki, veljajo od 36 do 48 K, a izhajajo le na štirih ali največ na šestih straneh. Premožnejši naši somišljeniki naj bi se spominjali našega tiskovnega sklada.
(Pozor, naročniki in dopisniki!) Vsled draginje in pomanjkanja papirja je sklenilo načelništvo naše stranke, da se ..Kmetijski list" zopet skrči na šest strani, dokler se razmere ne zboljšajo. Dopisnike torej prosimo, naj poročajo na kratko najvažnejše stvari, oziroma naj se ne hudujejo, ako jim bo uredništvo krajšalo dopise in poročila o shodih.
(Novi predsednik deželne vlade za Slovenijo) je postal zopet dr.Janko Brejc. Upamo, da je med odmorom prišel do prepričanja, da je ogromna večina kmetskega prebivalstva prešla v tabor SKS., katere ne bo smel prezirati.
(Nova metla pri deželni vladi.) Novi predsednik deželne vlade je takoj ob nastopu raz-
veljavil celo vrsto naredb svojega prednika, tako naredbo glede Kranjske deželne banke, glede stanovanskih ukrepov, odstavil je predsednika Gospodarskega urada za stvarno demobilizacijo drja. Pestotnika ter zopet nastavil inženjerja Rueha. Novi predsednik dr. Brejc je tudi ukazal, da se mu mora predložiti seznam vseh raz-puščenih občinskih odborov, ki jih najbrž misli nazaj poklicati ne glede na nerednosti v občinskem gospodarstvu. Ne vemo, kaki razlogi so pri tem pometanju vodili novega predsednika, a močno se nam zdi, da zgolj politično-stran-karski. Manjka le še, da odslovi ali pošlje v pokoj vse uradnike drugih političnih naziranj ter jih nadomesti s svojimi političnimi pristaši, a čez nekaj mesecev bodo ti zopet odleteli z deželno vlado vred. Tako premetavanje provaroča ogromne stroške, ki jih bodo zopet plačali povečini kmetje, vrhu tega pa se zanaša v državno upravo negotovost, nezaupanje in — koritarstvo. „Slovenec" pravi temu „Pravica in1 zakon".
(Skrajni čas je, da dobimo nov enotni denar) ter se tako stare kronske kakor tudi dinarske novčanice vzamejo iz prometa. Ako se to ne zgodi prav kmalu, nam bodo tuji tihotapci pokvarili vso vrednost denarja. Nedavno so naše carinske cblasti v Špilju prijele poljskega žida Fingerhuta, ki je imel pri sebi za 60 milijonov ponarejenih tisočakov, ki jih je hotel spraviti v Ljubljano. Za takega hudodelca je ječa pre-mila kazen.
(Socialni demokratje nočejo sodelovati z drjem. Brejcem v deželni vladi,) kar so mu že sporočili po drju. Korunu.
(Veliko zborovanje JDS.) se je vršilo zadnjo nedeljo v Ljubljani v hotelu „Union". Udeležba je bila velika, ker je prišlo več bivših ministrov govorit. Zborovanje so motili klerikalci in socialni demokratje, dočim so se naši pristaši vedli dostojno ter si napravili lastno sodbo.
(Zakaj se moramo baviti z duhovščino?) Neljubo nam je, da se moramo skoraj v vseh dopisih baviti z duhovščino, ki vedno bolj nasilno in brezobzirno nastopa proti naši kmetski organizaciji in proti našim somišljenikom. Našim dopisnikom ne zamerimo, da nam poročajo največ o teh nasilnežih, ker drugi stanovi večinoma puste v miru naše stremljenje, kakor tudi mi ne motimo drugih stanov in slojev,Jci se hočejo po svoje organizirati. Prav redke so bele vrane med duhovniki, ki zavzemajo tako strpljivo stališče proti naši SKS. Take dunovnike spoštujemo kot prave naše duševne voditelje. Ne moremo pa si razlagati najnovejše bojevitosti naše duhovščine drugače, kakor da je dobila navodilo od svojega višjega pastirja. To je menda odgovor na našo pohlevno okrožnico, ki smo jo priobčili v zadnjem ..Kmetijskem listu". V interesu vere, edinosti in strpljivosti obžalujemo, ako smo pozvani na dvoboj. Mi si lahko umijemo roke ter kličemo: „Pohujšanje mora priti, a gorje tistemu, ki pohujšanje zakrivi!" Kdor seje veter, bo žel vihar.
(Ali smo res proti duhovnom?) Očita se nam, da smo proti duhovnom, da naš list napada duhovne. Kdor to govori in piše, naj nam dokaže, ali smo kedaj pisali in govorili proti duhovnu kot takemu. To je, ali smo mi napadli duhovna, če je izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti, da sili ljudi v cerkev k sv. maši, k prejemanju sv. zakramentov, da je pregoreč v poučevanju krščanskega nauka? To naj se nam dokaže! Če pa pišemo proti duhovnu kot politiku, ki se bori za popolno posvetno oblast, še ni rečeno s tem, da smo proti duhovnom kot dušnim pastirjem. Ako duhoven kot politik deluje proti našemu samostojnemu kmetskeinu gibanju in nas na vse mogoče načine žali ter napada, se mi proti takšnemu branimo. Pravega duhovna, ki hoče biti res duhoven, bomo spoštovali in ščitili. Proti duhovnu pa, ki zlorablja svoj vzvišeni poklic za strankine politične namene, bomo se branili. To ne samo za našo brambo in neodvisnost v državnih zadevah, marveč tudi v interesu vere in cerkve. Vera in cerkev je nam sveta, biti mora enaka za vse, ne le za pristaše klerikalne politične stranke.
(Kaj bi bil „Domoljub" brez naše stranke?) Kos praznega belega papirja! Dve tretjini lističa sta vedno posvečeni naši SKS. in našim somiš-ljenil^)m. Občudujemo potrpežljivost tistih redkih „Domoljubovih" naročnikov, ki prebavijo to bodečo hrano. Se kraški osel bi crknil, ako
Kmet, ki dela proti naši stranki daj« sam ^osipcd* hm v roke.
bi ga pitali s takim osatom. Nam primanjkuje časa in prostora, da bi odgovarjali na vse „Do-moljubove" čenče, laži in zavijanja. Smilili bi se pa nam tudi naši naročniki, ako bi morali prebavljati tako suho duševno hrano. Zato pravimo k „Domoljubovi" pisariji: »Pustimo pse naj lajajo, to kaže, da mi jahamo!"
(Zakaj imenujemo SLS. klerikalno stranko?) Slovensko ljudsko stranko s priveskom »Kmet-ske zveze" imenujemo klerikalno, ker jo vodijo in vladajo duhovni. Klerik je tuja beseda za duhoven. Marsikdo bo rekel: To ni res, so tudi drugi voditelji te stranke! Res so tudi drugi voditelji, v glavnem pa le taki, ki so popolnoma pokorni duhovnom, da imajo v stranki dobra mesta in službe. Imajo tudi par takih kmetov, ki se ne zavedajo svoje kmetske veljave in si štejejo v čast, ako zasedajo po milosti duhovnov kakšna častna mesta. Po vsej pravici se ta stranka imenuje klerikalna ali duhovska, ker vsi duhovni za isto agitirajo. Ne bomo tajili, da ni bila ta stranka bolja za kmeta kot pa liberalna. Sedaj pa, ko se je ustanovila »Samostojna kmetijska stranka", je klerikalna stranka brezpotrebna. Ako hoče duhoven delati za ljudstvo, deluje lahko tudi v naši stranki.
(S tobakom na dan!) Ze par tednov baje niso dobile trafike tobaka za pipo, vsaj tako se izgovarjajo. Jugoslavija bi morala imeti dovolj tega zelišča, saj ga celo izvaža. Uprava monopola najbrž zadržuje tobak, da mu znova zviša že itak pretirano ceno. Ali ga pa morda izvaža v tujino za veriženje? Eno kot drugo bi bilo brezvestno. Ako res primanjkuje tobačnega listja, naj se ne izdelujejo potratne cigare, ker kmetje smo zadovoljni, ako le dobimo tobaka za pipo po pošteni ceni, a to tudi odločno zahtevamo.
(Komodnost finančne straže.) Vedno bolj se kaže, da smo res v demokratični državi. Ce rabi kmetovalec tobačno karto, mora zaradi tega v nedeljo nalašč napraviti dve do tri ure dolgo pot v Ljubljano. To zahtevajo financarji na Vodnikovem trgu v Ljubljani, kajti na vratih imajo zapisano: »Tobačne karte se izdajajo samo ob nedeljah od 11. do 12. ure". Tako se tedaj ravna samo s kmeti, med tem, ko dobivajo meščani na Bregu št. 6 tobačne karte lahko vsak' dan. Kmet, zdrami se, vsepovsod te zapostavljajo in izkoriščajo. Ravno v nedeljo, ko nimaš v mestu nič opravka, ti določijo čas za tobačne karte! Ali ima res že vsaka z uradnim plaščem odeta oseba pravico predpisovati ljudstvu uradne ure posebne vrste?
(Samo za kolke jim je!) Od časa do časa se bere po časopisih, da se vloge na ministrstva v Beogradu vpoštevajo, oziroma rešujejo le, če so pravilno kolkovane. Da pa gospodje ministri tudi kolkovanih vlog ne rešujejo, dokazuje dejstvo, da j<l pisec teh vrstic že pred petimi meseci poslal ministrstvu za notranje zadeve neko prošnjo, pa ni dobil do danes še nikakega odgovora. Prošnja je bila kolkovana, čeravno bi to niti ne bilo potreba, ker je imela značaj pritožbe. Gospodje imajo pač radi kolke, a drugo jim je malo mari. Živimo v dobi splošne korupcije in splošnega izsesavanja ubogega ljudstva.
(,,V vojni pokvarjeni fantalini".) Tako imenuje »Slovenec" (pravzaprav župnik Škulj) v dopisu iz Dobrepolj vse kmetske mladeniče in može, ki se čutijo polnoletne ter so se odrekli jerobstvu. Vsi tisti »ubogi na duhu", ki se dajo še vedno „zvezarjem" na povojcu voditi, so pri »Slovencu" »pošten, vpliven živelj". Kakor hitro pa se bodo kateremu teh »poštenih in vplivnih" odprle oči, postane »v vojni pokvarjen fantalin": Tak<> moralo širi političen list za slovenski narod!
(Iz Preddvora nad Kranjem) nam poročajo, kako divje se zaganjajo zapeljani s kaplanom vred v naš krajevni odbor SKS. Kaplan si drzne celo obrekovati našo gospodarsko zadrugo »Ekonom", da deli Antikristovo moko. Ko bo prišla bera, pa bo iskal Antikristovo zrnje okrog. Samostojni kmetje tem ljudem ne morejo prav storiti. Ako hodijo v cerkev in molijo, nas nazivajo hinavce; ako pa bi tega ne storili, bi bili jim brezverci. Toda ne boste nam izpodkopali in uničili vere v Boga, pač pa smo že davno izgubili vso vero do vas. Trsteniškemu gospodu, ki piše tako grde laži v »Domoljub", pa kličemo osmo božjo zapoved: »Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!" Prihodnjič enkrat pa vzamemo na rešeto naše dične občinske može, da bodo kar pleve od njih frčale.
(Okrajni glavar v Celju dr. Leopold Žužek)
je imenovan za vladnega svetnika.
(Iz Dobja pri Planini) nam piše somišljenik, da so vsi boljši župljani pristopili k naši samostojni stranki. To seveda peče nasprotnike, zato nas slikajo v »Slovenskem Gospodarju" za slabe ljudi. Toda naši člani so najvzornejši kristjani. Našega organizatorja posestnika A. Gračnerja slišimo vsi glasno moliti rožni venec v cerkvi ter ga vidimo v procesijah nositi križ. Istotako se tudi ostali člani v verskem oziru niso in se rie bodo prav nič izpremenili. Odrekli so se samo nadvladi.
(Zadružna električna centrala za celjsko okolico) se je ustanovila pretečeno nedeljo.
(V Sromljah pri Brežicah) imajo mladega g. župnika, ki se v svojih pridigah bavi z našo samostojno stranko in našim »Kmetijskim listom". Nedavno je rekel na prižnici, da v hišo, kjer imajo »Kmetijski list", ne bo šel brez velike sile. Ker se bera ne šteje med velike sile, župnik torej ne pride po njo k nam samostojno mislečim posestnikom. Kdo bo bolj žalosten?
(Iz Vojnika pri Celju) smo prejeli dopis, da je župnik (dosedaj splošno strpljiv gospod) sklical dne 22. m. m. žensko zborovanje zaradi občinskih volitev. Župnik se je največ bavil z našo SKS. ter jo slikal za brezverno, ki hoče duhovnike odstaviti in verouk iz šol odpraviti. Pri obrekovanju naše stranke mu je pomagal tudi kmet Samec, po domače Makšič. Gospoda župnika odločno pozivljemo, naj dokaže iz našega programa in javnega delovanja le senco očitanih nam nakan, sicer bo stranka prisiljena, da dokaže obrekovanje pred sodiščem. Zupnikovo in kaplanovo hujskanje se je že ženskam zdelo preneumno, zato se jih je le malo odzvalo pozivu, naj se vpišejo v »Kmetsko zvezo".
(Nesreča na železnici.) S postaje "Slovenj-gradec sta prejšnji teden utekla dva natovorjena vagona proti Dravogradu, kamor močno visi proga. Pri postaji Št. Jedert sta trčila vagona v mešani vlak. Med potniki in železničarji je nekaj težko, več pa lahko ranjenih. Mnogo vozov se je razbilo.
(Enajst kmetij je pogorelo) v Novi vasi pri Markovcih (Sv. Marko) niže Ptuja. Ker so zgorele tudi vse zaloge in deloma živina, znaša škoda skoraj en milijon kron. Pogorelci so brez strehe, hrane in obleke. Podpore sprejema »Pomožni odbor" pri Sv. Marku.
(Umrl je) v Križevcih pri Ljutomeru med kmetskim prebivalstvom sp^no priljubljeni zdravnik g. dr. Jos. Le bar. Blag mu spomin!
(Nova kužna bolezen.) V Dalmaciji se ie pojavila kužna spalna bolezen. Bolniki zapadejo v brezčutno spanje, v katerem umrjejo, ne da bi se prebudili.
(Skoraj jim privoščimo.) Na Dunaju živi mnogo štabnih častnikov in generalov, ki tavajo no ulicah kot berači razcapani in sestradan! do kosti. Z vojaškimi šalami v roki stoje v vrstah pred ljudsko kuhinjo. Marsikateri teh berači v pismih svoje bivše burše, ki so kmetje. Nemška Avstrija je sprejela le majhno število bivših častnikov, a še te tako slabo plačuje, kakor se plačujejo pri nas delavci. Druge so upokojili z majhno penzijo. Tako dobiva n. pr. polkovnik le nekaj nad 500 K mesečno, kar je za življenje na Dunaju jedva za par dni. Bivši predsednik Kranjske, baron Schwarz, tudi pogreša Slovenije tako, da je izjavil, kako rad bi hodil peš iz Tirolske v Ljubljano, ako bi se smel vrniti.
Politične vesti.
(Naši ministri brez volje in moči.) Na prvi sej: nove vlade se je razpravljalo o naši valuti. Prvotno so slovenski in hrvatski ministri zahtevali pravičnejšo rešitev, a končno jih je Protič prenričal, da so svoje zahteve umaknili ter privolili. da se zamenjava nadaljuje tako, da moramo dati za en dinar štiri krone.
(Agrarna reforma v nevarnosti.) Iz Beograda je došlo poročilo, da hoče nova radikalno-klerikalna vlada ustaviti najvažnejše ukrepe glede agrarne reforme, ki jih je že izdala prejšnja demokratska vlada.
(Dunaj izumira.) Ravnokar so izvršili na Dunaju ljudsko štetje. Mesto šteje danes 400.000 prebivalcev manj kakor pred desetimi leti.
(Mirovne pogodbe se izpremene?) Predsednik Wilson je predlagal potom ameriškega se-
nata, naj se skliče nova mednarodna konferenca, ki naj temeljito prouči in izpremeni mirovno pogodbo v prid premagancem. Sploh je začel Wil-son odločno nastopati proti antanti, ki bi rada svet prikrojila le v lastne dobičke.
(Z Rusijo se bo treba sporazumeti.) Vrhovni svet v Londonu se zadnje čase temeljito bavi z Rusijo ter je sklenil, da bo treba obnoviti trgovinski promet z Rusijo, kar je nujno potrebno za gospodarstvo Rusije in ostalega sveta. Prepusti pa se dfžavam prosta toka, ako hočejo skleniti s sovjetsko Rusijo tudi politične zveze. Anglija in Italija sta pripravljeni priznati sovjetsko vladavino na Ruskem, dočim sta Francija in Japonska odločno nasprotni. Istočasno so zavezniki sklenili, da priskočijo takoj na pomoč Rumuniji ali Poljski, ako bi bila katera teh držav napadena od boljševiške rdeče armade.
(Predsednik francoske republike — urednik.) Bivši predsednik francoske republike Poincare je prosil društvo časnikarjev, naj mu odstopi skromno mesto urednika pri katerem časopisu, ker hoče zopet nadaljevati poklic, ki ga je opravljal, preden je bil izvoljen za predsednika. S takim zgledom hoče opozoriti svoje rojake, da je vsak državljan dolžan delati.
(Angleški kmetje proti osemurnemu delavniku.) Zveza angleških kmetov, v kateri je organiziranih 75.000 poljedelcev, je nedavno na velikem * zborovanju v Londonu sprejelo resolucijo, da bodo kmetje prisiljeni ustaviti obdelovanje kmetij, ako bi vlada hotela tudi v poljedelstvu upe-ljati osemurni delavnik.
Naš „Ekonom".
V Brežicah je bila ustanovljena podružnica »Ekonoma" za brežiško okrajno glavarstvo in za krški in kostanjeviški sodni okraj. Člani iz omenjenih krajev naj se torej v bodoče z naročili in s ponudbami obračajo na novo podružnico, ne pa v Ljubljano.
Vse krajevne odbore, ki žele dobiti blago od »Ekonoma", opozarjamo ponovno, da morajo naznaniti predsednika, naročnika itd., kakor je bilo razglašeno v zadnjih dveh številkah našega lista.
Oglje naj naroče kovači sami pri tvrdki Franc Heinrihar v Škofji Loki ali pri gozdarskem uradu v Kočevju. Dostavijo naj vreče. 100 k'g oglja stane 150 kron.
Odborove seje »Ekonoma" se vrŠe vsak četrtek ob desetih dopoldne v prostorih »Ekonoma", in sicer ima sejo vsak prvi četrtek v mesecu širši odbor, ostale četrtke pa ožji. Stranke naj to blagohotno vpoštevajo ter se ob četrtkih ome-je le na najnujnejše posle, ker sejam prisostvuje tudi tajnik.
5000 lopat, 5000 sekir, 5000 motik t,er razno drugo gospodarsko orodje je naročil »Ekonom". Več v eni prihodnjih številk.
Sloveniji preti lakota in to ne samo mestom, ampak tudi deželi. Vzroki so poleg slabe lanske letine nad vse slabe prometne in zanikrne upravne razmere. Nam, ki gremo po živila, od-jemljejo na Hrvatskem premog in vagone ter vozijo drva, in to na ukaz zagrebškega železniškega ravnateljstva. Torej naše ljudstvo naj strada, zato da mi z našimi garniturami in na naše stroške podpiramo hrvatsko zanikrnost! Razun tega vojaštvo v Banatu in, Bački rekvirira naše z živili obložene vagone. Tudi žitnemu zavodu je bilo vzetih nad 190 vagonov. Ako se tem razmeram nujno ne odpomore, nastopi koncem tega meseca ali začetkom aprila resna lakota po vsi Sloveniji. Kakšne posledice bo to imelo, si tisti, ki se z ognjem igrajo, lahko na prstih iz-računijo!
Plačila za koruzo, sol, moko in otrobe naj se vrše le v gotovini, ne po položnicah, in to kar najhitreje. Čim dalje kdo zadržuje plačilo, tem dalje ne moremo nabaviti novega blaga. Zamudnikom se bo dajalo ie proti predplačilu.
Sprejemne ure tajništva »Ekonomi" so vsak dan od osmih do dvanajstih, z izjemo ob četrtkih, ko naj se stranke omeje na najnujnejše.
Pravila »Ekonoma" so se oddala te dni v tisk. Pospešite nabiranje delnic, da se more čim prej vršiti ustanovni občni zbor.
Pri naročbah in drugih važnih dopisih naj krajevni odbori rabijo štampilijo, da ne bo misti-fikacij.
Ne pozabite na naš tiskovni sklad!
Zakaj so letine vedno slabše?
(Piše dipl.agr. A. Jamnik, vodja pisarne delegacije proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani.)
Za odgovorom na gorenje vprašanje ni treba dosti stikati. Slabe letine so posledica obubožane zemlje.
Zakaj? Zemlja kot taka je sredstvo, v katerem se nahajajo gotove snovi, ki jih vsaka rastlina potrebuje za svoj lazvoj, za svojo rast, za svojo dozoritev, z eno besedo: v zemlji se nahajajo snovi, ki jih rastlina potrebuje za svojo hrano.
Ali je teh snovi, ki jih imenujemo hranilne snovi, povsod in v vsaki zemlji oDilo? Ne! Z ozirom na svoje sestave je nekdaj vsaka zemlja vsebovala večji ali manjši zaklad hranilnih snovi. Zemlja je bila bogata in je obilno rodila.
Nekdaj je bil kmet še tako srečen, da je zemljo samo obdelal, jo obsojal, na jesen pa je pospravljal bogate pridelke: Dolgo pa to ni moglo trajati, kajti zaklad hranilnih snovi v zemlji se je od leta do leta zmanjševal, dokler ni bil popolnoma izčrpan. Rastline so s svojimi koreninicami zemlji takorekoč izpile vso „moč". Kmet je bil naposled prisiljen zemlji dajati potrebne moči potem gnojenja.
Prišla je nesrečna, dolgotrajna vojna. Kmečki gospodar in vsi drugi moški, ki sc imeli skrbeti, da zemlji ohranijo njeno hranilno moč, so morali oditi v strelske jarke, doma so ostale samo šibke ženske roke.
Zemlje ni bilo več mogoče tako dobro obdelovati kot prej. Prišle pa so še rekvizicije živine. Kmetija je izgubila tedaj tudi živalske delovne moči in z njimi obenem tiste činitelje, ki so dosedaj kmetu proizvajali gnoj, s katerim je vračala kmetija zemlji vsakoletno odvzeto moč. Uboga kmečka mati bi si bila nabavila umetnih gnojil, da bi na ta način dajala zemlji vsaj nekak nadomestek, ko bi jih le mogla dobiti. A kaj, ko jih ni bilo. Vojna obrt je tudi te rekvirirala zase. Tako je zemlji z vsako žetvijo jemalo njeno hranilno moč nekako na tak način, kakor če več lačnih ljudi sede k mizi in pridno zajema iz že itak skoraj prazne sklede.
Zemlja je postala pusta, izmozgana, obubožana. Nima več potrebne moči ta izropana zemlja. Rastlina, ki raste na njej, si le s težavo pridobiva vsaj za silo nekaj hrane, njeno prehranjevanje je podobno početju onega človeka, ki je lačen, a nima druge jedi kot to, ki jo more •že nastrgati iz ostankov v prazni skledi.
Da kmetovalec rodovitnost svojih njiv dvigne, mora že takoj sedaj začeti premišljevati, kako, s čim in kdaj bo začel umno gnojiti svoje injive.
Sladkorna pesa.
Sladkorno vprašanje je clanes tako važno, da se ga je treba oprijeti in držati, dokler se pomanjkanju sladkorja temeljito ne odpomore. Uvoz sladkorja nas preveliko siane, ker moramo pošiljati zanj na Češko desetkrat toliko dragih živil. Skrbeti moramo, da se uvoz čim prej zmanjša in si pomagati sami. Dne 20. januarja je bilo posvetovanje kmetijskega odseka pri deželni vladi glede ireditve sladkorne industrije. Ker pa tvornic za izdelovanje sladkorja ne bo mogoče tako hitro napraviti, m bomo morali za silo kako drugače pomagati. Ze to leto sejmo vsaj za poizkušnjo sladkorno peso, da se bo moglo izračunati, koliko se je bn dalo pridelati za domače tvornice. Peso pa moramo sejati ne le za poizkušnjo, ampak tudi za morebitno takojšnjo izdelavo sladkorja. Sladkorna pesa se doma kuha; kuhana se izpreša in U'ko dobljena tekočina se na ognju vari toliko časa, da voda izhlapi in postane sirup, t. j. medu podobna sladka tekočina, ki je v kuhinji kakor sladkor za vse potrebe uporabna. Jaz to že drugo ieto delam s popolnim uspehom. Pesa se je pri nas kot pridelek popolnoma dobro obresla. Pridelovanje pese nam ne bo služilo, dokler ne bo tvornic, le za dom, temveč prodajal: jo bomo tudi drugim, ki sami nimajo zemlje za sajenje pese. Seme kakor tudi pouk /.a negovanje bomo preskrbeli. Sladkorna pesa uspeva na težki, ne pre-ilovnati zemlji, ki ne sme biti močvirna.
Ivan Mermolja v Pesnici.
Odbiranje jajc za valjenje.
Letošnja zelo ugodna in topla zima vpliva tudi zelo ugodno na nesnost perutnine.
Važnost perutninarstva je povprečno večja kakor drugih živali. Saj vemo, da nimamo s perutnino nikakih posebnih skrbi in da ne zahteva perutnina veliko krme, ker si jo po večini sama poišče.
Perutnina nam daje velike užitke, in sicer okusno meso, jajca, mast in perje. To je za današnje prehranjevalne razmere zelo važno, ker nam vseh teh redilnih snovi primanjkuje.
Naše gospodinje rede perutnino, ki je raznovrstna in razne velikosti in po tem se ravnajo tudi njeni užitki, oziroma nesnost. Imamo razne pasme, izmed katerih so ene dobre za meso, druge pa za jajca. Najbolje je, da redimo domače ali že udomačene in utrjene pasme. Izmed teh je za naše kraje najboljša štajerska čopasta kokoš (sulmtalska), ki znese na leto od 150 do 180 jajc 50 do €0 gramov težkih. Poleg teh redimo laške jerebičarke in plymoutovke. Prve so najboljše jajčarice, druge pa dobre za meso.
Ker nas umna živinoreja uči, da moramo pri plemenitvi gledati na telesne in individualne (skrite) lastnosti staršev, moramo torej odbirati za pleme le najboljše izmed dobrega. To velja tudi za naše perutninarstvo.
Naše gospodinje pa to važno načelo redkokdaj vpoštevajo. Imajo slabotnega in nepriklad-nega petelina, ne pazijo na to, kako stare so kokoši; a še manj se zanimajo za to, koliko jajc kaka piška na leto znese.
Ako hočemo vse to zasledovati, moramo vsako kokoš zaznamenovati na nogi z obročkom in s številko. Gnezda za znašanje jajc morajo biti narejena na avtomatično zapiranje (zaklop-na gnezda). Vsaka kokoš, ki v tako gnezdo zleze, se tam ujame, in naša dolžnost je, da gremo dvakrat ali trikrat dopoldne pogledat, če so kokoši znesle. Tiste, katere so znesle, se izpuste, zapišejo v knjigo in njih jajca stehtajo. Tako so mora postopati, ako hočemo biti trdno prepričani, da smo odbrali najtežja jajca od najboljših jajčaric. Le popolnoma čista, pravilna in najtežja jajca so najsposobnejša za valjenje. Taka jajca imajo največ redilnih snovi v sebi in se iz njih izvale najkrepkejši piščanci.
Ni vedno resnica, da mora biti veliko jajce tudi najtežje. Vse dobre lastnosti staršev, torej nesnost, velikost in teža jajc kakor tudi pravilne telesno oblike se v polni meri prenašajo na mla-dičp in le tako je torej mogoče, da si pleme in njih užitke izboljšamo.
Jajca za valjenje smejo biti kvečjemu tri tedne stara, ker znese kokoš tudi v naravi normalno kakih 13 do 15 jajc, ki so naravno tudi kvečjemu tri tedne stara, preden začne potem kokati in valiti.
Letos začenjajo kokoši zgodaj kokati. To priliko izkoristimo v polni meri, ker piščanci, rojeni v sušen, so navadno najboljši in najprej zrastejo ter nam jarce že v zgodnji jeseni začno nesti.
Kokoši nad pet let stare moramo spitati in zaklati, ker nam znesejo samo še 20 do 30 jajc na leto.
Ravnoista navodila veljajo tudi za drugo perutnino, čeprav nje nesnost ne pride tako v poštev.
Jajca čistokrvnih štajerskih kokoši, skrbno odbrana in težka, se dobe na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Eno jajce stane dve kroni, poštnina in zavitek se zaračunita posebej.
Fran Malasek na Grmu.
mor naj zasadimo drevD. Da spoznamo, ali je zemlja ilovnata, kremenasta, presuha ali pre-mokra, izkopljemo v ta namen 70 do 100 cm globoke in blizu en meter široke jame. Za sad-jerejo ne velja močvirnata, mastna, glinasta in tudi ne kremenita zemlja. Čim globokejša in ro-dovitnejša je zemlja, boljša je za sadje. V preveč suho zemljo se naj napelje voda, iz preveč močvirnatih tal pa odpelje.
(Za pridelovanje sladkorne repe) je dovolilo poljedelsko ministrstvo kmetovalcem posebne ugodnosti; poleg odmerjene količine sladkorja dobe namreč še 40 % izcejenih ostankov in 1 % prodane repe. Tudi se jim dovoli posojilo.
(Spomladanska slana) je najbolj nevarna dolinam in nižinam, kjer izhlapevajo vodne sopare. Slano preženemo, iiko napravimo nad sadovnjaki, vinogradi ali nad poljem zgodaj zjutraj gost dim, da ne more solnce prehitro odtajati zmrzlih rastlin.
(Cena hmelju.) V Žalcu so zadnji čas prodajali 100 kg hmelja po 13.000 K.
(Gospodarska zadruga za Prekmurje, za Mursko polje in za Slovenske gorice) se je ustanovila lani meseca julija, a danes že šteje 1366 članov z 111.449 K vplačanih deležev. Prometa je imela v tem času nO milijonov 621.770 K. Zadruga ima podružnice v Murski Soboti, Gorenji Radgoni, Dolenji Lendavi, Cankovi in Kri-ževcih.
(Gospodarske ljudske šole na Češkem.) Narodna zbornica v Pragi je sprejela zakon o ustanovitvi gospodarskih ljudskih šol po vsej republiki. V tako šolo pride kmetska mladina po dovršeni ljudski šoli. Po:d< na gospodarskih ljudskih šolah bo trajal dve leti, da si mladina poglobi v ljudski šoli pridobljeno znanje, obenem pa se pripravi na poznejše praktično življenje in za obisk nižjih kmetijskih šol. Pozimi se bo učilo v šoli, poleti pa praktično delo na polju, v gozdih, pri sadju itd. Dekleta se bodo učile še gospodinjstva in vzgoje. Gospodarska ljudska šola se bo ustanovila povsod, kjer jo želi občina ali krepka kmetijska krajevna organizacija. — Tudi pri nas bi bilo dobro, če posnemamo Čehe.
Gospodarstvo in gospodinjstvo
(Sadjerejska opravila v mesecu marcu.) Letošnja mila zima nas je sicer pomaknila za celi mesec naprej, vendar še marsikje sadjerejci niso opravili dela, ki so potrebna v mesecu marcu. Ta mesec se začne cepljenje. Cepiči se lahko že režejo, posebno od poznejših vrst. Drevesa je treba snažiti, okoli njih zemljo zrahljati in oplesti. Divjaki v drevesnici naj se presadijo, sploh je čas za presajanje dreves. Sejati je treba peške, posebno kostanj in oreh. Drevesnice naj se obdelujejo.
(Za sadjerejce.) Ni dovolj, da poznamo naravo dreves, poznati je treba tudi zemljo, ka-
Prosveta.
(„Naša država.") Tako se imenuje nova 120 strani obsegajoča knjižica, ki jo je spisal profesor dr. K. Capuder ter jo je izdala Cirilova tiskarna v Mariboru. Cena s poštnino vred 4-20 K. Knjižica je potrebna vsakomur, ki hoče biti poučen o naši zedinjeni novi državi. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru, dobi se pa tudi v vseh drugih knjigarnah.
V razvedrilo.
(Kako se odpravi zobobol?) Vzemi dve žlici mrzle vode v usta in se vsedi na vroč štedilnik; kadar počne voda v ustih vreti, preneha gotovo zobobol.
(Kako uničimo gosenice?) Razmoči črno smolo in ji prideni dva dekagrama arabskega gumija. Potem poberi vse gosenice z drevja in rastlin, natresi jih v raztopljeno smolo in v kratkem času bodo vse poginile.
Raznoterosti.
(Kje so doma raznovrstni sadeži?) Jabolka so bila zanešena iz Sirije in Egipta na Grško, od tam pa na Laško, odkoder so se razširila po vsem svetu. Cešplje ;n slive šo doma v Armeniji ; za časa križarskih vojsk pa sg jih zanesli v Francijo in v Nemčijo. Prve č r e š n j e so dobili v Rim iz Ponta v Mali Aziji. Hruške so prišle iz Aleksandrije, Vumidije in Grške. Breskve so doma v Perziji, marelice pa v Armeniji. Bela murva ie došla iz Kitajske na Grško, č r n a pa iz Perzije- na Laško. Orehe so prinesli iz Perzije v Rim. Mandeljeva drevesa rasto divja v Aziji in v Afriki. Pomaranče in limone so doma v Mediji in v Perziji. Kutina je bila pripeljana s Krete na Grško in od tam na Laško. S m o k v e so iz Azije, pa tudi iz Afrike. Lešnike so prinesli iz Ponta na Grško in Laško. Buče smo dobili iz ruske Azije. Rdeče (sv. Ivana) g r o z d i č j e
Naročnina za »Kmetijski list" znaša za vse leto 15 K, za pol leta 8 EL
je iz Grške. Akacija je doma v Južni Ameriki. Redke v je iz Kitajskega, češenj iz Azije, drobnjak pa iz Sibirije. Čebulo imamo iz Perzije. Lan so iz južne Evrope zanesli v Sle-zijo. Konoplja je iz Vzhodne Indije. B o m-b a ž so zanesli v Evropo Kartagenci in Feničani. Krompir je zanesel iz Južne Amerike na Angleško Walter Raleigh. H m e 1 j je začel sloveti r Evropi okoli leta 500., t. j. ob času preseljevanja narodov. Na Nemškem so imeli prve hmeljnike že leta 822. Spargelj je doma v Italiji. Bob smo dobili iz Vzhodne Indije. Sa-
la t o so pričeli saditi Angleži v 16. stoletju. Pšenica je doma v podnožju Himalaje v Indiji. Rž je iz južne Sibirije, proso pa iz Vrhne Indije. Ajda je prišla iz Azije v Turčijo in od tam v Italijo. Nemci so jo poznali že v 16. stoletju. Vinska trta je doma v Aziji. Leta 231. so jo prvič zasledili na Nemškem, leta 282. pa so jo že sadili ob Renu. Kava je iz Levante in Turške. Prvo kavarno so odprli na Dunaju leta 1683. Tobak je doma iz Zapadne Indije.
(Ciganski kažipot.) Opazoval sem cigane, kako si zaznamenujejo pota, kjer hodijo, da jim
morejo drugi cigani slediti. Navadno se cigani razkrope na vse strani. Da pa jim je moči, se zopet sniti in da vedo, po kateri poti je cigaa šel, pa si vsak' cigan na križpotu odlomi maio vejico in jo položil kraj poti, in sicer tako, da je odlomljeni konec obrnjen v smeri, kamor je šel cigan. Ko pride sledeči cigan, vidi takoj to znamenje in jo ubriše za njim. Enkrat so jim nagajivci pred neko vasjo nalašč obrnili vejice v nasprotno stran. Potem na so iih v vasi opazovali, kako so se hudovali drug na drugega, ko s* tako dolgo časa niso mogli najti.
Mali oglasi. Sprejme se sko obrt z ys< 1 oskrbo
pri mojstru Zidasiti se je p: i Iranu Svetem, Mizarskem moj-tru r Tnimšlju Štev. 9, poita Ig pri Ljubljani.
Kupim vezan kozolec
(<topler>), nor a'i star, dobi o ohranjen.
Ponudbe s ceno na .Gospodar, postno ležeče Metlika.
Ako imate kaj ua prodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, priobčujte ▼ našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za «Male oglase* 24 K, polovica tega prostora 12 K. Najmanjši oglas 8 K. Denar pošiljajte redna naprej I
■	Kupim hrastove,
V" bukov* in smre-I"	kove hlode za žago.
1_B_1.1 _ Ponudbe s ceno na na-
W slov: IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in psrna žaga t Ljubljani, Metelkova ulica št. 4.
Na prodal je
dobro ohranjena (aiannhelmska) mla-tiloica s iresilcem za slamo,
Josip Černe v Zgornji Šiški št 39.
Hlode (krije),
deske in trame iz mehkega in trdega lesa, in sicer vsako mi.ožino, kupi po najvišji ceni družba „Impex" v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Vpoštevajte oglase (inserate) t »Kmetijskem listu" 1


a»trn*

Pr- SVETLA
tehnika — elektrotehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
1. Pogačar v Ljubljani, Mestni trg st. 25.

<t

Delniška družba
H
EKONOM
ti
vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda 10.000 komadov po K 200'—, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči le z delnico in nič več. Vsak delničar ima en glas. Sredi marca se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarji družbe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe „EK0N0MA".
Pojasnila in položnice za vplačilo daje
pripravljalni odbor »EKONOMA"
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, uli"
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; ekspozitura v Ptu:u.
ruska g.r.nica z rezervnimi zakUdi okrog 53,000.033 kron. — Brzojavni naslov: Banka, ijjbija^a.
Sprejema vloge na knjižice in tekoiS raiun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju. it. 261. valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. ^MSHS^mi^^	.........— « IH I ...............................
Uradnik : dipl. a#r. A, Jamaik.	Nft*»I» Maift* ti«k*rn»; L i. r LjuUjaai.