»PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Offkial Organ Yugo»Iav Federalion, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zrere — GLASILO — PROSVETNE MATICE . J. & Z. IT. — NO. 1614. CHICAGO, ILL, 17. AVGUSTA (Au«urt 17), 1938. Publi.h,d W„kly .t >801 a U.nd.l. Ar..^..,. LETO—VOL. XXXIII. POSKUS GOLJUFANJA ZVEZNE VLADE PRI TVA ODŠKODNINSKA ZADEVAZ VEZ. SENATORJA BERRVJA & CO. Priče pripovedujejo, da gre za pravcati "poskus ropa" SEN. BERRY IN TOVARIŠI SO NAKUPILI ZEMLJIŠČA O 0KR02JU NORRISOVEGA JEZU, DA BI ZANJE SKOLEKTIRALI MILIJONSKO ODŠKODNINO OD ZVEZNE VLADE SKOZI CGENJ ZO DUČEJA Že pred ve« meseci je prišlo I fati zvezno vlado". Vpraian. v javnost, da bi demokratski,kaj miali o stvari, je odvetnik n«i»rrr« i Rom, /T^n Ziegler odgovoril: "Jaz »e stri- senator George L. Berry (Ten-nessee) in njegovi poslovni tovariši radi dobili odškodnino od zvezne vlade za zemljišča, ki as jih pridobili v dolini, ki je bila poplavljena, ko je bil zgra- njam, da je bil storjen poskus, da se ogoljufa zvezno vlado." Berrjrjev marmor zanič i Glavni geološki ekspert T. jen znani Norrisov jez. Orne- V. A., major Edwin C. Gckel. njena zemljišča, o katerih trdijo, da vsebujejo bogate sklade izvrstnega marmorja, se je cenilo na pet milijonv dolarjev. To cenitev pa je ovrgla posebna zvezna komisija, ki je izjavila, da so dotični skladi vsled slabe kakovosti marmorja "brez vrednosti". En dolar za zemljišče Zadeva je prišla pred zvezni kongresni odsek, ki preiskuje delovanje TVA (zvezno pod-vzetje za elektrifikacijo ten-nesseške doline). In ena izmed prvih prič, ki so nastopile pred odsekom, je izjavila, da se je plačalo za večino izmed 241 zemljišč, ki jih v omenjenem •krofrju lastujejo ali drže v na jemu sen. Berry in tovariši, tako malenkostno ceno, da je posamezno zemljišče stalo vsakega izmed njih po en dolar. Kakor je videti, so bila ta zemljišča kupljena ali vzeta v najem potem, ko je bilo že znano, da »e bo gradil Norrisov jez, ki bo omenjeno okrožje poplavil. Nameravana goljufija? Pri zaslišanju je bil navzoč tudi dr. Arthur E. Morgan, odstavljeni načelnik TVA, ki trdi, da je bil v tem slučaju "namen, ogoljufati zvezno vlado". Berry je to zanikal, izjavil pa j«, da ga je zvezna oblast "o-ropala" (ker je zvezna komisija proglasila omenjene sklade za zemljišča "brez vrednosti"). Dr. Morgan je tudi povedal, da sta bila ostala direktorja TVA, Davied E. Lilien- pa je povedal preiskovalnemu odseku, da je marmor iz Berry-jevih kamnolomov zanič, ker je preveč luknjičast. Vzlic temu se ga je rabilo pri zidanju nekega zveznega skladišča v VVashingtonu, nekega poštnega urada in pri več drugih zveznih poslopjih. Napravljen je bil tudi poskus, da se ta marmor rabi pri zidanju poslopij TVA, kar je Eckel preprečil. Namen teh poskusov ie bil, da se umetno ustvari tržna vrednost tega marmorja. O tem marmorju je bilo rečeno tud.' v poročilu devetih geologov, ki so stvar preiskali za TVA, da je "brez komercialne vrednosti". Vzlic temu je bil ta marmor rabljen pri gradnji več zveznih poslopij, ne da bi se Ce znamenja in poročila iz Moskve in Tokija ne varajo, potem zaenkrat še ne bo velike vojne na Daljnem vzhodu, kjer »o se koncem julija začeli ob-delavati s puškami, granatami in bombami Rusi in Japonci, ki se niso znali drugače sporazumeti o točni mejni črti pri Cangkufengu na rusko-mand* žurski meji v bližini Koreje. Ta poročila so namreč najavila premirje in ustavitev sovražnosti. Premirje sloni na obstoječem stanju. Rusko vojaštvo o-stane na pozicijah, ki jih je zajedlo, japonsko pa na svojih. V Moskvi pravijo, da so s tem zadovoljni. Tekom premirja bo šla na delo komisija dveh Rusov in dveh Japoncev, ki bo skušala določiti pravo mejno črto. Pred kratkim smo poročali, da se Ja italijanskemu diktatorju Mussoli- I Koliko tO premirje pomeni, niju takorekoč potrlo nekaj "kolesc" in da sahteva od faaističnik prvakov. Se Zaenkrat ne da Ugotoviti da ae udejatvujejo v ra.nih akrobacijak. Gornja fotografija je doka. reani« ! I»tO se tiče koristi, ki jih ima od Vaeta j. bil., k. j. eden faii.ticn.k prvakov tega ena ali druga stran. Ce so Rusi skušali spraviti Japonce v zadrego tik pred veliko o-fenživo proti Hankowu, so najbrž dosegli svoj namen. Japonci so zdaj v strahu in si najbrž ne bodo upali pošiljati vojaških ojačenj na Kitajsko, vsled bojazni pred Rusijo, kar je dobro za Kitajce. Toda premirje je Rusi in Japonci so sklenili premirje v Čudne zablode Delavske stranke New Yorku STRANKA JE INDORSIRALA KANDIDATURO KOMUNISTA-FASISTA VITA MARCANTONIA, PROTI ČEMUR SO NASTOPILI SOCIALISTI IN SOCIALNI DEMOKRATI Newyorški 20. kongresni o-ini nikdar dobil zadovoljivega kraj je do zadnjih volitev za- odgovora. To je bil jasen slu-stojal v zveznem kongresu Vi- čaj graftanja na račun dveh to Marcantonio, človek čudnih nesrečnih Italijanov, pravi političnih nagnjenj, o katerem Oneal, ki sta čakala smrtne obse ne more točno reči, ali je sodbe za zločin, ki ga nikdar bolj komunist ali fašist, ali o- nista izvršila! . boje ali nič, ali zgolj politični slepar. Brati se namreč z obojimi in govori časih isti dan na shodih fašistov in komunistov. Mooneyjeve izkušnje Tom Mooney je imel slične izkušnje z M. D. O., nadaljuje noati omenjenega poročila, akocil akosi ognjeni obroč. Jeklarska Icnr nora. IJ A PO N S K E BOMBE DE jeKiarsna Korpora-| 2UJEJ0 NA HANK0W cija razkrinkana Za Sangajem, Nankingom, —* Cantonom in drugimi kitajski- Pred kratkim so nastopile fmi me*li' ka^fra so ž,r- __u: tev pobesnelih japonskih m;li- . taristov, je zdaj prišel na vr- uc,arec za japonski prestiž in sto tudi Hankovv, začasno glav- Je vprašanje, ali bo kwantun- Ko je newyorška Delavska 0neaL V Januarju 1. 1929. je stranka pred kratkim indorsi- Mooney obdolžir M. D. O., da rala njegovo ponovno kandida- ko,ekta prispevke za njegovo turo (na republikanski listi), obramb°. denar pa obdrži sa- so takoj vstali socialisti ter od- ma- N>e*°va obdolžba je bila povedali sodelovanje z Delav- objavljena v newyorškem "Moško stranko, tem so'se~ pa "pri- |nitorju" dne 2. feb. 1929. "Oni družili tudi social-demokrati nuo n,kdar Poslali prebitega (soc. stara grada) in James cenU Tofn Mooneyjevemu o- Oneal, eden vodij soc.-demo- *>™mbnemu odboru", je tedaj pred senatnim odsekom, ki pre iskuje protiunijske aktivnosti ^^Ino^^^^j;:**9w j;okupira ponski generali so začeli prete- Mandžurijo) pripravljena ubo-kli teden pošil jati nad mesto i ^ati Tokio. jcij, priče, ki so druga za drugo izjavile, da je bil spopad dne 19. junija 1937 pred 'hodom vi; . ... . .. ... .MM.op.j, ne na o, se jeklarne korporacije Republi« Jhate, SV0Jlh fmrtn!h pMev.: prej pre.zkus.lo njegovo kako- stee, v Youngstownu, O. d o I o b°mbne aeroP,ant' kl *°Jrg}1 zapisal Mooney. Jasno je, da je Mednarodna del. obrana tudi k;jiV tem slučaju igrala vlogo gr-dega, brezvestnega izkoriščevalca in parazita. vost. na Stvar diši po škandalu . i*- i • - i. nesrečno mesto na tisoče agentov-provokaterjev, k. ..h bomb> „ katerjmi je najela kompaniia. Priče, med katerimi sta bila tudi Vse kaže, da gre za dobro y0ungstownski trgovec C. E. premišljen načrt, iztisniti iz Burkc in njcgov sin Robert, so zvezne blagajne tolsto odškod- izjavile, da so se stavkarji v nino za cenena zemljišča, ki sospioSnem mirno 7R(lrža,i in da brez komercialne vrednosti. | bi ne bii0 nobenih izgredov, da Take stvari sicer niso nič nove- jih niso izzvalj najeti provoka-ga v Ameriki. Brezvestni poli- terji katerim so pomagali politiki in špekulantje so že neka- caji fn šcrifovi pomočniki okra-terikrat napravili take pasku- |a Mahoning. " .... 1 nie Ja lJ se. Tudi pod republikansko ad- v • ...... 1 ... v v omenjenem spopauu je oi1 ministracijo so se godile nece- \ nnb! 0 iLu o i • , . : . . , ustreljen neki Ralph Ross, ki jt* dne stvari. Vzemimo samo t^a- . , .. ' . . J s svojim tovarisem-provokater- ar~ jem ilaraldomVargom hujskal delavce na izgrede. Nato so . . , . ... , kompanijski stražniki streljali ker je dolar njihov bog, se je . „n , .. D . . . J ,r i -.t i- x - ,,n zadeli Rossa, krivdo sc pa poslužijo. V kapitalističnem si- hotclj zvrniu na Mavkarje stemu to n. n.C novega, sa. je jjm , 4„0> ta sistem sam nepošten. — Pre- pot-domski škandal pod dingom. Taki ljudje vidijo pač priliko za dobro "kupčijo" in thal in Harcourt Morgan pri-|i»kava Berryjevega slučaja se pravljena, pogajati se za odškodnino, kar je pa on preprečil. Se strinja z Morganom Druga priča je bil legalni zastopnik TVA, Alvin Ziegler, ki je izjavil, da se strinja z dr. A. E. Morganom, da je šlo v tem slučaju "za poskus, ogolju- PRIČA medtem nadaljuje in na dan u-tegne priti še marsikaj zanimivega. Kako daleč pa bo ta odsek šel v tej preiskavi in ali bodo prizadete zadele kake posledice, je pa seveda nemog'>če uganiti. To je odvisno od mnogih faktorjev. Ladja zadela ob mino V nedeljo se je potopil v bližini gibraltarske ožine francoski parnik Artois, ki je po naključju zadel v podvodno bojišču ob reki Ebro sestrelili mino. Posadka (14 mož) se je iz zraka 18 fašističnih letal, sa-rešila. mi pa izgubili eno. so povzročili silno razdejanje in pobili na stotine hankovvskih prebivalcev. Kitajci so jih sicer skušali pregnati s pomočjo protiletalskih topov, a jim ni uspelo. Bombni napadi na IIankow so v očividni zvezi z novo veliko ofenzivo, ki je bila napovedana za ta teden. Poročili %s jajo, da so Japonci poslali na to fronto na tisoče mož nadaljnega vojaštva in nagrmadili silno množino vojnega materijala, v poskusu, da zlomijo odpor kitajske vojske, ki jim zapira pot v Hankow. Ker so tudi Kitajci poslali na hojišče dodatne čete, je videti, da bo ta bitka morda največja in najbolj krvava bitka v zgodovini eno leto stare kitajsko-japonske vojne. Izgleda, da so evropske za-padne velesile izvajale močen diplomatični pritisk na Moskvo in Tokio, da se sklene premirje, ker jim ni do tega, da bi se razvila prava vojna na Daljnem vzhodu. Anglija in Francija rabita Rusijo v Evropi, kjer je treba držati na vrvici Hitlerja in Mussolinija, ta dva bi pa tudi rajši videla, da bi Japonci najprej opravili s Kitajsko, da bi imeli potem proste roke proti Rusiji. Čigave želje se bodo izpolnile, bo seveda pokazal šele razvoj. kratov, je objavil v New Lea-dru oster članek, v katerem je razkrinkal Marcantonia neznačajnega politika, nem je pa tudi razgalil delovanje Mednarodne del. obrane (International Labor De-fense). ki je komunistična or-jrudiirjf7o£aju^Harlan?Ky.~, ganizacija in kateri stoji na ce- ki so bili po.slani v dosmrtno ječo zaradi ubojev tekom spo- še en tak slučaj Se ogabnejši je bil slučaj z lu — komunist-fašist Marcan tonio. M. D. O., pravi Oneal, je kakor vsi ostali "nedolžni klubi" komunistične stranke vedno zvesto sledila in še sledi "strankini liniji". Najnovejši dogodek, ki potrjuje to trdi- pada s kompanijskimi pobojni-ki, v maju 1931. Delavska o-brana v Chicagu (I. W. W.) je tedaj nabirala denar za pomoč družinam obtožencev in za njihovo obrambo. V novembru iT" jeD bi! komunista j 1932. jeeden obsojencev," nam" ?" . Bea,a- kl,Jc 1929-lreč W. B. Jones pisal iz zapora, da se komunisti potom M.D. Lojalistična zmaga Španski lojalistični letalci so pondeljek v zračni bitki na Raketir pod obtožbo Te dni se je pričela v New Yorku porotna obravnava proti Jamesu Hinesu, vplivnemu vo ditelju newyorške Tammany Hali (demokratska politična mašina), ki je obtožen, da je bil glava velikega raketirskega sindikata, ki je letno osleparil ljudi za okrog 10 milijonov dolarjev. Prosekucijo vodi okrajni državni pravdnik Thomas Dewey, ki je poslal že lepo število newyorških raketirjev za omrežena okenca Sing Singa. Tudi v Ang i|i ni vse zlato kar se sveti! Ko je predsednik Roosevelt res. V Skandinavskih deželah- res je tudi, da so ti zakoni zelo gajnami in določa zasežeuje »liki j« John Mayo, orfaniaa CIO, ki j« pričal pred La Follet-••▼lin senatnim preiskovalnim odae-prtisku je aa tira nje civilnih •*«*odii„. da ao bili otroci in #•»• **pad«n a strupenimi olinl tekom pri Yni.nf.lown Sbeet A Tube ••mpatsijj. pred meseci sklenil poslati v so delavci in kmetje močni na pomanjkljivi in da je vsa an-Evropo posebno komisijo, da zadružnem in političnem polju gleška delavska in socialna za-prouči razmerje med delav-; in so izvojevali res napredno konodaja prikrojena tako, ka-stvom in kapitalom v Angliji delavsko zakonodajo. Toda kor bolje služi kapitalističnim in škandinavskih deželah, je Rooseveltova komisija je ,>la interesom. In slednje najbolj marsikdo mislil, da je bil ta ko- najprej v Anglijo, in šele po- zanima naše kapitaliste, ki si rak napravljen v interesu ame- tem na Dansko, Švedsko in tudi žele take "delavske Pariškega delavstva. Saj smo že Norveško. Zato, ker je Anglija ščite", tolikokrat čitali, da ima Angli- bliže, ali ker ima morda na-ja "vzorno delavsko in social- prednejšo delavsko In socialno no zakonodajo" in da je v tem zakonodajo? pogledu "daleč pred Združeni- . . mi državami". Toda Roosevelt , Nlkar ie ne t,cp,mo se je odločil za ta korak šele v *rok dnigje. Anglija pod silnim pritiskom od strani najbolj zanima ameriške kapi-— ameriških kapitalistov. taliste, ker nima prav nič napredne delavske in socialne za- Kako to? Skandinavske dežele Protidelavski zakoni Angliji ni nikdar manjkalo zakonov, naperjenih proti de-lavcerrt. toda najreakcionar-nejši zakon te vrste je bil sprejet 1. 1927., po generalni stavki 1. 1926. Ta zakon sploh onemo- unijskih fondov za slučaj prestopkov (podpiranje stavkar-jev v kaki drugi industriji itd.) ; in poleg drugega nalaga kralju (če se vladi zdi potrebno), da proglasi obsedno stanje v slučaju velikih stavkovnih gibanj. obsojen na 20 let ječe, zara di udeležbe v stavki v Gasto-niji, tekom katere je bil ubit en policist. Beal puščen na cedilu Beal je tedaj ušel v Rusijo, pozneje se je pa na skrivaj vrnil v Združene države, komunizmu pa pokazal hrbet. Pred več meseci pa je bil Beal prijet in odveden nazaj v North Ca-rolino. Ce bi ne bil mož pokazal hrbta komunizmu, bi bilo to pot spet mnogo krika o "o-mreženju", kakor pred 11 leti, ko so ga komunisti in M. D. O. branili na tej podlagi; ker pa se je bil medtem odpovedal komunizmu, je zdaj kom. stranka nasprotovala temu, da bi se ga branilo, dasi je Beal danes isti mož kot pred 11 leti in v ječi pod isto obtožbo kakor tedaj. In M. D. O. je prisluhnila diktatu komunističnega vodstva ter prepustila Beala njegovi usodi. Marcantonio je bil tedaj načelnik M. D. O. "Tak človek bi lahko reprezentiral tekstilne kapitaliste," pravi Oneal, "toda nikdar delavskih mas!" Parazitska organizacija Oneal gre nato dalje in očita M. D. O., da je postala notori-čna vsled svojega parazitstva v delavskih omreževalnih slučajih vse od dni omreženja , Sacca in Vanzettija. Komuni- Namen tega zakona je: Pffi-Ltičnt stranka je tedai sporoči- Imeniten zakon — za kapital 1 težiranje privatne (kapitalistične) posesti; preprečevati razširjenje stavk in obvarovati industrijske profite; vzdrževati ali ustanoviti vladno organizacijo za razbijanje stavk; ka- goča vsak poskus generalne |pj kone! Res je, da ima zakone o stavke, ker določa drastične Snovati posamezne unioniste še imajo i brezposelnostnem in bolnliktm kazni za unijske voditelje in | j 8tavko; zaseči unijske vendar napredno delavsko za- zavarovanju itd., toda take za- člane, ki agitirajo za stavko v konodajo, se bo Čudil čitateli; kone imajo vse evropske drža- kaki drugi industriji; uvaja triu komisija je šla tudi tja. 2e ve, tudi Nemčija in Italija; in do kontrolo nad unijskimi bia- fonde; in centralizirati vso ob-(Nadaljevanje na 4. strani.) la v Moskvo (1. 1926.), da je nabrala pol milijona dolarjev za obrambo teh nedolžnih žrtev kapitalistične "justice". Ali je nabrala toliko ali ne, se ne ve, gotovo pa je, da je nabrala velike vsote. Toda Bostonski obrambnf odbor je decembra 1926, poročal, da je ponovno vprašal M. D. O. za račune, pa O. nabrali na tisoče dolarjev za žrtve v tem slučaju, "toda niti enega centa niso porabili za našo obrambo!" Nato je dodal svarilo: "Svarim delavce vsepovsod, da ne dajo nobenega denarja za našo obrambo!" M. D. O. kolekta— za-se! Oneal komentira: "Tu je bila komunistična M. D. O., kateri zdaj načeljuje Marcantonio, prežeča na unijske rudarje, ki so bili v dosmrtni ječi zato, ker so skušali organizirati rudarje v notoričnem Harlanu. Mnogo teh rudarjev je že nastopilo kazen, njihove družine so živele v pomanjkanju, drugI rudarji so čakali na obravnavo, ki jim je obetala slične obsodbe, medtem je pa komunistična Mednarodna del. obrana ko-lektaia denar, češ, porabljen bo za obrambo obtožencev in pomoč njihovim družinam, v resnici ga je pa očividno porabila v druge svrhe." Ropanje navrevnejših "Druga ogabna stran tega slučaja je navedena v knjigi Malcolma Rossa: "Machine Age in the Hills", ki jo je izdala založba Macmillan 1. 1933. H. I. Doan, rudar iz harlanš^e-ga okraja, je bil klican v Chicago, da bi dal komunistom nasvete z ozirom na pomožno akcijo za obtožence. Ko se je Doan vrnil v Kentucky, je podal zapriseženo izjavo, da je komunistična stranka,, tedaj "solicitirala (nabrala) tisoč dolarjev na dan v pomoč našim rudarjem, ki ne dobivajo nič od tega denarja; oni nabirajo oblačila za nas, potem p» izberejo izmed nabranih obfek najslabše cape ter nam jih po- (Nadaljevanje na 2. strani.) PROLETAREC _ UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA._________^ IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Dalavska Tiskovna Drutba. Chicaga, III. (GLASILO JUGOSLOVAN* K L SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah aa celo leto $3.00} tu pol leta $1.75, aa četrt leta $1.00. 1 n osema! vo: za eulo UU> $3.50; za pol leta $2.00. Pr»J*tar*c, Auguat. 1.7, ,1938 MIR MED PARAGUAY£M IN BOLIVIJO Vai rokopiai In uglasi moraja biti v naAcm aradu naj|ioai»«>e do imiulfljku popoldne za prlobčltev v itevilki tek^fpa tedna. ^ ^ K O L ETAREC Publiahed every WednfsKlay by the Jugoalav WorkmenN Pnbftuhlng Co., Inc. Eatabliahed 190G. _ «v Glasnik", ki je bilo kompromis med "Svo- : hodno Mislijo" fo "Hlapcem Jernejem" in drugimi nasvete-vanimi imeni. Vrata v novo u-gtanovo so bfla odprta vsem naprednim društvom in poaamez-nikom, ki so se strinjali z njenim programom. Vsak član plača 10 dol. pristopnine, ki se steka v uManovnt »klad revij«. Dobiti je .treba več ti#oč v ua-prej plačanih naročnikov, prt-den ae začne izdajati revija. Tako smo sklanili. (Dalje -prihodnjič. ) ČUDNE ZABLODE DELAVSKE , STRANKE V NEW Y0RKU Ju in o« me ritki republiki Bolivija in Paraguajr »ta •a va4 lat srdito bojevali aa posest močvirnntefa o»em-Ija CKaco. dokler »e nista popolnoma izčrpali. Potem •elo ja njune driavnike srečala pamet — malce kasnn, a ne še prapoasso —, da so sedli k zeleni misi. Na sliki ja paragvajreka delegaeija, ki ja prišla k podpisu mirovna pogodbe. Na daani ja vodja delegacija dr. F. Riart, ki ravna podpisuje pogodbo, na »radi psa para-gu«yski general Esigarribla, ki ja vodil paraguajrsko armado. Rojstvo delavske revije IVAN J0NTEZ sameznik lahko uresničil kaj takega. Kar se mene tiče, sem na stvar "pozabil". Potem sem se stznanil z najmlajšim članom B^PHMHM ♦ naše bratovščine, Milanom v taki potrebni dobi, ko se ruši vse, kar je bilo VKleti se včeraj (Prunjoti vin nek je h d napisan l jute jia nxJco ilt luvsko revijo Z njim sva pon»>v- "večno", ko druga za drugo padajo stare vrednote in si človek 'Vzaji-mna Svoboda", ki ga je prioteila r svoji julijski številki/ na pečina, ob ka-(linjenih državah ameriških, dan ali dva po objavljenju iz- teri se ie razbilo sproti vsako v Clevelandu, Ohio, izšla prva ginii na smetišče, kar je usoda upanje. Petičnejši ljudje se ne . ilka "Cankarj t-vega Glas- dnevnega časopisja. "Mladin- ^nimajo za take "nepraktič- (Nadaljevanje na V. strani.) aljejo." Izjava je na straneh 184-5 v omenjeni knjigi. "Ta dogodek je bil tako ogaben" komentira Oneal, "da ni treba reči več kot toliko, da tako počenja nje ni prav nič slabše od ropanja mrličev." • i M. D. O.—lutka komunistov a Oneal nato pravi, da ni M. D. O. Ie lutka kom. stranke, temveč tudi kom. Internaciona-le. O. Piatnitsky je na M13. plenumu" eksekutivnega odbora kom. Internacionale, v decembru 1933. odprto priznal, da so organizacije kot M. D. O., \Vorkers' International Relief. Kx-Servfce M en's League, Friends of the Soviet Union iid. "masne organizacije" komunistične stranke. Oneal pravi: "Vito Mareantonio načeljuje M. D. O. kot Član kom. stranke ali ae je pa obvezal, slediti "strankini liniji". Ce bo izvoljen v kongres, bo tudi sledil tej liniji, razen če bi njegovi fašistični prijatelji izvedli nanj hujši pritisk." Nemogoč kandidat Oneal zaključuje svoj <*la-nek z izjavo, da se je oglasil, ker smatra za svojo dolžnost kot član Amer. del. stranke, da isto posvari pred takim, za de-lavatvo nesprejemljivim kandidatom, kakor je Mareantonio, obenem komunist in fašist in nesprejemljiv v eni ali drugi vlogi. iaami s« potikajo tolpe zločincev, ki kradejo, ropajo, W1»M. mesečnika za fepostorji ski »tet , kot mladinska pobil- nt" podvigi, ki ne liodjo divi- o; in tu pa tam se najdejo obupanci, ki v hipni ponorelosti' * ZH slovenske Ame- kacija tudi ni mogel zamašiti dend v dolarjih; da bi se vz- . . • « a « ; rikance važen dogodek. S tem te vrzeli. 4 Družinski koledar budilo ?animanie 7a to stvar :ajo uničevalnim silam potresa, zavirajo puiiM^nf Ikilit irp/inunn •/ iiaminnm nA in "\1uiaL-i uu rta iiuLroici t* _ t • 1 _____j. r • ____»_ i Potresi pridejo prav tudi zločinskim elementom ki izrabijo splošno zmedo za krajo, rop in dodatno razdejanje ... Zdaj si pa zamislimo takole situacijo: potres ruši mesto; med pomagajo uim.v»aimui HM |iu«ifM, —-• -• ^ kronano z uspenom po- in "Majski Glas" B# pa t i:ivnoati se ie on 7delo akcijo, M, Mj je tsman v.ak napor... I« ljudje, ki j.m kaU- žrtvovaln<) priMdtv^je samo enkral na ,eto & njun ob. ^^o/e povsem 1 žarek ll nun i a Boj zaradi ("'iiikarifvt graditi? Ali naj skličeo zborovanje, da se dožene, kakšno ope- da ta dogodek vzbudil tud. ki se je pa pone.rKii, v prvi k() JO Je ^ ,)osiaiu v ko bomo rabili pri zidanju novega mesta in kam bomo ali po zanimanje sodrugov v stari do- vrsti zato, ker so ljudje, ki ! Cleveland Ljubljana tu so jo njo — potres naj pa med tem ruši in zločinski element nemo- movini, bom v naslednjem po- jo upravljali, precenjevali na- 1>a dt>biii v roke klerikalci or-teno divja? Ali pa bi bilo morda bolje, najprej napraviti red in dal kratek opis spočetji in roj- kupno silo na našem knjižnem! Kanjzjranj v skupini "Jugoslo-rešiti, kar se rediti da — načrte bomo pa delalt potem, ko bomo stva naše nove revije, "Cankar- trgu, kar je prineslo precejšnjo vans^ kulturni vrt" je bil na videli, pri čem smo? jevega Glasnika", upajoč, da denarno izgubo in povzročilo J yišku# Toda kierikalci. pod Ali ti ljudje se ne morejo zediniti ne za to ne za ono. Inl^m 8 tem ustregel čiiateljem f prezgodnjo smrt ie ustanove, i vod.stvam tajnika omenjene or-preden veš, kaj se prav za prav dogaja r so si že v laseh! sodružne "Vzajemne Sv o bo- Več: sreče je bilo s -Prosvetno ganizadjet Jožeta Grdine, niso __de • MatlC0 ugoslovaivske sociali- < hoteli nič slišati o zahtevi na- Slovenci v Ameriki smo bil, stične zveze, ki še vedno vrss prednih elevelandskih društev, brez slične publikacije, odkar svoje delo. Ali ta ustanova la- • združenjh v ''Akciji za postaje 1927. leta prenehal izhajati hko izda le po eno knjigo naLjtev Cankarjevega spomeni-leposlovno - poučni mesečnik leto in še to večinoma ponatise da bj jjni prepustili soho "čas", ki ga je izdajal bivši iz "Proletarca" ali v starem ki ^ jo ta društva zahtevala! Clevelandčan Frank Kerže. kraju založene knjige. Več ne ^ slovenski klerikalci niso Vzrokov, da je moral "Caa" more storiti, ka jti naš knjjžni I imeli ene lepe besede za Can-umreti, je bilo več, poslednji trg v Ameriki, ki ni bil nikoli dokler je živel in delal, udarec mu je pa prizadejala velik.se je zadnjih deset let, zato ^ bija Jfrda farsa £e preselitev v Ljubljano, kjer se pod pritiskom slabih časov in Frey dolii vodje CIO, da so komunisti Kot priča je nastopil pred I)ie.sovim kongresnim odsekom za preiskavo neameriških aktivnosti tudi znani sovražnik John L. Levvisa, John P. Frry, predsednik kovinskih strok v Ameriški del. federaciji. Frey je izjavil, da so vrste CIO polne komunistov in da lahko imenuje 60 vplivnih vodij CIO, ki so komunisti ali komunistični simpatičarji. "CIO je gnezdišče komunizma", je dejal stari sovražnik vodje CIO, Levvi.sa. Kongresnik Dies je po zaslišanju Freyja dejal, da bo Lewmu dana prilika, zavrniti pred odsekom Frey je ve obdolžitve. Cleveland v stiskah Velika brezposelnost v Clevelandu je dvignila število delavcev pri WPA že nad 76 tisoč, dočim čaka nadaljnjih 18 tisoč brezposelnih delavcev, da dobe delo pri tej zvezni pomožni ustanovi. WPA pa ne more sproti absorbirati vseh prosilcev, saj že tako dela na raznih projektih od 15 do 25 tisoč preveč ljudi. Ker je mesto že tako v hudi finančni zadregi z ozi-rom na relif, je nujno potrebna nadaljna pomoč od strani zvezne vlade. In vendar je problem čisto preprost in enostaven; napravi red in reši, kar se rešiti da, potem boš pa šel na delo in skušal zgraditi nov dorn, ki bo bolj varen pred potresom! Načrt t: bodo narekovale najnovejše izkušnje, nekaj gradbenega mat?-rijala boš dobil iz razvalin, ostalega si bo* pa poiskal tam, kjer ti bo najbolj priročen in kjer boš našel najboljšega. Vsi vemo, kaj bi radi: nekaj novega, nekaj znosnejšega, nekaj pametnejšega, podtenejšega kot je to, kar imamo. Novo hišo hočemo, v kateri bo življenje znosno in kolikor mogoče svetlo. To vemo. Ne moremo se pa zediniti za načrt, za ča» graditve, za stavbni materijal in podobno, torej za po robnosti. Letalska nesreča V pondeljek je treščil v morje v zalivu Guanabara v Braziliji nemški potniški hidroplan Anhanga, pri čemur je bilo ubitih šest potnikov in troje mož posadke. Blago iz — mleko Zvezni poljedelski depart-ment je izdal poročilo, v kate* rem daje razumeti, da so znanstveniki iznašli proces, po katerem se lahko dela nmetna volna iz caseina, ki se pridobiva iz — posnetega mleka. Iz te volne se da baje delati lepo in trpežno volneno blago za obleke. Tudi za vsakega arhitekta ne maramo.. . Proti nekaterim imamo predsodke, ker nam njegovo ime ne zveni dovolj domače, proti nekaterim pa pomisleke zaradi barve samoveznice itd. Mislim pa, da se bomo sčasoma toliko zbistrili, da ne bomo več gledali na take brezpomembnosti, temveč se vprašali, ali ima mož, ki nosi, recimo, rdečo samoveznico, v glavi in srcu kaj dobrega za nas... Saj bo človek nazadnje spoznal, kaj je dobrt zanj in kaj slabo, kaj je važno in kaj ni važno, kaj je glavno in kaj postransko, kaj lahko še počaka in kaj ne more počakati! Moral bo. Zato vzlic slabemu videzu ne obupujem, temveč upam, da se bo nazadnje vse prav izteklo. In dokler upamo, tako dolgo živimo. Nič delj. I. J. Pota Rooseveltove zunanje politike so čudna in tajinstvena Naslov lahko služi za uvod. Gre pa za tako zvani nevtral-nostni zakon, ki daje predsedniku Združenih držav moč, da prepove izvažanje vojnega materijala in potrebščin v države, ki so zapletene v vojno. To samo po sebi bi še ne bilo tako .slabo. Toda zakon določa, da je predsednik tisti, ki naj najprej odloči, ali so neke dežele zapletene v vojno ali ne. In tu se je začela farsa. Ko je Mussolini začel s svojo "kolonijalno ekspedicijo" v Etijopljo, je bil predsednik Roosevelt mnenja, da je bila te vojna; in sledila je prepoved pošiljanja vojnega materiala Italiji in — Etijopiji. Prišla je revolta in fašistična invazija v Španiji, človek navadne pameti bi mislil, da gre za oboroženo vstajo proti zakoniti vladi španske republike, torej za notranjo zadevo Španije, ne za vojno med dvema državama. Ali Roosevelt je odločil drugače. V Španiji je vojna, je dejal. In embargo je bil tu. Ta embargo ni škodoval rebelom — ti dobijo potrebščine iz Amerike preko Nemčije —, je pa udaril zakonito Špansko vlado, ki ne more dobaviti iz Amerike stvari, ki so ji nujno potrebne v boju s uporniki in njihovimi fašističnimi zavezniki. Te stvari dobiva zdaj večinoma od sovjetske Ruaije. Ampak ko so japonske armade vdrle na Kitajsko, kar se j* vsakemu povprečnemu Človeku videlo kot prava osvojevalna vojna, se pa Roosevelt ni mogel odločiti za enako politiko kot V slučaju Etijopije in Španije. Eno leto že divja vojna na Kitajskem, toda za Rooaeveltovo vlado še vednb ne obstoji. In tako Japonci za gotovino še zmirom lahko kupujejo vsakovrstne vojne potrebščine in surovine v Združenih državah; tudi Kitajci jih lahko — teoretično, kar pa je brez vrednosti spričo ja- njegovi novi sotrudniki niso j vsled vedno večje umrljivosti znali približati miselnosti in cu- med našimi izseljenci tako skr-stvovanju našega človeka v A-[čil, da se zdaj ne bi več izpia-meriki, kateremu ga je popol- eala izdaja kakršne koli knji-noma odtujilo. Naročnikom je ge. bilo žal, Keržetov "čas" so Nekateri posamezniki so po-imeli radi, saj se ga še zmirom skusili s samozaložbo. Ivan spominjajo, ali za prenovljeni Zorman je tako izdal štiri zve-"čas" se niso mogli ogreti. Ta- zke svojih pesmi in zvezek preko smo ostali brez vsake le^o- vodov slovenskih pesnikov klovne revije. ("Slovene (Jugoslav) Poetr.v". Nastala je vrzel, ki smo jo li>28), pred dvema letoma je občutili bolj ali manj vsi: pri- pa poskusil svojo srečo na enak jatelji preminulega "časa", še način tudi Ivan Zupan s svoji-bolj pa maloštevilna bratovšči- mi pesmimi. Ali jaz dvomim, na samoukov, ki »o bili pre- da sta pokrila stroške izdaj, vzeli nalogo, pisati za našega Toda večina izmed nas ni mo-izseljenca v njegovem doma- gla napraviti niti takega po-čem jeziku. Baš tista leta se je skuša, ker nismo imeli potreb-ta bratovščina za naše razmere nih denarnih sredstev, precej pomnožila: Ivanu Mol- In tako smo si vroče želeli: ku, pesniku Ivanu Zorniku in "Ko bi imeli vsaj skromno me-drugim so se pridružili Anna sečno revijo . . ." Ali vse je ka-P. Krasna, Katka Zupančiče- zalo, da se ta naša želja ne bo va. Milan Medveštk in drugi, uresničila. Poleg teh je pa zadn jih vrsto Ko sva 1930. 1. z Molkom /rolet v skritem kotu Michigana vorila o tem, je on menil: počivalo zgovorno, prepriče- "Razmere so proti takim pod-valno pero Etbina Kristana, vigom . .. Kje boš našel denar, ki ga je boj z skromen obsta- naročnike? ... Prepozno za nek oropal časa za literaturo, take stvari med nami..." Ne rečem, da nismo imeli kje Tudi meni se je tako videlo, odložiti sadov svojega prizade- Toda žel ja je ostala., vanja s peresom. Imeli smo Pred nekaj leti sva govorila "Pro*veto" in "Proletarca" o tej stvari v. mihvauškim roja-(brez malega vsi slovenski lite- kom Frank Novakom, ki je porami delavci v Ameriki se pri- tem začel kovati načrte za ure-števamo k idejni skupini, ki jo sničenje naše želje. V mislih je zastopata ta lista), daljo "Mla- imel napol leposlovno in napol dinski list"* in "Amerfški dru- turistično mesečno revijo, kate-žinski koledar", .zadnjih p*r ro je upal vzdrževati z oglaša-let pa še "Majski Glas". Toda njem raznih turističnih in leto-prva izmed omenjenih listov, vičarskih reso rt c^ v itd. Toda vsled njunega dnevno-^politič- Novak je umrl, preden je mo-nega značaja nista bila primer- gel doživeti razočaranje, ki mu na časoipisa za objavljanje nedvomno ne bi bilo prihranje-boljših izvirnih del. Nihče se no, ker časi so minuli, ko je po- ponske pomorske blokade," ki ne propušČa kitajskih ladij. Zares Čudna politika in več kot težko razumljiva. In človek ne more reči drugega o zakonu, ki jo omogoča, da je docela zgrešen, zanič, če ne more kongres napraviti boljšega, potem tudi tega lahko vrže v koš. mu zdaj, ko je mrtev in ne more protestirati, odkrili spomenik. In ko je "Akcija" naposled uvidela, da imajo klerikalci gluha ušesa, ji je bilo dovolj te farse in rodilo se je vprašanje : "Kaj zdaj? Sohe nam ne dajo, prisiliti jih k temu ne moremo.. . Ali smo se organizirali zaman? Pa so se nekateri oglasili: "Ni se nam treba raziti, dokler nimamo ničesar pokazati! če nam klerikalci nočejo prepustiti sohe, naj jo pa imajo, Cankarju to ne more škodovati, mi pa lahko počastimo njegov spomin po svoje!" Zastopniki društev so prisluhnili in pritrdili: "Pametne in pošteno povedano! Ali kaj storiti?" Odgovora še ni nihče vedel. Zalotilo nas je bilo nepripravljene. In tako smo .se razšli z obljubo, da bomo o stvari razpravljali na prihodnji seji. Kmalu po tistem sta se oglasila pri meni s. Milan Medve-šek in Jože Sirci ter mi svetovala, da bi "Akciji" predlagal ustanovitev delavake mesečne revije. "Zdaj je čas za to!" sta argumentirala. "Ljudje hočejo nekaj storiti in to je nekaj dobrega, nekaj, kar bo vsem koristilo. In Cankarju se bomo s tem lepo oddolžili!" In po daljšem upiranju, ker sem pač imel svojo pomisleke in zelo malo vere v uspeh, sem se jima naposled podal. Toda druga seja je bila deljenega mnenja. Pojavil se je namreč še en predlog — da bi zbrali denarja za financiranje biografije Ivana Cankarja. Predlagatelj je bil Vatro J. Gril, urednik "Napredka" (u-radno glasilo Slov. svobodomiselne podporne zveze). Odločitev je bila podana šele na drugi seji, ko je g. Gril umak- 0 OSVOBODILNIH BOJIH ČEHOV IN SLOVAKOV . .. Masarvk se je odpeljal čez mejo in začel izvajati velikopotezni bojni načrt 'za pribor j en je svobode naroda, čigar zgodovinski obstoj, da celo samo ime je bilo dotlej nepoznano premnogim odločilnim državnikom udeleženih velesil. Masarvkovo nastopanje onstran meje je prvič odrezalo linijo vse dotedanje čečke polit i'ke, da bi se mu mogli takoj pridružiti poklicni češki politiki. Mnogo se jih tudi ni strinjalo z njegovo programatično koncepcijo. Dr. Kramar ni šel v zamejstvo v domnevi, da je treba samo čakati, da se ruski val privali čez Karpate in osvobodi Čehe. I/eto 1917. je pokazalo, kolikšna je bila Masary-kova zasluga, da osvobodilnega boja ni stavil na karto carske Rusije, temveč da ga je zvezal z zapadno-evropsko in ameriško demokracijo ... Na strani entente je bil Masaryk prvi, ki je prvi izdelal ideološko stran svetovnega spopada dveh taborov. Vojni program ententinim državnikom je dal ne samo z zahtevo po razbitju Avstro-Ogrske in samoodločbi srednjeevropskih narodov, temveč predvsem s svojo idejno koncepcijo, da je svetovna vojna svetovna revolucija. Samo obžalovati moremo, da so to njegovo koncepcijo državniki in vojaki entente sicer sprejeli, dokler so sukali oio-ije, da je pa niso več dovolj u-}H)števali, ko so bili 7. zmago njihovega orožja položeni temelji novega reda v Evropi. ... Osvobodilni boji Čehov in Slovakov so se izjalovili v letu 1848., ko so na Kromeriškem državnem zboru podpirali reakcionarno vlado Schwarzen-berg-Stadion proti nemškim liberalcem, ki so bili pristaši demokracije, in ko so v gverilskih bojih z Madjari bili s svojimi simpatijami na strani reakcionarnega Jelačiča proti Kossuthu. Niso uspeli, ko so ae po sporazumu hat>sbunške dinastije z Madjari demonstrativno obrnili na carja. Nič jim ni pomagalo sodelovanje s češkim historičnim plemstvom niti udeležba pri vladni večini v "železnem obroču" desnice. Niti za korak naprej niso prerinili stvari Češke svobode, dokler so jo pojmovali samo zunanje politično in iskali za njo oporo ne v gonilnih, naprednih silah zgodovine, temveč v besedilih zarumenelih pergamen-tov. Nobenega uspeha niso imeli, dokler so svoj osvobodilni boj opirali samo na nacionalno misel, ki so jo vaekakor dvignili v slovansko. Čehi in Slovaki so zmagali šele tedaj, ko sa se po zasiugi Masarykovega dela ob usodni uri, ob spopadu družbenih smeri in držav zveaali s ailami družbenega napredka, ko so svoj boj vključili v vtiik tok svetovnega preobraženja in mu dali programatično koncepcijo splošne vrednosti. To Masarykovo delo je pomembno za ves svet. Danes je Evropa spet razdeljena na dva tabora: Pred oboroženim bojem se razvija miselni boj, vse drugače h« kakor pred letom 1914. V takem času vedo Čehi in naj vedo vsi, kakšno moč pomeni ideja svobode, če je t**' zana z borbenostjo! Zdenek Krojecky v "Dal. P d" locaoi iodoi JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK: »ŽINGIS KHAN Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem stoletju v Aziji i0e301 ioe IOE P (Nadaljevanje.) Samo nekaj je čuval genialni vladar. Svoje Bongolsko pleme. Smatral ga je za izvoljeni »arod in za najboljši narod na svetu. Všeč mu je bilo in zelo dobrodošlo, da se niso njegovi rumeni jezdeci zanimali in ogrevali za tare te ali one religije. Bili so trezni, praktični, egoistični jezdeci. Vsi skupaj so z obema nogama stali na trdih tleh zemlje, nemoteni od religioznih sanjarij. In to jim je dalo moč, da so celo stoletje silno prekašali ostala ljudstva. ' Džingis khan je natanko vedel, kakšno nevarnost lahko prinesejo religije. Tudi to stran je sakonito reguliral v knjigi zakonov, Jassi, in prestopke s kaznimi obremenil. Duhovnikom, umetnikom, učenjakom sicer ni bilo treba plačevati davkov, ali za duhovnike je bil v zakonu še dodatek: Nikoli in nikjer ne smejo zavzemati kakšno državno mesto, ne smejo biti uradniki, z javnimi uradi kratko-malo ne smejo imeti nobenega posla. Ločitev cerkve od države je konsekventno izvedel. Niso ga k temu navajale kakšne slabe izkušnje, ker jih ni mogel imeti. Naredil je to po svojem čudovitem nagonu. In vse kar je naredil, je imel preračunjeno, zakaj je bilo treba tako ukrepati. Pozneje, mnogo pozneje, pod vlado njegovih vnukov se je zrušila mongolska država vsled religioznih nemirov. In sedem sto iet pozneje, potomci tega ponosnega osvajalca držav in narodov živi siromašno življenje, iz-mozgavano od duhovščine, ki je je kakor peska v puščavi Gobi, in nenasitna kakor mrčes, ki brenči po puAčavi. Veliki prednik je vedel kaj dela. Vse njegove postave so imele čudovito moč In naravnost požlahtnujoči vpliv na surove mongolske toipe. Nemongoiski kronisti poročajo, da se v državi Džingis khanovi zoper Jasso, knjigo postav ni nikoli nikdo pregrešil. Bila jim je sveto pismo. Sleherni Mongol je lahko pustil svoj šotor odprt noč in dan in dragocenosti kakršne koli pustil kjerkoli, nikoli ni bil okraden. In ''Gospodar sveta" sam? Ni rabil naslovov, časti, simbolov. Njegove listine, njegovi odloki, njegova povelja, ajegove odredbe, njegova pisma niso imela tam, kjer je podpisal, svoje ime nobenega priimka, imena, nič. Tam je bilo prazno mesto in na to prazno mesto jc zapisal dve besedi: Džingis khan. • Več tudi ni bilo potrebno. Ti dve besedi sta imeli nepopisno moč po vsej Aziji. Govorica njegovih listin je bila jasna, trda in brez fepotičja. Ko mu je nekoč preveč vneti in preveč izpisani tajnik predložil neki odlok, ga jeDižingis khan molče čital, prečital, čez nekaj časa pogledal in strmel v pisarja. Nekaj minut nato je tajnik izgubil glavo. Odlok je bil namreč napisan z veliko vljudnostjo in z lepimi besedami, da se je v frazah izgubljal njegov pomen. Kronisti govore, da je Džingis khan znal samo dve molitvi k svojemu Bogu. Ena, ki je prosila za neprestano zdravje, druga za dolgo življenje. Smešno je sicer misliti, da bi ta 8tari bojevnik bil za svoje življenje v strahu. Ne, smrti se ni bal. še kot starec je vodil svoje jezdece dve sto korakov naprej v naskok. Ali bil je moder in je vedel, da je življenje in nehanje mongolskega ljudstva zvezano z njegovim življenjem. Če umre, bo umrlo tudi ljudstvo. Nikdo drugi nima te moči, da bi energično držal v rokah to ogromno državo, vodil armade jezdecev k zmagam in 8lavi. Zato bi rad še dolgo živel. In v tej edini točki je bil praznoveren kakor otrok. Ko so mu nekoč pripovedovali, da je neki Kitajec našel znameniti kamen modrosti, ki daje lastniku večno življenje, je dvignil nebesa in pekel, da so mu našli tega modrijana in mu fa pripeljali. Ali ta kitajski modrijan, čarovnik. ni bil nič drugega kakor navaden, zelo prijazen, dober, pameten star gospod, ki je, mesto da bi Džingis khanu pokazal kamen modrosti, začel z njim dolgočasno posvetovali«. To posvetovanje je vsebovalo samo na »«bi izboren nasvet: "Gospodar sveta" naj se odpove slavi in časti, naj se odpove vsakršnim *«meljskim nasladam in pozabi na svojo <*ebnost. Potem bo spoznal, da mu je vseeno, smrt ali življenje in smrt bo izgubila •vojo grozo. Ali je vase društvo že v Prosvetni matici? Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCIT 99 Z rjovečim smehom je poslal Džingis khan prijaznega starca domov. Kaj naj sploh s tem naukom počne, se je režal. Poročila govore, da se je "Gospodar sveta" &e dolge mesece potem, če so ga prijatelji spomnili na starca in na njegov nauk, silno smejal. I)a bi pozabil na svojo osebnost? Zakaj se je pa potem sploh rodil? Zakaj ima na svojem žilavem telesu toliko zaraslih ran? Zakaj potem jezdijo njegovi jezdeci po vsem svetu ? Dolgo se je še smejal Džingis khan, če se je spomnil tega starega modrijana. Celo v spanju se je včasih zasmejal, če se mu je o njem sanjalo, če se je sredi bitke spomnil nanj, se ni mogel vzdržati smeha. Kajti bila je to modrost modrijana, ki ima pač pomen za slabiče in starce. • Ko danes mi, zdaj po sedem sto letih od tistih dob, čitamo o teh ali onih dogodkih, ki se dogajajo danes v teh stepah in krajih, tu zdaj nekam nenavadnega, tam nekaj nezaslišanega, tam zopet fantastičnega in pustolovskega, ki se dogaja tam daleč, daleč v daljnih stepah Azije, a v resnici nimamo pojma, kaj to mora biti, tako je bilo Evropejcem pred sedem sto leti enako. Slišali so nekaj zvoniti, nekaj ogromnih tisoč jezdecev je pridrvelo v Evropo, na obale Donave, po Sloveniji — a potem pa, kakor pljusk valov, od švrnilo nazaj, pa niso pomislili, da se je nekaj strašnega preprečilo v srečo Evrope. Nikdo v Evropi ni slutil, kakšni ogromni dogodki so se vršili takrat v Aziji. Nikdo ni nič vedel o Džingis khanu. Prvi bojni pohod je krenil iz Azije. Uprl je najprej svoje mrzle oči na sosednjo državo, na cesarstvo Karakitj. Bilo je tako veliko kakor danes Britanska Indija, Ogromna država. Bila je država pastirjev plemena vseh vrst. Ta plemena so ropala dežele, ljudi, živino, kakor se je pač dalo. Vladarji so bili Khitanci, ljudstvo jezdecev kakor Mongoli. Svoj o državo so ustvarili takorekoč in jo povezali z neštetimi ropi. Prejšnja leta so nameravali celo odjezditi v Arabijo. Slišali so namreč o bogatih zakladih te države.Vodje karavane so jim o vsem tem lepo in obširno poročali. In zakaj bi ne šli po tiste dragocenosti? In so jezdili. Ali sline so se jim zastonj cedile Prepričali so Se, da tisti deli Azije, arabske dežele, niso brez vojske in brez obrambe. Ni se dalo kar tako prijezditi in pleniti dragocenosti, ljudi in živali. Ze pri Pamirju so si pobili nosove. Mohamedanskc čete so jim stopile na pot. Napadle so jih dobro oborožene z vihrajočim zelenim preroko-vim praporom s tako strašnim krikom, da se jim je ustavilo srce. Khitanci so kar epustili svoje namene ter se ustavili v Pamirskem pogorju. Naučili so se tako vsaj nekaj. Zelo so se zanimali za to zapadno državo, katera vrata so se jim kar pred nosom zaprla. Vo-jevali so, kolikor se je dalo, s sultanom mohe-medanske dežele, da bi si osvojili ro/ovitne oaze. Džingis khan je bil o vsem tem izborno poučen. Radovedno in potrpežljivo je opazoval te praske. Ugajalo mu je da s Khitanci imeli stem dovolj opravka in se niso mogli brigati zanj. Kajti zanj niso bili brez nevarnosti. Bili so pri vsem tem precej mogočni in poleg tega na vražje ugodnem geografskem torišču. Poti med Iranom in Turanom so bile v njihovih rokah. In to sta bili dve edini veliki trgovski poti, kar jih je poznal srednji vek, ki sta peljali na vzhod. Džingis khan je bil torej vesel, da Khitanci niso biii kako robustno ljudstvo jezdecev. Bili so sicer temperamentni ali slabi politiki, leni, razneženi od udobnosti in malomarni. In niso niti slutili, kaj jim preti. Džingis khan je imel za seboj strnjen narod, dobro vzgojen, poln dobrih vojaških lastnosti. In najprej je poskusil, kako se Khitanci razburijo in kako bi se dalo zaplesti z njimi. Najprej si je podvrgel dvoje plemen, ki sta bili pod vlado Khitancev. Khitanci se niso niti zmenili. Džingis khan je zažvižgal. (Dalje prihodnjič. SLIKA IZ STAVKE " tt^i t j Pred kratkim je bila pod pritiskom državne milice končana stavka v tovarni pralnih strojev družbe Majrtag v Newtonu, lowa. Delavci so to bitko (■■ubili, šlo jo aa 10-odstotno mesdno znižanje, ki ga je odredila kompanija. Na »liki vidite državne miličnike na straži pred enim izmed tovarniških vhodov. Po Ch icagu in okolici (Nadaljevanje.) „ Pisati o chicaških week-end-ih t. j. sobotah in nedeljah in praznikih, se pravi pisati o parkih, muzejih, zverinjakih, izletih na deželo in gozdnih ve- večinoma skozi slumske predele, kjer žive sami črnci, katerih je v Chicagu za majhno republiko. Hiše so večinoma stare in zanikrne, da se vidi na prvi pogled, da še najbolj zaslu- selicah ali piknikih, kamor va.s čijo, da bi se jih podrlo. Sama že zanese. Nu, kolikor se tiče trhloba in nesnaga! In po trh-piknikov, se ne morem pritože- lih, črnih lesenih verandah pa vati, čeprav se tu ne vfši toliko vse polno lončkov s cvetlicami, takih zabav naenkrat kot v ki delajo patetičen vtis. Tistim, Cieveiandu, vendar pa skoro ni ki trdijo, da reven delavec ni-nedelje brez tega. Poleg že o- ma oči za lepoto, niti ne čuti pisanih piknikov, katere sem potrebe po nji, bi jaz pokazal posetil te mesece, odkar sem tu, sem bil zadnje čase še na dveh piknikih: na onem, ki so ga imeli •'Vitezi" od SNPJ 24. julija pri Keglju v VVillovv Springs, 31. julija pa na pikniku društva "Pioneers" SNPJ. Na prvega me je peljal r.aS čarli in največja zanimivost je bil ličen namizni r&dijo, ki g* to milje dolgo vrsto podrtij z verandami, na katerih stoji na tisoče cvetličnih lončkov, postavljenih tja v prizadevanju, da se nekoliko omili in olepša brezupno žalostna slika te velemestne proletarske revščine! In revščina je tod po vsem videzu nesporno kraljica! Dasiravno jc vlak drvel z br- ščica ljudi, ki se razposajeno smejejo na krovih teh jaht, dočim na milijone drugih ljudi niti sanjati ne upa o takem udobju I, Bizjak je pa zaklel: "Pr-mej—, če bi mogel, bi jih vse pometal v vodo! Paraziti!" Prvi in edini znanec, na Katerega sva naletela pri kopališkem poslopju na peščenim obrežju, je bil Vinko Ločni-škar. Na obre»žju je bilo videti res mnogo zanimivega. Ljubki o-troci, debele ženske in moški, koščena strašila, pa tudi mnogo krepkih atletskih fantov in — zalih mladenk in žensk vobče. časih človeka sili k smehu, časih si pa ne more kaj, da ne bi malce bolj na široko razprl oci in polglasno zažvižgal... Nu, s Frankom sva se imenitno zabavala na njihov račun in meni se zdi, da bi ne bila prinesla domov celih kož, Če bi naju bili vsi ti ljudje, ki sva jih srečava-la ter se zabavala na njihov račun — razumeli. Ampak midva sva ves čas govorila slovensko ... > i Ko sva se vračala proti domu, sem občudoval brzo trans-portacijo, ki jo nudi nadulična železnica. Ampak včasih, ko sem pogledal skozi okno navzdol, mi je skoro postalo tesno pri srcu ob misli, kaj bi ostalo od nas, če bi se vlak zvrnil v globočino pod seboj. Proga namreč teče v višini drugega nadstropja, tako da lahko vidite skozi okna v stanovanja v drugem nadstropju, pa tudi preko streh dvenadstropnih hiš... Ne vem, ali se je že kdaj kak vlak nadulične prevrnil v globočino, ampak če se je, potem gotovo ni ostalo dosti živega v njem... Vzlic taki mislim, ki sem jih kmalu brezskrbno odgnal od sebe tet se jim smejal, pa mi vožnja po nadulični zelo ugaja, ker vozijo ti vlaki še enkrat hitrejše kot ulična, dasi tudi ta vozi tu precej hitrejše kot v Clevelandu. Spotoma mi je Bizjak pokazal tudi slovensko cerkev sv. Štefana. Videl sem majhen črn zvonik, podoben majhnemu stožcu, ki toliko da se dviga nad črnimi strehami enonad- Socialistična vlada v Boliviji Poročilo iz La Paza, glavnega mesta južnoameriške republike Bolivija, pravi, da je ministrski predsednik Busch reorganiziral svojo vlado m da so v reorganizirani vladi v večini socialisti. Bolivija je več let vodila krvavo vojno s sosednjo republiko Paraguay, s katero je te dni podpisala mir. Unijski agent umorjen Pretekli teden so neznani morilci umorili pred njegovim domom Jamesa G. Dungana, ki je bil poslovni agent in tajnik-blagajnik podružnice 191 unije soboslikarjev in dekoraterjev. Umor pripisujejo nižinskim e-lementom, s katerimi je bil Du-gan v boju za kontrolo unije. je dobil Victor Zupančič, dru- zino 60 milj na uro, smo se vo- stropnih hiš, ki obdajajo cer gaČe je bil pa podoben vsem drugim chikaškim piknikom: na drugem me je pa doletelo veliko presenečenje. Tiste dni se je mudila tu na obisku moja "druga polovici", ki sliši na ime Pepca. Ker "mi čikažani" nismo želeli, da bi se tu dolgočasila, smo jo sklenili peljati na piknik "Pijonirjev". In čeprav je zjutraj deževalo da veselje in smo že mislili, da ne bo nič s piknikom, pa se je vreme nazadnje sprijaznilo z nami in tako smo se peljali v VVillovv Springs: Mary Udo-vich, stara prijateljica moje žene, zakonca Murnova (on je vozil) in midva s Pepco. Vreme žili skoro pol ure, preden je bila ta revščina za nami! Potem kev. Se posebno pritlikava se zdi ta cerkev, ker je videti v smo pa videli ob obeh straneh bližini veliko, ponosno zidano epše stanovanjske hiše, katedralo ne vem katere kr- proge kjer živi črnski srednji sloj: zdravniki, advokati, uradniki, poštni uslužbenci, trgovci itd. Tod je mnogo lepše. Ko sva se zvečer vračala iz parka, sem omenil proti Franku: "Zdaj lahko vidiš, kako se niža življ^n-ski standard ljudi: tod je znosno življenje, malo delj se pa začne revščina, ki pada nižje in nižje, dokler ne doseže dna slumov... Tako je povsod, ne samo tu." Nakar mi je Frank povedal, da so ti bolje situirani črnci v nekem oziru še slabši se je medtem popolnoma zbrih- od večine Amerikancev bule talo in na pikniku je bilo prav polti: svojih manj srečnih, rev- ščanske sekte. Tamošnja okolica pa ni videti prav nič prijazna,-temveč siva in pusta. V bližnji bodočnosti nameravam obiskati chicaški China-town in Gheto (židovska če-, trt), če bo prijatelj Turpin držal besedo ter me peljal tja, kakor mi je obljubil. Bomo že videli. I. J. Mussolini posvarjen Angleška vlada, ki se je začela vznemirjati, ker Mussolini ne kaže pripravljenosti, odpo-klicati svojih čet iz Španije, zlasti z Belearskih otokov, ki so velike strateške važnosti, je pretekli teden posvarila Musso-linija, da ne bo potrdila angle-šno-italijanskega prijateljstva, ako italijanska vlada ne bo držala svojih obljub. V Parizu so pa spet namignili, da bodo prisiljeni odpreti špansko mejo za lojaliste, če ne bo odpoklical italijanskih čet. Vojaški manevri v Evropi Evropa se nahaja v dobi vof jaških manevrov, ko generalni štabi preizkušajo učinkovitost svojih armad. Pretekli teden so se vršili veliki manevri francoske armade ob francosko-itali-janski meji. Namen teh manevrov je bil, pokazati, ali ie francoska armada pripravljena, d| lahko odbije napad od te strani. V teh manevrih je bilo 40,-000 mož. — Tudi v Italiji so imeli manevre, toda ne na meji, temveč v Abrucih v južni Italiji. — Zdaj se pa pripravljajo veliki manevri v Nemčiji, na katere pa svet ne gleda z veseljem, ker nihče ne vre; kaj se kuha pod Hitlerjevo kaoo. Zlasti so vznemirjeni v Franciji, kjer se boje zaradi čeho-slovaške, ki jo ima Hitler na piki. AGITATORJI M DELU zabavno. Proti večeru so pa "Pijonirji" delili nagrade — 10 nagrad po peta k u — in tedaj toliko da nisem omedlel od presenečenja. "I^dy Luck" je namreč zaspala in tako se je zgodilo, da je bil potegnjen moj kupon; dobil sem petak. Kaj takega se mi ni še pripetilo odkar sem živ in le malo je nih črnih bratov ne morejo videti, jih sovražijo (ne pa njihovih dolarjev, kadar jih lahko dobe od njih) ter iščejo družbo belcev ... Naposled smo se pripeljali v Jacksonov park. Kar se parkov tiče, sem že prej vedel, da je malo mest s toliko lepih parkov kot Chicago, vendar me je ta manjkalo, da se nisem vgriznii park, ki sem ga to pot videl pr- v prst, da bi se prepričal, ali sanjam ali bedim. Takoj nato je prišla na vrsto na$a prijateljica Mary Udovich, s katere sva se potem prijela za roke ter od vriskala k naši skupini. vič, izredno presenetil. Park se razprostira ob Michiganskem jezeru, kjer se vije krasno peščeno obrežje, kjer je bilo videti na tisoče kopalcev in kopalk vseh starosti. V Parku sa- Pepca pravi, da je bila večna mem pa zasenčene steze in ce-*koda, ker ni bilo nikogar pri ste, lagune z racami, gosmi in Vabilo na konferenco Sygan, Pa. — Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice za zapadno Pennsylvanijo se bo vršila dne 11. septembra v Presto Parku, Pa., pričetek ob desetih dopoldne. Vsa društva v tem okro-žju, ki so včlanjena v Prosvetni matici, so tem potom vabljena, da pošljejo zastopnike na to konferenco, ki bo razpravljala o važnih ukrepih. Po konferenci se bo istotam vršil piknik, na katerega so vabljeni vsi prijatelji in somišljeniki našega gibanja, ki deluje za boljšo bodočnost nas vseh. Obširnejši program bomo objavili pozneje. Lovrenc Kavčič. Vse naročnina, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so itete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki polije eno celoletno, je mabeležen v tem issm* mu a dvema polletnima. Anton Zornik, Herminie, Pa. 27 Leonard Alpner, Milwaukee, Wis. 18 Chas. Pogorelec, Chicago. III. 12 John Bosich, Cleveland, O. U Joe Koršič. Detroit, Mich. 6 John Teran, Eljr, Minn. 6 Bartol Yerant, Aliquippa. Pa. 6 Mike Kopech, Barberton, O. 5 Jacob Rosich, Milwaukce, Wis. 4 Anton Jankovich, Cleveland, O. 4 Joseph Snoy, Bridgeport, O. 4 Edward Tomsic, Walsenburg, Colo. 4 Joe Oblak, Chicago, 111. 5 Max Marta, Buhl, Minn. 2H Frank Stih, • Shebojrgan, Wis. 2 John Kosin, Girard, O. 2 Kristina Turpin, Cicero, III. 2 John Langerholc, Johnstown, Pa. 2 Joseph Draslet, Chicago, III. 2 Lovrenc Kavčič, Sygan, Pa. 1 John Gallon, Osage, W. Va. 1 Skupaj v tem iskasu (4 tedne od 16. julija do 13. avgusta) 124ft pol-letnih naročnin, Prejšnji izkas (4 tedne) 157. rokah, da bi naju slikal, ko sva mahala po zraku s petaki, kakor bi bila "zadela" vse Fordove milijone! Kaj takega pa še ne! Nu, mislim, da tudi laz ne bom pozabil tega dogodka, ker bom nemara prej v grobu, preden se sreča spet tako spozabi ... Zdaj pa k drugim stvarem. Predzadnjo nedeljo popoldne se je domislil Frank Bizjak, da ne bi bilo napačno, če bi šla po- labodi, mehke travnate trate itd. V zalivu, kjer kraljuje poslopje Chicaškega jahtnega ali čolnarskega kluba, ne pa ziblje več kot sto motornih čolnov, jadrnic in velikih motornih jaht, blizu klubovega poslopja pa posnetek Kolumbove ladje Santa Maria, ki je videti res pristna in najmanj toliko stnra kot Kolumbovo odkritje in indijanska nesreča, ki je prišla s Kolumbom. Ampak večina teh gledat Jacksonov park. Pa poj- motornih čolnov in jaht je last diva, sem pristal. Vzela sva "boljših" ljudi, ki se znajo flo-nadulično železnico, ki nudi bro imeti na račun tujih žu-najhitrejšo transportacijo po Ijev ... Chicagu in v dobrih dvajsetih Ko sva s Frankom opazovala minutah sva bila v down- te lepe jahte, ko so graciozno townu; odtam je pa Jacksor. orale zeleno gladino Michigan-Park Express oddirj.il z namalskega jezera, sem začutil v se-j na jug, kjer se nahaja park ki bi tiho zavist, ki je dejala:! je bil najin cilj. Vlak je vozil {Glej, kako lepo se ima ta pe-| PIKNIK : ČICAŠKE FEDERACIJE SNPJ: : V NEDELJO 21. AVGUSTA I J NA STE2INARJEVEM VRTU ' ; WILLOW SPHI\<,V ILL. mm ■ Vstopnino 25 centov. Dve nagradi v gotovini ■ g Na programu bodo tekme, igre in ple». g ■ VOŽNJA: Prvi avtobus odpelje od Cermak Rd in Wood St. ob 12:15 ■ ■ pop. Od Slov. del. centra, I,awndale in 23rd St., ob 12:30 pop. in od ■ g Austin Blvd. in Cermak Rd., Cicero, ob 12:45. Drugi bu* odpelje g ravno od Um ob 2, 2:15 in 2.30. Vožnja v eno stran 20e, v oba krnja ■ 35c. 1» So. Chicage odpelje bus ob 12:30 t Ewing Ave. in 9Stb St., tet ■ ■ od Hrvatskega doma ob 1. popoldne. ■ ■ PRIDITE VSI, KAJTI ZABAVA BO PRVOVRSTNA. ■ m V alučaju slabega vremena te priredba vrši v dvorani SNPJ B KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE I KOMENTARJI Na drugem mestu v dananji riških kapitalističnih politikov, številki "Proletarca" lahko ci-s katerimi paktirajo, izdali so-tate dopis Joe KoršiČa iz De- cializem in delavske interese: troita, ki se jezi na nas, ker i 8. da jih vsled tega nobeden is-smo zapisali, da je taktika ko- kren in razsoden socialist ne munistov z ozirom na boj v more zagovarjati ali hvaliti, vodstvu unije avtnih delavcev Očitek o našem "bratenju s demagoška; in da bi tega boja Hearstom" pa ni Koršičev, bržkone ne bilo, ako bi ne bilo temveč iz komunistične kuni-kom, mahinacij, ki streme za nje in tako bedast, da nanj ni polastitvijo vodstva U. A. W. vredno odgovarjati. In ker smo poleg tega še * zapisali, da je tudi pozdrav- priporočljivo bi bilo, da Ijanje s: "Heil Hitler!" v tem bi se delavci, ki hočejo o neki siučaju golo demagoštvo po ko- stvari govoriti, najprej potru-muniatičnem receptu, se je do- dili, da bi obravnavano stvar pisnik Koršič tako razjezil, da korenito proučili, da bi jo ra-nas je "do kolen" porinil v zumeli, namesto da po papižje "Hearstovo godljo". ponavljajo, kar kričijo razni Toda dopisnik K. je zagrešil | ljudje velikih ust in skritih na-baš tisto, kar očita "Proletar- menov. S tem se prav nič ne cu": on ima oči samo za eno postavijo, ker razgalijo zgolj stran in je slep za vse drugo. syojo lastno nevednost in naiv- če bi bil trezno prečital poro- nost, ne da bi najmanj pripo- pogorel tudi če bi vsi cleveland-ski rojaki poslušali euclidskega rojaka A. Noča, ki jim je svetoval, naj lepo ostanejo doma na zapečku. * Za Sawyerja je bila tudi Delavska nestrankarska liga, češ da je manjše zlo in da je treba Daveyja kaznovati, ker je poslal vojaAtvo proti stavkarjem. Ampak kje pa imajo ti ljudje najmanjšo garancijo, da bi se tudi Sawyer, če postane govor-ner, ne uklonil pritisku kapitala ter zagrešil enako dejanje? Nikjer nobene! Kar jim človek želi. je to, da bi se jim nekega dne ne bilo treba kesati ogrevanja za Sawyerja ... ★ Zanimivo vprašanje, ki je vzniknilo iz primarnega volilnega boja med ohijskimi demokrati: Kateri izmed slovenskih dnevnikov v Cievelandu je zdaj vodilni demokratski šam-pijon v "metropoli"? VOJAŠKI MANEVRI 0V leže tega izleta in s tem pokažejo, da se zavedajo svojih delavskih interesov. Lower Strait Lake je lahko najti. Samo glejte za napisom "The Old Home State". Iz mesta vzemite IIighway do tem čitatelje, ker slišijo samo eno plat zvona, to je žoltega časopisja novice, ki ue pozna nobenih meja v zatiranju delavskih pravic. Apeliram na čitatelje Proletarca, naj ne na-North Wistem »«dajo žoltemu časopisju. Pro-Orchard Lake letarec pa naj si ne dela made- road, potem pa pri prvem !:ri žišču s prometno signalno lučjo krenete na levo po Muplt* road, vozite naprej pet milj, dokler ne opazite napisa "The Old Home State", kjer krenete na desno na gramozno ce.«to (gravel road) in napisi vas bodo privedli na cilj. Ker bo to najbrž zadnji letošnji izlet v naravo, ga najbrž nihče ne bo rad zamudil in ža s protikomuhistično gonjo, ker mu to ne dela nobene ča-»ti. Dokler bo Proletarec tako strankarski in bo pobijal vse, kar se zgodi v ameriških unijah in politiki kot komunistično, ne bo delal za princip delavstva: Delavci celega sveta združite se, če hočete premagati vašega največjega sovražnika (kapitalizem). Ker vidim, da je Proletarec čilo v "Proletarcu" (od 3. av- m0*11 k razčiščenju pojmov, gusta), bi bil lahko videl, d« Take ljudi smo imeli v mislih, smo bili kritični tudi napram ko sm« Pisal» urednički članek Homer Martinu ter povedali,! "Napol pečeni radikalci", kije da je nedemokratično postopal bil priobčen dne 3. avgusta. Ne s prizadetimi gl. odborniki svo- vemo, ali ga je dopisnik Koršic. je unije, ko jih je suspendiral, brai» mislimo pa, da mu ne bi ne da bi jim prej dal priliko do škodovalo, če bi ga nekajkrat zagovora: rekli smo, da bi bilo; Pfzno prečital ter si ga zapom-j pošteno in demokratično, pri- • • • zadete odbornike obtožiti, oo- * tem jim pa dati priliko do za- Odstavljeni in izključeni gl. govora, o kazni bi se pa lahko odborniki unije avtnih delav-sklepalo šele potem, ko bi bile cev so sklicali sestanek vodite-njihova krivda dokazana; ker Ijev krajevnih unij, ki se je vr-j tega ni storil, temveč jih je šil v soboto v Tolfedu, O. Kaj se najprej suspendiral, smo ugoto- je sklepalo na tem sestanku in vili, da je s tem zagrešil tudi koliko ljudi je bilo navzočih, se veliko napako. Ko smo to pove- ne vemo točno, kakor tudi ne dali, smo pa skušali tudi ugani- vemo, kako bo na to reagiral ti, kaj je privedlo Martina do Homer Martin. Ampak če se 'oo tega nedemokratičnega kora- kvarni boj med voditelji UAVV ka, do česar imamo tudi mi še nadaljeval, z enako trmo-pravico. če smo pogodili ali ne. glavostjo na obeh straneh kot je pa druga stvar, kajti mi ne doslej, potem rečemo, da bi bilo stojimo za kulisami tega boja najboljše, ako bi si avtni delav- j uiti nismo v gl. odbor U.A.W.,|ci izbrati popolnoma novo ved-1 torej smo se lahko tudi zmo- stvo. S takim vodstvom, ki si je tili. Pravilni odgovor bo dala stalno v laseh zaradi osebnih šele bodočnost, ko bojni hrup in strankarskih ambicij, si pač potihne in "topovi" obmolkae- ne bodo nič pomagali. To, kaljo, da bo mogoče razbrati, kdo j so počeli doslej, je bilo nape-je bil kdo in kaj. ljevanje vode na kolega "nili- Koršiča boli, ker je "Proie- nov" avtnih mogotcev. Večino tarec" zapisal, da bi tega spo- članov te uniJ*e ne ^nimajo ne ra v vodstvu U. A. W. najbrž »tahnovci n,tl trockijevci, pač ne bilo, če bi ne bilo komuni- pa iih zanima vprašanje, koli-stičnega "vrtanja odznotraj", ko j,m ,ahko uniJa P°ma2a v katerega namen je, spraviti av- boju za Zboljšanje delovnih tno unijo pod komunistično pogojev in zaslužka, če se bo-kontrolo. Kakor da smo s tem do nJihovi voditelji samo lasali komunistom storili kako krivi-!med se bodo vrste UAW co, ko vendar že vrabci na stre- kmalu za*e,e red^itL Pošten hi čivkajo o tem! Mi nismo no- delavski strokovni voditelj se beni oboževatelji Homerja da voditi saTno enemu VPH™: Martina ali katerega koli posa-:interesom delavcev» k» *> meznika, toda iti molče mimo ""P«1* vodstvo, če v sedanjem dejstva, da si Stalinovi komu- vod*tvu UAW ni takih 1Judi' nisti na vse kriplje prizadeva-1potem bodo pač morali av,m jo, da bi uničili Martina, ker|delavci izvesti temeljito "čist- noče trobiti v njihov rog. bi ne, * bilo pošteno. Naša dolžnost je, * da v takih slučajih povemo, Jugoslovanski m i n i s t r aki kar nam je o stvari znanega. I predsednik Stojadinovič se lad Mi bi rajše vkieli, da bi ameri-1 prilimijt svojim fašističnim soški komunisti pošteno poma- , »edom. Tako je pred nedavnim gali delavski stvari, namesto napisal članek za nemške časo-da razbijajo druge delavske Pise* v katerem p?avi med dru-strokovne in politične organi- to,e- "Mi se počutimo sre-zacije kjerkoli morejo; ker pa čne> da 8mo postali neposredni jim gre samo in edinole za nad vlado v ameriškem delavskem gibanju, ker hočejo biti diktatorji in pri tem niso prav nič izbirčni pri izbiranju sredstev za dosego tega namena, jih ne moremo hvaliti niti sodeloval: z njimi, pa če bi še rajši. Pa pozdravljanje Martina a nacijskim pozdravom in vzklikom: "Heil Hitler!" če dopisnik K. ne razume, da je to ae-magoštvo prve vrste, potem ne ve, kaj ta beseda pomeni. In če verjame, da ni prišel recept za ta pozdrav naravnost iz komunistične kuhinje, mora biti še zelo "mlad". Morda se bo nekoliko zbistril, če mu povemo, da je bil namen tega pozdrava, vzbuditi najgrše predsodke proti predsedniku avtne unije? Kar se tiče našega "pobijanja komunizma" je pa treba ugotoviti sledeče: 1. da so ame |zmaga enega ali drugega kan rlški komunisti že prenehali i didata odvisna od cleveland- sosedje velikega nemškega naroda, s katerim nas vežejo interesi in s katerim že dalj časa živimo v prijateljstvu in zavezništvu." Res, strašansko velika 'sreča' mora biti, če imaš za sosede volkov«?, ki komaj čakajo, da te raztrgajo in požro!... In kaditi takim fašističnim diktatorjem je tudi strašanska državniška "modrost". .. ★ Clevelandska slovenska dnevnika sta se hudo pisano gledala zaradi demokratskih kandidatov v primarnih volitvah. "Ameriška Domovina" je bila za gov. I)aveyja. ki se je proslavil s pošiljanjem vojaštva proti jeklarskim stavkarjem in čigar politična mašina je do mozga korumpirana, dočim je "Enakopravnost" podpirala njegovega tekmeca Sawyerja. Po pisanju obeh listov bi nepoučen človek sodil, da je bila biti komunisti in služijo samo Še Stalinu ta štafažo; 2. da so s svojim igranjem v roke a?ne- skih Slovencev, kar pa je, seveda, le prijeten sen. Kajti Sawyer bi bil zmagal in Davey Delavski listi in piknik No. Chicago, III. — Zadnjič sem omenil, da se tukaj — v Lake county — deluje za ustanovitev delavskega lista in da bom izrazil svoje mnenje o tem. Delavski list potrebujemo, kakor slepec pogleda. Kakor pa je slepcu težko, oziroma nemogoče spregledati, tako je težko delavstvu vzdrževati svoj list, dokler ne spregleda, da mu je tak list predvsem najbolj potreben; tudi biti včasih malo lačen ali žejen, bi bilo bolje, kakor biti brez svojega lista — brez voditelja. Ideje za tak list se navadno pojavljajo v času stavk, kmalu na to pa zopet zaspijo. Kolikor se jaz spominjam, se je že govorilo o tem pred 20 leti, v času stavke v "American Steel and WIre Co., potem v stavki "Fansteel" in sed^j v stavki "Chicago Hardvvare Foundry Co." Da se take ideje oživljajo v času stavk je krivo, ker nimamo lista, da bi poročal vsaj resnico, ako nemore v korist delavstva. Poročila tukajšnega lokalnega lista so tako nesramno lažnjiva, da razburi vsake-vra delavsko čutečega Človeka. V takem razburjenju je pripravljen napraviti, kar v prvem hipu zmore — pustiti Ust. S tem,, ako delavec pusti list, jaz ne vidim, da je takemu listu napravil kako škodo, ker v najboljšem slučaju bi pustilo list kakih 200 naročnikov. Kapitalističen list ni odvisen od naročnikov, ampak od oglasov. Veliko naročnikov želi le zato, da je bolj vpliven za pridobivanje oglasov in to v mestih, kjer je več takih listov. V tukajšnji okolici ni listu treba te brige. Samo en list obstoji (je še par manjših, ki pa ne pridejo v vpoštev) in ta Ima podporo od tukajšnje vlade (Chamber of Commerce) in to je vse, kar potrebuje. Kar sklene ta organizacija — organizacija trgovcev — t6 sklene mestna uprava tako piše list. Za uslugo pa dobi polne strani oglasov, katerih samo eden prinese več kakor 200 naročnin. Z odpovedjo lista ni poma-gano delavstvu nič. Uprava lista se delavstvu samo smeje, misleč: saj nimajo kaj drugega čitatl. In to je res, dokler ne bomo imeli svojega delavskega Usta. Poskušalo se je žc z ustanovitvijo takega lista in se ga Je ustanovilo. Par izdaj je izšlo, pa je poginil. Zakaj je poginil? Zato, ker ni bil izrazito delavski. Zato ni dobil od delavstva podpore, od kapitalistov pa batine. Ako bomo ustanovili delavski list, bo moral biti direktno na delavski podlagi. Pisati bo moral odkrito za delavstvo, pa najsi bo v gospodarskem, političnem ali kakršnem koli otiru. Skrivalnico se igrati Je brez smisla, ker je tudi nemogoče. Delavstvo ba po moralo delati, ne čakati, da se bo samo kaj naredilo aH pa da bo že kdo drugi napravil. Nabirati naročnino za delavski list je bolj važno, kakor za kapitalističnega, prvič: ker je delavski list od Tretji armadni sbor ameriške armad« je imel pred kratkim velike manevra v okolici Hifginta, Min. Na sliki jo oddelek »trojnih pušk 6. karale-rijskega polka, ki stoji e Fort Otlethorpu, Georgija. mi smo pripravili vse potrebno zašel že do kolen v Hearstovo za velik poset. Za ples bosta godljo v pobijanju komunizma, igrala Tony Stefanich in Rudy zato tukaj izjavljam, da mi ni Potočnik. Na sporedu je tudi mogoče še naprej ostati za-balincarska tekma in pa base stopnik Proletarca, ker ne ma-ball tekma med Young Ameri- ram capljati po Hearstovih taktih. Torej me ni treba več oglašati za zastopnika /Proletarca. Kadar se bo taktika Di- cans in Wolverins od SNPJ. Anton Jurca. V obrambo komunistov Detroit, Mich. — Demago- sanja spreobrnila, bom pri volji nadaljevati z razširjanjem Proletarca. — Joe Koriič. naročnin odvisen, in drugič; Pa poglejmo na drugo stran, --» 7— --------- ker bolj ko je razširjen list, več kjer stoje delavske mase. Vse, šk* taktika — kje? Pomislite, Pripmb« uredništva.—Odgo-ima prilike za izobrazbo delav- j kar vidite, je delavec ustvaril jčitatelji Proletarca! Pet sus- vor na gornji dopis, ki je spi-stva in več vpliva v splošnem, s svo jim umom in pridnimi ro- pendiranih uradnikov U. A. W. I san čisto po komunističnem re-Kar pa je najbolj važno, so o- kami. Toda ko ga gospodar •• —-■— J------------« "----* — je prikorakalo v sodno dvoi a-: ceptu, dobite V Komentarjih. no, na glavni stan unije, in po-( —_ zdravilo predsednika, tožilca in sodnika H. Martina z: "Heil Hitler!" To je neodpustijivo, kar ti komunisti uganjajo, kar ne morejo kontrolirati pa raz-bi jejo ... To je menda hotelo napraviti pet militantnih suspendiranih uradnikov, ki so de glasi. Ako so važni za kapitali- več ne potrebuje, ga enostav-stične liste, zakaj ne bi bili za no vrže na cesto. Ali imajo on delavske. Ne mislim, da bi mo- in njegova družina kaj za pod ral biti delavski list poln samih zob ali ne, se ne vpraša. Ali je oglasov, ampak da bi delavstvo to pravično in pošteno? Ni! podpiral^ tiste trgovce, ki ogla- Vendar, tako se dela in delavec ša jo v delavskem listu. S tem bi i je vedno tepen. Kako dnlpo *e? pomagali listu in kaznovali ti- Odgovor je: tako dolgo, dokler ste trgovce, ki se očitno nor- se delavstvo ne zave svoje moči________________________»v, čujejo sedaj iz delavstva. Biti ter se organizira strokovno in lali na to, da bi bila unija mi- bi morali odločni v našem bo- politično, v lastni delavski litantna, ne pa kak privesek ju. Ne gledati, ako ima trgovec stranki. fathra Coughlina ali kakega mogoče kako stvar en cent, dva Sociaiizem nudi delavstvu dr"*e?\P!*ičerja-ceneje. On mora napravit, do- naiboljii prorram rešitve iz T° Je b,l° prevt* tudl za de volj dobičkai ako hoče obdrza-, danaAnje zmede in mizerije. U trgovino. Ako napravi pn sa- Toda (lelavci kj Re nUo ^ na_ kem predmetu nekoliko manj, vadiH mLs|jti sami 2a se jmajo mora napravit, pn drugih več. mncRO pred.sodkov proti socia-Waukegan-No. Chicaaro Co-:]j*?mj jn socialistom. Najčešče op. Assn. je delavska ustanova. Le sliši: "Kaj ste pa še socialisti Vedno je bila in je pripravi je- naredili?" Kdor ima za oreho-na pomagati v delavskih kon- vo lupino možganov lahko vidi, fliktih. Pa kaj ima od tega? kako je to vprašanje smešno. Zelo, zelo malo delavstva to Kdaj so pa v Ameriki vladali upošteva. Namesto da bi se cie- socialisti? In dokler niso na lavstvo strnilo v skupno zadru- vladi, tudi ne morejo ničesar žno samopomoč, pa gre pre- storiti. Krivda je na delavstvu, slepljeno za en cent miljo aa- ki se noče politično organizira-leč in se s tem pokaže kaj ie.; ti, toda se da voditi za nos raz- TUDI V ANGLIJI NI VSE ZLATO KAR SE SVETI! (Nadaljevanje s 1. strani.) last v rokah peščice ljudi, ako vzlic vsemu pride do velikih stavk. mokratičnega H. Martina! Da bi bila unija, ki jo on kontrolira, demokratična? To se ne sme zgoditi, je začel vpiti. Komunisti hočejo kontrolirati U. A. W.! In vedoč, da s tem najlažje naščuva ameriško maso proti militantnim voditeljem, jih je obdolžil rdečkarstva. S To jim diši! In to je, kar diši ameriškim kapitalistom; zato so hoteli imeti to komisijo. Tisto malo nepopolne socialne zakonodaje, kar je ima Anglija, jih ne zanima. In potovanje komisije po skandinavskih deželah je bržkone pesek v oči. Johnu L. Levvisu se je moralo dozdevati da mu ponujajo mačka v ža klu, ko so ga povabili, da ime nuje enega člana CIO v to ko- to potegavščino in s pomočjo ; misijo, česar pa ni hotel storiti. Heurstovega žoltega časopisja Spričo gornjih odkritij, ki jih (slovensko časopisje mu poma- je obzirno pojasnil Trevor Wil-ga na celi črti) je uspel pri ne- liams od Angleške neodvisne vedni masi, ki misli, da je ko- del. stranke v "Socialist Callu", I1U8 največje zlo in pri|0d te komisije, ki sestoji iz ka- Imamo slovenski delavski i,st nlm "prijateljskim" kapitali-'tem zanemarJa prave delavske ] pitalistov in par unionistov, ne "Proletarec**. te samo zato, Lstičnim politikom. Tisti, ki so pn?fipf\, „ « . moremo pričakovati kakšnih ker obstoji že toliko let, bi ga j spoznali potrebo pristne delav- . AKo.®1 H- Martin militan-; posebnih dobrot za ameriško morali vrljubiti. Nikdar ni imel ske stranke kakršna je sociali-1 uniJski vod,te,J» bl »apita- delavstvo. veliko naročnikov, nikdar ogla-1 stična, !o se pa dali tapeljat! > ,Iflt,čnou udrihalo po -------- sov. Kljub temu pa še živi. l)a strastem ter postavili v nevar- 'V?™ v01 "driha po pa še živi, so pa odgovorni pre-, nost to, kar je vzelo desetletja „ M Kap,ta,.1fti°m se ni treba pričani slovenski delavci, so- trdega dela, preden je bilo u- -JT J™ ^ bftl,1 ne bo stvarjeno nikdar dopustil, da bi bila uni- ja militantna (če mu bo uspe- Kadar naročat« knjige, po« služite se Pioletarceve knji- drugi, ki se ne ustrasijo nika-kih ovir. Dokler bo živelo to delavstvo, bo živel tudi Proletarec in bo pomagalo drugim delavskim listom, zadrugam in vsakemu delavskemu pokreiu. Dne 21. avgusta bo tukaj piknik v korist Proletarca. teleti bi bilo, da se vsi, ki ste proti tukajšnjemu listu in ki ste za nov list v tukajšnji okolici, udeležite piknika. Važ-no je, da bi dobil Proletarec kako pomoč, ako se pa od vas ne more pričakovati, ako ste v slabem položaju pa pokažite, da ste za delavsko borbo s tem, da se u-deležite kljub temu. čeravno samo za število. Vsi dobro do-šli! Piknik se bo vršil na navadnem pr ostoru, to je, na Stanov-nlkovi farmi. Pekli bomo koruzo, krompir, meso, pa mogoče še komarje. Navadno je naš zadnji piknik najbolj zabaven. Zatorej ne pozabite na dan 21 avgusta. — John Zakoviek. Vendar se mora reči, da je slabo poučen, kdor trdi, da ni PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK Poročilo iz Detroita lo). Mislim, da bo imelo članstvo zadnjo besedo. Kar dela ! socializem v Ameriki ničesar Martin zdaj, nima para v z^o- : dosegel. Direktno sicer ni mo- dovini justice. On je vse, sod- i gel ničesar doseči, zato je pa s nik, tožilec, ime diktator mu ' svojo navzočnostjo prisilil ka- tudi dobro pristoja. Samo po-pitalistične politike, da so si od mislite, čitatelji! Sodba, pa se oolBtoACSVl^r f' njega sposojali ideje za razne zatoženi ne more zagovarjnti Ij 1 im | reforme. Rooseveltove reforme Ako bo Martin uspel, ne bo ! ► so na primer večinoma posne- članstvo nikoli izvedelo, kaj se « dela za kulisami sedanje r»b-1! ravnave proti obtoženim mili- ! tantnim voditeljem U. A. VV. ! Kar Proletarec podtikak Fran- ! kensteen komunistični grupi, bl I moral podtikati Martinu, pa bi ;; bil korekt. Ker pa zajema ve- manje zahtev v socialističnem programu — reforme, ki jih je soc. stranka zahtevala že pred 25 leti. Republikanski senator Borah je dejal na republikanski predsedniški konvenciji 1. 1936., ds bi večinski stranki radi zatrli manjšinska politična gibanja, dasi imajo manjšinske strar.ke vedno dober program ali platformo, dočim so republikanci in demokrati brez pravega programa, ki ga črpajo iz programa manjšinskih strank, če tak reakcionar kot je BoraTi pri-zna, da imajo socialisti najboljši program, zakaj se pottm delavstvo ne oklene socializma? To bo moralo storiti, ako Stani aa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ufttanavljajte nova HniStra. Daset članov(ic) je treba 7.a novo druitvo. Nnslov ra liat in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. sti iz aznjivih virov, blufa s »M»4ei i »»♦< »»m 11 u se bo hotelo kdaj rešiti tega gnilega sistema, ki nas duši. Socialisti smo pripravljeni pomagati delavstvu, preden pa bc naša pomoč učinkovita, potrebujemo večje članstvo in več I Detroit, Mich. — Rad bi napisal dobro poročilo, pa ne morem, kajti Detroit ima danes največjo brezposelnost v svoji zgodovini. Avtomobilska industrija, od katere je Detroit odvisen. je v popolnem zastoju.. Zdaj so doma tudi tisti delavci, gmotnih sredstev. ki so še delali po par dni v te- Klub št. 114 JSZ v Detroitu dnu. Tovarniški boasi se izgo- bo priredil 21. avgusta Izlet k varjajo, da so te odslovitve le I>ower Strait jezeru. Ves pre-začasne, dokler ne bo končan bitek od tega izTeta bo porab- inventorij ali pregled imetja. Ijen zal delavsko propagando Za bogataše je pač lahko, njim in literaturo. Zato uljudno va- ničesar ne manjka, imajo vse- bimo naše zavedne deTavce v ga V izobilju, kar si požele. Detroitu in okolici, da se mie- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO Z M KRNI H CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS — wm Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Bcrwynu, ■ ■ 0 I lB«rkview Lnuiidrv (1o. i FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno Telefoni: CAN* A L 7172—7173 1727-1731 W. 21 st Street % ^ CHICAGO, ILL. g ZASLUŽNI M02JE ! njim k maki poterti, ko sem prišla v < HL-ago, kako |et;» pozneje, 1. tittl. je pa na »pikniku Narodni Vitezov, št. 39 SNPJ, ^ .......... . • pridobil mene in še več drugih Pred kratkim j« isila knnifH | Jega izdelka ne da / nobeno | deklet, ki so bile /. menoj v, d krtačo očistiti ple.mobe, zarju-velosti in trohnobe ... Je žt Proletarec, Augu.t 17, 1938 kraljevski obisk ■ ■ ■ ■ FRANK S. TAUCHAR i naslovom ""Culture of Or-fans", katero sta izdala dr. Alexis Carrel in Charles A. j zlodij ko drgneš in pucaš lindbergh. V njej podrobno)se ti hudič ne posveti! razpravljata o mehaničnem ali umetnem srcu, na kateremu delata ie več let skupno; do*im l§ dr. Carrel delal na preskuš- njah živijenskih organov ie j tehniki, kemiji, medicini in ki-zadnjih petindvajset let. Pisatelja sta oba svetovno pa Izmed vseh udejstvovanj je znanost najskromnejša, in ** "Uove" v tej debeli, da iino sc zabele zanimati £a to jeduo-to ter pozneje pristopile. Mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi ga društva tukaj rojenih Slovencev večkrat povabila za kljub temu za človeštvo naj. -govornika. Se bolje pa bi bilo, pomembnejša veda. Vjuia je v j ako bi imeli več takih angleško tehniki, kemiji, medicini in ki- govorečih mladih agitatorjev, rurgiji že dozdaj toliko napre- t|a bi sli med našo mladmo ♦ar dovala, da bi bil svet lahko sli- *iri!i delavsk.i zavednost. Napisala bi lahko še mnogo taana. Lindbergh radi prvega čen izmišljenemu raju, če bi si* neprestanega poleta preko At- ljudje vsaj znali urediti svoj: lantika pred enajstimi leti; dr. j družabno življenje v ekonom-Carrel pa zaradi svojega ude j-1 skem oziru tako, da bi vsakdo itvovanja na Rockefellerjevi | iniel priliko do enakega produ- ciranja in uži«vanja zemeljskih dobrin. Toda več o tem enkrat zneje. instituciji medicinskega znan-gtva v Nevv Yorku že nad četrt stoletja. Knjiga vseibuje do sedaj odkrita biologična dejstva, na podlagi katerih se smatra življenje večno. Treba je baje samo pravilne hrane vsem celicam, katerih je milijarde v našem telesu, pa postane življenje nesmrtno. Dr. Carrel je skozi vsa ta leta delal na u<«tflin)a i-/ rirnK^ov jjj njih kllCZi * j: i____ je takrai sestajala iz drobcev raznih zgodb in pravljic? Poslu :ajmo, kaj .pripovedujejo ti drobci zgodbic: — Sredozemsko morje je št veliko evropiko svetovno morje. V*e je še nepreiskano, vsem (Opomba.—-Gornje bi priob- je še tuje. Kdo brodari po |i Latinico! Saj namreč gotica izhaja iz nje! Ali čudo prečudo, tudi sar«-kofag kralja Ahirama,- ki jt umrl 3200 let pred Kristom, ima napis v latinici! Torej je ta napis najstarejši dokument za črkopis, kar jih je tsploh na svetu. A kako je to mogoče? Latinica? Saj »mo biCi doslej vendar prepričani, da »o ta črk o-pii iznašli Rimljani? Toda to •ircklatstvo, ki ga je Atabal, \hira:nov fin in tudi kralj v H.vblusu, izreka nad skrunilci n noar.f grobov, je bilo v ka-nen v ekano že 800 let prej, oroien ie nastala bajka o ustanovitvi U im«. Torej je bila la-•nsa, takezvana latinica na vetu prej,;preden so bili tu la-inftki narodi? Feničani fo bili tisti, ki so /.na*!i ta črke oh, S Feničani •mo torej več kot 3000 let poredno in neraz Iružno spojeni. vave8tvo ima pai slab opomin. Pozabilo je na eno najvažnejših dejstev svoje preteklosti! Niče ar ne vemo, kako je nastala naša pisava, vsakršno o-bir.tie zanjo se je izgubilo. Kar se ni ohranilo v grobovih Byblu^a, ki se jih zdaj izkopava, je »a vekomaj izgubljeno. Le eno je resnično; Da smo c to svojo tehnično izpopolnjeno sedanje tjo neskončno globlje zvezani j svojo najbolj davno ln navidezno najbolj tujo civilizacijo kot si mislimo, čas pa, vc*ni diktator bivanja in ne-hanja na svetu ne more uničiti ničesar, kar je bilo nekoč znaj-deno človeku v prid. Po knjijgi "Das #elbe Weltre*ch" (Rumeno svetovno car.itvo) — napisal Ivan Vuk. Odvedel 150 fašistov! Newyorški Times poroča o zanimivem slučaju 26-ietn^ga Jacka Cooperja iz Clevelanda, prostovoljca na Španskem, katerega so fašisti ujeli, nato je pa on privedel celo fašistično četo, 150 mož po številu, na lo-jalistično stran. Kmalu potem, ko je bil Cuoper ujet, so namreč lojalisti obkolili iašistično četo in Cooper jim je toliko časa prigovarjal, da se jim ne bo nič zgodilo, da so nazadnje prisluhnili ter se mu dali odvesti k lojalistom. Cooper je poročnik v Lincolnovem bataljonu mednarodne brigade. i* n i it i: »m KLUBOV Je »Si. tj* V sledečem seznamu so priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih društev: AUGUST WAUKEGAN. ILL.— Piknik v ko-rist Proletarca kluba it. 45 JSZ na Sta novn:kovi farmi v nedeljo 21, avgusta. SEPTEMBER PRESTO, PA. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice ter piknik, v nedeljo 11. »«pt. 1938 v Presto parku. MILWAUKEE, WIS. — Kartna zabava klub« st. 37 JSZ v korist Proletarca, v nedeljo 18. sept. v S. S. Turn dvorani. • je primanjkovalo prostora, za-Uredništvo.) tolstih rib, ki jih je veselje po gledati. *Moj mož .ne je tako na-j10 »a m uda. vdušil za te kraje, da sem se skoro bala, da ga ne bomo n»o- Ljubljanska delavska revija gli spraviti domov. Saj bi tud; 'Vzajemna Svoboda" je v svoji jaz rada ostala vsaj še nekaj julijski številki začela priobča-tednov v tej prelepi okolici, toda boj za obstanek nas je klical domov in temu klicu se človek ne more zoperstavljati. ti Ktbin Kristanovo dramo "Gospodar", ki je bila minulo zimo igrana v Slov. narodnem domu v Clevelandu. Tekom našega bivanja v severni Minnesoti sem šla tudi na pričakuje iznajditelj sam, te- agitacijo v Ely in okolico, >b-daj ni nobenega vzroka, da bo- iskala več ljudi, ki sem jih že do nadležne bolezni kot so rev- poznala ter se obenem sezna-matizem, rak, krč, božjast, gla- nila z drugimi. Tam smo našli vobol, hrbtobol, razne slabosti Itd., popolnoma pod kontrolo zdravniških klinik, v katere bomo na eni strani švedrali notri kot stare pokveke, na drugi strani strani pa bomo ven leteli kot čvrsti mladeniči in brhka dekleta! Ampak čeprav tako daleč ne pride, je razveseljivo dejstvo to, da se bodo potom Lind-berghovega umetnega srca dali popolnoma ozdraviti gotovi organi telesa brez posebne nevarnosti in neprilik. Tako bo postalo življenje ne le daljše, pač tudi Antona Zajca, pomožnega tajnika SSPZ, ki je bil na počitnicah s svojo družino. S temi prijaznimi ljudmi smo se prav prijateljsko zabavali in skupaj obiskovali člane SSPZ in SNPJ. Nekateri so člani obeh organizacij. V Elyju je precej slovenskih trgovcev, pri katerih smo kupovali naše potrebščine. Preden smo odrinili nazaj proti domu, smo se oglasili pri njih ter jim priporočili, da bi se »la-ročili na Proletarca ter oglašali v Ameriškem družinskem kole- lz>la je 2. številka 2. letnika "Njive", ki prinaša sledečo vsebino: članek "Par številk", o-pis "Spomini" (A. Mozetič), povest "Dogodek na cesti" (Jože Kranjc), članek "Argentinski politični moment" (Mirba), opis "Primorska vas" (Brazda), članek "Zdravniški pregled pred poroko" in nekaj krajših stvari. "Njiva" izhaja v Buenos Airesu, Argentina; naslov je: Paz Soldan 5150. Na- gočno opirajo oil Nilovega po-jrečja ven na (*iper. ki tedaj začenja stepati v oblast faraonov. V cbeh delih Egipta vlada Kamzes, ustanovnik templjev, zakonodajalec, reditelj in rednik vseh ljudstev Ozirisa. A tudi on veruje, kakor vsi drugi, da je to sinje sredozemsko inorje, večkrat tako nemirno, vidni konec okrogle svetovne plošče. Judje so se spet vrnili v Palestino iz babilonske "iržno.e ve samo, da ne grize ko volk, ni močan kot medved, ne zna teči kot divji konj. A njegova pamet se ukvarja z orodjem, o- Eno za smeh Starejši rojak iz Pcunsylva-nije je prosil za ameriško državljanstvo. Mož pa ni bil samo v letih, temveč je imel tudi zelo trdo glavo in angleščina mu je delala strašne težave. Prijatelji so mu sicer na vse mile viže pomagali pri učenju, vzlic temu pa je bil kot mutast, ko je stal pred naturalizacij-?k'm uradnikom, ki je pa bil na *reco dobra duša in je dejal: Odgovorite mi le na eno vprašanje, pa bo vse v redu. Kdo lela postave v Pennsylvaniji?" Zdaj se je naš kandidat začel vneto čehljati za ušesom, kakor bi imel tam shranjeno kdo ve kakšno modrost. Saj so mu prijatelji baš to vprašanje »e posebno zabijali v glavo. Le kako se reče tisti spaki? Nazadnje se mu je pa le posvetilo i ožjem. Niti ne sanja se mu, da in z zmagoslavnim nasmeškom Sabe, a od njenega kraljestva ni vec daleč do drugega konca sveta. Ur in Ninive sta že vpliv- . A ni mesti z veliko oblastjo. Babi- roemna na Mo (za .noMm-llonrita AsironaId Lotrich je dober govornik in agitator, ki ve, o čem govori in ga je užitek poslušati. Jaz sem se seznanila z, Brezplačna informacija o spolni bolezni "Sifilis se da ozdraviti 1" To poslanico vsebuje brošurica, ki jo je izdala federalna zdravstvena oblast (United States Public Health Service'. Ta urad označuje to jako nalezljivo in nevarno bolezen kot "velikega morilca" in opominja, da več kot 100,000 ljudi v Zdduženih državah vsako leto umre radi sifilitičnega okuže-nja in njegovih posledic, da je po en slučaj blaznosti izmed desetih in po en slučaj slepote izmed sedmih pripisati tej bolezni. Pa vendarle je sifilis skoraj vedno ozdravljiv, ako se zdravljenje začne pravočasno. Vsakdo bi moral poznati le so nekje tam na koncu sveta nekakšna znamenja, ki se imenujejo pisava. Saj celo v Egiptu ne poznajo drugega kot pisavo v podobah — hieroglife, iz | nimajo pa črk. Toda Byblm piše s črkami. Byblus, država tam nekje kjer sonce vzhaja, pravi o sebi, da je najstarejše mesto sveta. B.vblus ima že kralje, fino, bogato, odlično kulturo. Tam izdelujejo dragocene posode iz je vzkliknil: "Leži slejčen!" Prijatelji so mu namreč povedali, naj se pri tem vprašanju spomni, da "leiii slečen", ker se beseda "legislature" (drž. posta vodaja (izgovori približno e-nako (ledžislejčr). In to ga je rešilo. Uradnik je mislil, da je bil cJgovor pravilen ter potrdil njegovo prošnjo. OKTOBER STRABANE, PA. — Vinska trga tev kluba st. 116 JSZ v soboto 1. ok tobra v dvorani društva it. 138 SNPJ. CHICAGO. — Koncert "Savo" v nedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ. BURGETTSTOWN, PA. — Veselica kluba št. 19 JSZ v soboto večer, 29. oktobra v Slovenskem doma. WAUKEGAN, ILL. — Konferenc, klubov JSZ in dr**tov Privolit« me-j tiče sa severni Illinois in VVisconein v nedeljo 31. oktobra v Slov. nar. demo. NOVEMBER CLEVELAND, O. — Koncert isc "Zerjo" n» Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. CHICAGO. — Dramska predstava kluba st. 1 v nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — V soboto 31. dccembra Silvestrova sabava kluba št. I v dvorani SNPJ. COLLINVVOOD, O. — Veselica kluba št. 49 JSZ na božični večer 25. dec. v Slov. del. domu. 1939. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoje pri-leditve za uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno zabele-ičeni.) Ali ste naročnino na Prolo-tarca že poravnali? vah daleč tam na vzhodu. Ena obsidana in no£e iz zlata od njih je baje Kitaj. Nihče še ni bil nikoli ondi. Zvezdoslovci vedo več povedati o zvezdah, ko o deželah za vzhajajočim soncem. Kako bi pa bilo, če bi kdo bil toliko junaški i bi odplul po po-ti za zahajajočim soncem. I je kraljevsko žezlo, srp z dol m srebra, posode iz alabastra, bron-^ta zrcala, srebrne vrče — vse tako lepo, kakršno so 1000 let pozneje izdelovali Gr* ki. Okrasje iz zlatih nitk — in sploh povsod zlato, zlato, zlato, pihani emajl! Ohranilo sc tja, k jer je sedaj Evropa? Zgodi se, da zdaj pa zdaj odpluje kaka neokretna barka z nokaj vesli in z nizkim jamborom tja nekam v strahovito daljo neskončnega vodovja. Večinoma se nihče več ne vrne. Ta in oni pa le pride še nazaj in poroča o otokih, pošastnih velikanih in tujih bogovih. A nihče mu ne verjame. Tudi Grčija še ni odkrita. I Zakaj bodočnost Fin ic i je je g:m ročajem, ves okrašen z zlatimi vložki, v hieroglifih je zapisano ime kralja. Mogoče je to ime taistega kralja, ki jc imel krasno izdelano vazo z z'Ia-timi cvetovi lokvanja (lotosa) v naravni velikosti * Raziskovalci francoske družbe za izkopavanje so od krili velikanski, vse z zlatimi levjimi glavami posut sarkofag. Tega so našli v mrtvaškem mestu Nemci napravili polet iz Berlina v New York V četrtek je pristalo na Floyd Bennettovem letališču veliko nemško potniško letalo Bran-denburg, ki ima štiri motorje in prostora za 24 potnikov. Polet iz Berlina do Nevv Yorka je napravilo v 25 urah. Itazdaija znaša 3,924 milj. Polet je bil napravljen na skrivaj in prve vesti o tem so prišle v javnost šele 18 ur po odletu iz Berlina. Izgleda, kakor da hoče tudi nacijska Nemčija pokazati Ameriki, da navsezadnje le ni tako daleč od Evrope, kakor si domišljajo naši izolacionisti, katerih taki le dogodki najbrž nič posebno ne razveseljujejo . . . Premirje v nevarnosti Poročilo iz Moskve javlja, da MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Cravvford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30 -6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Weilm».vlay aml Sumla.v by appointments only Restdence Tel.j Crawford 8440 If no nnswer——Call Austin 5700 , . . ♦iti • omioenuKL rimuje jr m w hichui rorocilo iz Moskve javlja, da ni! \ w\.V 'r I'r zdaj <>*> vznožju Libanona, j Byblu.su, ki ga tri. Miri leta po- je malo manjkalo, da ni prišlo n vzros, ksko se »in in kako m na morju> Trgovci in po-lčasi odkopavajo in ki vsebujeL|0 novega spopada v spornem SC ZdraVl. • I A____i:_____Ui i« i uu,. * 1 .... , . mm »ura n v ■ vi ti| ■BARETINCIC & SON J POGREBNI ZAVOD Pišite na Foreign Language Information Service, 222—4th Ave., Nevv York Citjr, in brošurica o sifilisu, spisana v angleščini od federalnega zdravstvenega urada, se vam posije brezplačno. — FIJS. . Ijedelci imajo še dovolj prosto- zaklade, ki so še lepši kakor ,ra. Sidon še ni rojen, Berytusioni iz Tutankamenove dobe. j je nemara še ribiška vas. ozemlju na sibirsko - korejski meji, kjer je bilo pred dnevi Lc Zakaj, ko je bil Tutankamen vzpostavljeno premirje. Odde-Tvrus se blesti v mogočnosti in zagledal luč sveta, *o bila celo j^k japon.^k h vojakov jc baje bogastvu in dalje je *e Byblus, j imena gospodov i/. Bybhire at home or find a more sociable at-mosphere. We VVelcome tke "Scarckligkt" This week it is our pleasure to again present to our readers, the "Searchlight," with its timely, inter-esting comments on current political, social and economic issues and events. The beam of the "Searchlight" spots, from week to week, the new* not only as it is preaented to the pub-lic, but, also, what is behind of the daily headlinea. In stili other words, the "why" of it. Absence of the "Searchlight" the past two months was due to nc lesser cause than the fact that its editor, Donald J. Lotrich, vvas serious-ly sick. Nothing else could keep the "Searchlight" from making its vveek-ly appearance. THE HOSPITALS FUN FOR EVERVONE AT ZARJA S PICNIC CLEVBLAND, Ohio.—Among the many activities planned by Socialist "Zarja" for the next three months will be an outing to Tancek's Farm on August 2H. Everyone — friends and sympa-thizera—are invited to s|M'nd a Jif-ferent and pleasant Sunday with us. We **ay pleasant because Comrade Tancek'* farm is a delightful pisce to spend a warm sum mor day; different because, our arrangemcnts committee headed hy Chairman, Frank Elersich, is planning a program of gaines (vvith prises) and entertainment vvhich will surely keep both, speeta-tors and participants, young and old, a m used for hours. There will also be plenty of food and drinks for everyone. Those who plan to leave in tht morning inay j ide on the truck vvhich vvill leave promptly at M:,'JO from the SNI) on St. Clair. For those of you who are driving out we suggest the follovving route: Drive east on Kuclid Ave. to WiH-oughby vvhere you take I^ost Nation Rd. Drive on this road until you reach the airport vvhere you turn right on Hudson Kd. From there on signs will direct you the rest of the way. Be sure to com«- and enjoy a pleasant day vvith us. Publicitjr C« mmitt*«. the mi\\s n i: i: i By CHARLES EDWARD RUSSELL > It is noa surprising that in this co'untry, vvhere so much has been left to chance and the profit incentive, the provision of hospitals has de-pended largely on the vvhinis of the philanthropic rich. If the latter had always remained both rich and philanthropic, ali migni have been vvell. But there came a terrific depression. And now, saya the president of the United Hospital Fund, reporting on the con-dition of that class of ho«pitals which are not suppoited entirelv by public funds: "Many of our plants are fast vvear-ing out, becoming ahsolete; a third of our building investmont—half of our bed capacity — is in ouildings over 20 years old. We have made no financial provision for depreciation or the eventual replacement of old buildings, but have reiied on the hope, once justified by experience but now no longer a ce»-tainty, that the amounts neceaaary for n«w planti would be given us by a generous public when required." In other word% America built her hospitals, a nccc*sity for nealth and life, on the sand of private fortunes and private philanthrophy. The rains of economic depression came down and there was a washout. Even more serious is the fact that America, relying on charity, never has buiit nearly enough hospitals to take care of all who need hospitai care. In the field of tuberculosis san-atoriums alone, wherc private funds have been well supplemented by public appropriations, only one-half of the states meet the National Tuberculosis association'* minimum standard o/ one hospital bed for each annual death from the disease. In the fieid of general hospitals the lack is eve;* greater becMUse iiimii> are forced to suffer at home not because the hospital beds are all lull but because they are so costly. In limes past, if a person could not afford adequate medica! care, he accepted it as a fact and resig>ied himself to his fate. But timep have changed. Knowledge is replanng ignorance. The people are learring that plenty for all is possibie jn tnis field as in that of the supply of goods. They insist on dying not only, like the generala, in bed but in a hospital bed. No ionger should honpital* be ieit to whim and the stock market. Tht people can and should provide their own hospitals, as either public or co-operative enterprises. In niany cities it has already been proven that hospitalization for all can be provided for a monthly fee of about 75 cents per person (some authorities say it can be done for less). Such plans provide financial security for the hospitaU and health socurity for the people. But no "good fairy" will come along and do this job. The people of every community must get to-gether and do it themselves.—Tne Cooperative Builder. 4What Have You Done?' By CEORCE C. FREND A t the door u beggar-man stood. He a-nked for food for which he'd chop some wood. « But the good woman said: "Why doe.^ a man like you stand before me and beg? Pity 1 have for the GREAT UALLI- LKAN'—for the likes of you— HE bled and died!" And the bog»rar-man renlied: "Mam, ten strikeš have I been in. My only erime was doing time I have committed no sin, I helped to hold fast the picket line! In five of these beaten to the kr.ees Blceding and bruised 1 lay. And *why,' you might ask, 'did I do these tasks?* At such a time or day, When I could have gone, as a scab would do, And not be in this way! But I as a single man knevv Of the trials married one stooe Income Tax Bureau of the National Treasury had juet completed ita aurvey of the income tax retume for the year of 193S and recorded j the astounding and pregnant fact that between the years 1935 and 193« the number of persons in the United States vvhose annual personal income was a million or more had inereased by 20. In 1935 there were in this country 41 persons with this oversh«dowing and overawing annual income, and by the number had inrreased to 61. In 1935 there wa* but one personal income of more than $4,000,000 a year; by 11*36 the number had in-creaaed tn four. In 1935 there were tvvo personal incomes betvveen $2,000,000 and $3,-000,000; by 1936 this number had inereased to 14. More than $86,000,000 was the lota! net personal income of 61 persons that had more than $1,000,000 a year each. Thi.n is a time of great and wide-spread distrtfts, vvith 12,000,000 of vvorkers unemployed and about 25,-000,000 persons living on public charity. Tke Poor Grew Poorer These staggering fmcts are the na-tunal sequences of condition« reveal-ed four years ago and then likeuise scrupulously ignored. At that time, the anaiyses of Prof. Rautenstrauch shovved that in the fifteen years from 1917 do 1932 the per capita income of property ovvners in the United States had inereased 128 per cent; of bankers and finan-ciers had inereased 60 per cent; of THE HUMAN CANN0N BALL The World Moves; Men Stand Stili It may be that too much attention has been given to the fact that Henry Ford, foremost opponent of unionism in the automobile industry, recently celebrated his 75th birthdoy by ac-cepting the Grand Cross of the German Eagle from Adolf Hitler. At any rate, we find in Ford a better topic than the fact that he is honored by one of the world's formost dic-tators. What Ford provea is that men stand atill while the vvorld movef. Like the millions of flivvers vvhich bear hia name, Henry Ford has been iraveling in a circle and has gotten nowhere. Mentally he ia where he vvas a half century ago. When Henry Ford K*ve his first automobile to the vvorld competition vvas vrorking, the nation vvas stili ex-panding, rugged individualism found justification in the economic circum-stances of his day. But the circumstances of fifty years ago are not those of today. Wealth has been concentrated in a few hands. The povver to produce Sias outatripped the ability of the cap:tal-»«t system to distribute. Opportuni-ties for reinvestment of profits h^ve ahrunk. The government has been forced to accept thc responsibility of employer to millions of people. Yet Henry, at 75, vvanta to func-tion on the same principle vvhich he found good at 25. He does not know that the competitive system is in its last stages. He is ignorant of the fact that government supervision has re-placed individualism. Like the Bour-bons of France, he has learned nothing and forgotten nothing. Mentally and spiritually Henrj Ford is living in a world which has ceased to exist. And the unfortui.ate fact is that ao many of hia fel!ow citizens of high and low degree have also failed to see that economic development* have left them behind the times.—Reading Labor Advocate. TIES THAT BIND There is one mile of railroad to every 12 square miles in the United States, according to the Association of American Rallroads. This com -pare* vvith a mile of railroad to every 99 *quarc milo* in the test of the vvorld. the professional clarscs had inereased 25 per cent; vvhile the incomea pet capita of the vvorkers had decreased 45 per cent and of farmers had decreased 60 per cent. In these fifteen years, $9,000,000,-000 of annual income had been taken from the vvorkers and farmers and added to the speculatrve propertied and professional classes. VVhich meant $9,000,000,000 of purchasing povver taken form the population and added to a minortty already vvHl supplied. And stiU in the face of th« se flinty actualities, we go mooning and mudd-ling around, vvondering why we have hard times. Also, why after nine years of tin-kering and pump-priming, folde-rol and mumbo jum-bo, the h&rd timea continue. Righteen biNion dollars we have epent thus far in the lunatic priming of an old punrrp that brings up nothing from a wel) the incessant segrega-tion of vvealth ha« made as dry as a bone. Want any more of that kind of mad house? Proof ef tke Puddle And obaerve that while ve are vvasting time and money on the futile pump handle, the system goes on day and night, without ceasing. Today the masses of the people are poorer than they vvere ye*terday, and tomor-row they vvill be poorer than they ar« today. The One Per Cent of the population that today «wns 60 per c-nt of the nation'« wealth vvill next year ovvn 61 per cent of it, and the next 62, until they ovve it «11 and the rett become their servitors and depend-ents. You think this extravagant or ineredible? There are the grim facts of the Income Tax Bureau and the unescapable record of the laat nine years. liiiii«lllliiiiiiip«"'H...... ^iii'"'' T archlightTe llllHllinnnH... ' illltlih, It is a hard job to get back into the mood of writing after a lapse of ten vveeks. In the past, I considered the weekly notes as part of the re-gular weekly duty and even though it vvas hard at times to take out the time for preparing these notes, one just managed to push something else aside for this vvork. I've had a vaca-tion these past vveeks and anycne who has gone on a vacation, knovv.-hovv difficult it is to start back at vvork again, vvith the ex&eption that an" ordinary job requires the return of an individual at a certain time vvhile a job of this kind, not compul-' sory, is not returned to so ea*ily. Nevertheless, a person misses The weekly contribution and the opnor-tunity to contribute and sort of feels lost without having done thc ordinary duty. to be so many divisions among the laboring people and each division seems to puli in its ovvn direetioa vvithout thought of what that mi^ht do to the laboring masse/. Such iia-orgamzation can oniy bring more chaos and a lovver standard of living to all of ua. We vvill yet have to learn to follovv direotions and to abide by decisions and to vvork in unison. A number of things of importance have happened since the last appear-ance of the Searchlight There vvere the anniversaries of the two »n-vasions, the invasion of Spain and of China, the praise of the various capitalist nevvspapers of the Svvedisl. King, Prince and Princess, the round-the-vvorld flight of Hovvard Hughes and his colleagues, the conflict oe-tvveen Japan and Russia on the far Eastern border, the vvithdravval of Jspan from the 01ympic Games and any. number of other vital and important happening*. In our ovvn coun-try, vve have just gone through a period of cxtremely lovv business and economic life. Hovvever, the tendency novv is for business to pick up l>e-cause of the enormous spending of the Federal Government. Any re-covery is thereby being led by the forc* of the Government tor it se'»ms that the Capitalist system and its adherants is not as yet prepared to risk vast expenditures unles* the Federal Government stops its com-petitive business. I drove into the country yesterday on a vvide four lane road. The vveather was exceedingly hot and tnis brought out many motorista vvho or-dinarily do not leave the Cily on Sun-days. Despite the fact that the roads vvere made purposely to allovv slovv sight-seeing drivers to go along lei-surely on the outer lane, thereby per-!'mitting others to use the inner lane for f aster travel, both of these lane* vvere so hadly congested hy the slovv drivers that many accidents wore hardly averted. This gave the oc-J casion to exercise my thinking nva-chinery. One can sum up the stupid-ness of people vvho are told vvhat they sdould do and are given fair vvarning as plain hrainlessness. That thought gave ri*e to further ideas about the manner in vvhich the people of the vvorld allovv themselves to be rc-gimented into the German or Italian armies for the plain and explicit purpose of aggression and hovv other millions permit themselves to be out of work and the bare necessitie* of life; and stili, hovv others can twist trutha into untruths and make the people believe that fakery can pos.ub-ly accompliah anything. There aeems It fee4s good to see »o many people use the facilities of the Slovene Labor Center these days. During the tvvo vveoks vvhich have just passed, are found an enjoyable crovvd every evening at the Center. Many of the membrs of the Supreme Board of the SNPJ vvho vvere in Chicago for their semi-annual meeting stopped in to look the plače over, also. It s getting to be a real sociable plače and we vvant our folks to continue using available facility, including the ballina courts. The landscaping, likewiae, is well developed and attracts con-siderable attention from neighbors and those vvho pass by. We suggest that the Directors plače night light* for the ballina courts so that vve can continue to dravv the interest of ihe players as well as the on-lookers. We vvelcome the moves among the Socialists of America to form a United Socialist Party. There really never any reason for the split vvhich occured. There is, therefore, every reason for a United Party and the sooner vve get such a party, tk« better for all concerned, including the unorganized vvorkers as vvell aa those vvho are organized in their economic groups. Although the American people stili believe that the Nesr Deal administration is going to save them and thus make it unnecessarf for them to use their vvorking c!as* political power. The Nevv Deal will not be permitted to bring about a nevv social order which is ao easential at this stage of life in America. Con-sequently, the Socialist Party ha* ita mission to perform and a United Socialist Party can do much to create public opinion for social legislation for the general welfare of the work-ing masse*. Your English Loe«. Like—"Love" should he rt-served for that vvhich app^nls to our affectiona; "like" for that vvhich •!>-peals to our tastes, fancies or spotite*. We "love" our parents, but we "like" applea. I«, late—"In" denotes plače; ' to," movement tovvard that pl«**-Examples: "The procession marchej into the hali." "The meetinir t.x>* plače in the hali.",The sani* rule ap-pliea to "on" and "upon.,f °0n" note* plače; "upon," motio^i to tJJ plače. Hovvever, in cases in the plače is not named, it .s pr*»p" to us«. "in" instead of "i;ito.H ample: "We invited the traveler i».