Dopisi. lzpod Orlice pri Brežicah. (V o 1 i t v e v o k r. za3top.) Nearamni odpadniki in hudobni nasprotniki milega naroda, kaj si bote še vse izmialili! Sedaj, ko se je približal čas volitve, zdaj bote gotavo še tisto betvo pameti zgubili, ker noo in dan agitujete. Naš Jaka bo volilno jetiko dubil, on ae boji, da bi mu maatna alužba spodletela. Oj, on je tudi mogo čen! On obela vae, da dobi oblaatila od udov; tako je neki udovi veleposestnici obljubil vse, kar si želi in ona se je dala premotiti. Jakelj, težek bo račun enkrat, zakaj vsake reči bo ko- ncc, bode tadi tega, da ne bo Jakelj noail zvonca. Odpadnik je tudi na gradu: t* možicelj ai mnogo prizadeva: šel je k nekemu možu in ga na vso silo nagovarjal, da mora iti volit: Vi morate nemško voliti. On mu je na dalje rekel, da bo prišel z vozom po nj. Oh, dragi goapodarek, zakaj ae tako trndite ? Ali Va"ia z Jakeljnora kaže tolik dobiček, da se tako trudita? Imejta rajai druge reči v redu, zakaj aivi laai Vama že oznanjujejo, da bo kmalu potekel čas zemeljskega bivaaja; morda upata, da bodo vama šulvereinovci in odpadniki lavorjev venec na grob položili ? Gotovo ne, Siovenci pa si bodo gotovo govorili: tu počiva odpadnik in kak izdajaleo naroda Skoda, da bota tam v aredi njih poči- vala, koje sta grdo sovražila. Dragi bralci, podajte ae na dan volitve, ko bodo velepoaestniki volili, na volišče, tam boš videl odpadnike za- grizeno pooblaatila v rokah držati, slabotne in bolehne, ki se že več tednov iz aobe ne ganejo; ua volišče jih bodo gotovo privlekli. ako tam pri priči dušo izdihnejo, samo da bi še Jakelj bil tajaik, Lah načelnik. Skoda, da ae tako zraage veselite. Ne bo sijajna, ampak prisiljena: na vse kraje ste glasove lovili, iz laatnega pre- pvičanja ate malo jih dobili, radujte ae tri ieta, mnogi gotovo zadnji krat, pa a tem ne bote Slovencev oplašili. Oai lepo napredujejo, ker ae pri volitvi pokaze, kako da so zavedui, Dragi Slovenci, bodite zveati vedno domovini, ni6 se ne prostrašite, da bi nas ti odpadniki v manjščino potianili; s tem nas še bolj vtrdijo in se daje apoznati, kako skrbijo za kmeta, kateri jih živi. Priali bojo čaai, ko bojo njih imena zginola, zakaj njih potomci ne obetajo doati veljave. Storimo vsaki svojo dolžnoat, gotovo to ne bo brez uapeba.  Od sv. Barbare v slov. goricah. (Za h v a 1 a). Kakor se je vže naznanilo, bile ao v naši župniji od 27. nov. do 6. dec. t. I. eksercicije za ljudatvo. Prečaatiti gospodje g. misijonarji od sv. Jožefa pri Oelju prihiteli ao blagovoljno na prošnjo našega veleč. g. župnika, da bi to veliko pobožuost z veraim ljudstvom opravljali. Vršilo ae je vae v najlepšem redu, če prav je bilo sleherni dan ogromno pobožnega ljudstva, ne aamo iz domace, nego tudi iz tujih župuij, tako da je bila hiša božja vže pre- teana, da bi vaprejela toliko množico vernih kriatjanov. Pobožni čut, ki raora ob takem sv. čaau vaako srce navdajati, ni ae nikakor žalil; to je treba hvalevredno opomaiti, posebno, ker je med av. ekaercicijamitudi crkveni ahod bil, in pri taki priliki ae ne redkokrat žali G-oapodovo ime iu očitno oneeasti. Sv. obhajilo jib je sprejelo oko 1500. Res lahko rečemo, da se je zopet oni aladki mir božji v našo sredino vrnil, katerega natn, kakor božji Zveličar pravi, svet ne more podati. — Bog povrni torej preč. gg. missijonarjem veliki trud, s katerim so ne- umorno delali za naš dušni blagor, kakor tudi donaačemu preč. g. župniku, ki akrbijo rea po očetovako za svoje otroke, kakor paatir za avoje ovce, da bi ae nobena ne zgubila. —• To je priarčna želja hvaležnih faranov. S Smolnika. (N e m č u r a k a kultura.) Poslovno pridem pred nekterimi dnevi v Oplotnico. Po avojih opravilih zajdem tudi v gost lno g. Kuneja, da se odteščim. Bilo je tudi drugih gostov kmetakega starni, kmalo pride tudi eden, vže od narave zaznamljan, ter začne kmetom pripovedovati o preblaženi nemačini; kaj, če nemško ne bodo znali, kako da bodo svoje vole prodati zamogli ? Ker mi je to oenčanje možičeljna preaedalo, rečem mu : ,,Vi pa naše kmete napačno učite" Na to ae raztogoti in je v svojej jezi pokazati hotel, koliko da poseatuje nemške kulture z beaedami: ,,tost, trotlj, ti boš še tam lizal, kjer aem že jaz..." Čudom aem se čudil, ko sem pozneje izvedel, da je bil ta izborni govornik goap. Malenšek, škoda mladine, je pač pomilovanja vredna, kajti če on vpričo nje tako rogovili, kakor v gostilni, kjer mu ni uikdo podložen, labko ai mialimo, kakih reči ae pri njem nauči ? Grospode nenemške potnike pa opozarjam, da se v taki gostilni ne podajo v govor, sicer biae utegnilo kateteremu okoli ušea še alabše zapeti. Kmetje južnega Pohorja imajo kaj lepo lastnost, namreč da odredijo ne preveliko, vendar lepe in debele vole, valed česar reanično Nemci v yečjem številu na aejme pribajajo. Smelo rečem, da Nemec potrebuje naših volov, to je njemu le na koriat, katero si pri taistih apeča; zato pa sili naaim kmetom goraj omenjeni modrijan zveličavno nemščino le tujim v koriat in domačinu veokrat na kvar. Izogibljimo se takih krivih prerokov, obrnimo njim hrbet, naj oatanejo enaki omikanci v avojem društvu. Nam naj bo geslo : ,,avoji k avo.jim". L. H. Iz slovenskih Goric. (Z d r a v n i š t v o.) Zaloatne so tukajšnje zdravniške razmere, ker na daleč okrog nimamo nobenega zdravnika, hudo je tudi za porodnice, ker ni lehko skuaene babice dobiti. Nedavno je v Drankovcih vmrla neka vboga vinifarka na porodu po dvadnevnih silnih mukab, ne da bi bilo pri najboljši volji mogoče zdravniške pomoči ji priakrbeti. Njen mož je najprvlje hitel po babico, in je po dolgem iakanji in popraševanji izvedel, da ae je pred kratkim neka akušena babica dalec v Jarenini naaelila. Napoti se v Jarenino in babico rea dotna najde, ki je takoj pripravljena z njim iti, a kadar pride v hišo porodnice, kmalu spozna, da je njena pomoč prepozno prišla, treba bo po zdravnika poslati. Babica napiae liatek in mož se napoti v Cmurek; tamkaj hodi od ednega zdraynika do drugega, a nobeden ne niara iti, češ, da porodnica ni v njegovem okraju. Revež hodi celo noe ter proti jutru dmgega dne domov pride, od tod pa ae kmalu napoti v Maribor. Nek dobroarčen kmet konja napreže in ae urno pelja v Maribor po zdravnika. Mož porodnice gre najprej k okrajnemu zdravniku, a ta nima čaaa; gre k drudrugemu, tretjemu, a nobeden nima čaaa, še nektere obišče a ni jih doma; vrne se nazaj k okrajnemu zdravniku, a tukaj izve, da je g. zdravnik moral iti na lov, popoldne vendar najde nekega milosrčnega zdravnika, ki je pripravljen k bolnici ae napotit; pride res na večer, a reva ni več potrebovala zdravnika, bila je že mrtva. Res žalostne razmere! Iz Male nedelje. (Naaveti.) Ker ae je trušč o Rožnem dolu malo polegel, tudi J8z aem vže malo pozabil, kaj ae je yae tam godilo, akoravno ni vae tako, kakor bi prav za prav biti moralo, toraj ga za čas prezrimo. ter raji pogledajmo, kako in kaj počinja naše ,,Lepo alovno bralno druatvo." Pred štirimi leti priboril iu uatauovil nam je drugokrat naš neumorni g. Tone Božič atareji bralno društvo, da se tukajšnje alov. prebivalstvo, poaebno mladina podučuje, naobrazuje, ter krepi avoj um z lepoalovjem itd. Se ve, da ,,iz malega raate yeliko", tako je tudi naše bralno društvo aprva zajemalo majhen krog, uatanovitelj in voljen odbor dogovorili so se za mlado društvo, da ima avoj proatorček v Ijudaki šoli, ker takrat ni bilo kaj boljega možno ukreniti. Ker ao ae pa s časom razmere zboljšale, tudi naše bral. društvo pridobiva zmiraj več ljubezni pri mladini pa tudi pri atarejih, in ker je v šoli zelo težko ali prav za prav nemogoče, iti čitat tedaj, kedar komu čaa pripušča, ališal aem več udov, a tudi tacih, ki niao še udje, da bi radi priatopili, ako bi bilo mogoče čaaopiae čitati čez teden, in ne samo v nedeljo, a ae tedaj dobodo ae aamo po pregovoru: ,,prvi, ta bolji", ker jih odneaejo prvi drugim, preoataje pa — prazna miza. Ker sem kot ud čital v celem le dva liata, in to celo leto, ker drugib nikoli niaem nič našel in na enaki izraz večih udov, naavetoval bi, da ae ugodi vaem udona, naj ae vzame aoba pri g. Korošci, ker je tam poštena gostilna. soba je pa po ceni, ali pa tudi, kakor sem aliaal, brezplačno vsak čaa na razpolago. Sploh braluo društvo ni tajnoat, toraj je tudi alobodno oMtao znano, da bode vsak tujec vedel, da irnanK) bralno društvo, ter da ae naaim aosedom ue bode tako godilo, kakor meni, ko sem bil nekoo v aosedščini popraial za hišo bral. društva, ter dobil v odgovor: ,,Gr. školnika ni doma, pa ne more nikdo do cajting." — Predno končam, omenim še, da ae pri.prvem zborovanji naj ukrene tako, da ae vsak ud zamore v deleževati čitanja tudi čez teden, a se naj tudi uredi tako, da ae čaaopiai ne bodo odnašali, ainpak prečitali v bralni sobi, in potem drugim prepustili. Več udov, Z Dunaja. [Konec.] Naj imenujem tu one č. g. duhovnike iz lavantake vladikovine, ki ao letoa podpornemu društvu poslali doneske; to ao: vle. g. Karol Gajaek, dekan na Dobrni 5 fl., vlč. g. Martin Meško, župnik Kapelaki 5 fl , vlč. g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu 2 fi., neimenovani rodoljub v Gornjemgrada. (sedaj v Braalovčab) 5 fl., vlč. g. M. Osenjak kaplan v Ljutomeru 1 fl., vlč. g. J. Skuhala, dekan v Ljutomeru 1 fl., vlč g. Ivan Bohanec, kaplan v Ljutoraeru 1 fl., vlč. g. Lovrenčič, župnik pri Mali nedelji 2 fl., vlč. g. Fr. Moravec, kaplan. pri Mali nedelji 1 fl. Dalje so aarovali gg.: dr. J. Farkaš, zdravnik v Ljutomeru 1 fl., J. Kukovec, poaeatnik v Ljutomeru 1 fl., Ivan Kačič, c. kr. notar v Šoštanju 5 fl., Ferdinand Roš, velepoaeatnik v Hraatniku 5 fl., Fran Veršec, c. kr. notar v Sevnici 5 fl. — V odboru oatanejo večinoma atari udje; nekateri ao bili v novič izvoljeni, to so: vlč. g. dr. M. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Avguštineju; g. dr. Matija Murko, uradnik v c. in kr. mimsterstvu ceaarakega dvora in vunanjih zadev, g. dr. Karol Štrekelj, vseuHliški docent in urednik slov. drž. zak.; g. dr. Viljem Lacbenberger, zobozdravnik, g. dr. Vladimir pl. Grlobočuik, koncipiat v c. kr. financnem ministeratvu. — G. J. Pukl odložil je blagajni.štvo radi preobilega poala in glavno zarad tega, ker v letu po 5 meaecev ne stanuje na Dunaji. Njegoyo meato prevzeli so vlč. gosp. dr. Mat. Sedej, c. kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Avgu9tineju, Wien I. Augustineratrasse 7, kateremu naj ae blagovolč pošiljati vsi doaeski za podporno društvo. Iz Slatine. (Radovednoat.) Gosp. dopianik, ki ate v št. 35 o bistrouranoati in zdravilski umetnosti goapoda dra. Hoialna govorili, omenili ate, da ae upate o tej umetnoati javno povedati in naznaniti. Ker bi to nadaljevanje ne aamo naa blizo Slatiue, temveč tudi druge bralce ,,Slov. Goap." vtegnilo zanimati, zato proaimo, da začnete brž ko brž izpolnjevati avojo obljubo. Kakor nam je znano, sta v stari zavezi Lot in njegova žena po božjem povelju bežala iz mesta Sodome pred pokončanjem. Tam je žena iz radovednoati se Dazaj ozrla, v tem pa je pričema okamenela. Mialim tudi jaz, da manj ne bomo mi atrmeli, če izvemo o njegovi bistroumnoati in zdravilaki umetnoati, ker nam je znano, kako zvit in prekanjen je on v tem, kako bi naa slovenake kmete v avojo nemčurako malho vlovil. Mislim ai toraj, kak more še le biti umeten zdravnik. Vas proaim torej, goap. dopianik, da obljubi zvesti oatanete in naa vsaj s kratkim nadaljevanjem razveselite.*) *) Knlikor mi sodimo, ni g. duklor lloisel, v kolikor je zdravnik, slov. ljudstvu na potu, marveč v kulikor je pristaš šulvoreina. Ljndje ga pustijo radi na miiu in zraeni se vedko kdo za-nj, pustinw ga v tej reči tudi mi vaji na miru! Ured.