celostnostiNa poti k 20 Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 Čeprav so nekatera čustva neprijetna, so kljub temu koristna za preživetje in otrokov čustveni razvoj. Na osnovi igre ‘ogledovanja’, ki so se jo igrali dve- in triletni otroci, ‘spakovanja’ obrazov in opazovanja govornega aparata v ogledalu sem dobila potrditev, da otrok od rojstva raziskuje svet z vsemi čutili. Želela sem jim pokazati, kako se lahko učijo iz lastnih izkušenj. S plesnimi dejavnostmi sem želela vplivati na celostni razvoj otroka, poudariti plesno ustvarjanje in improvizacijo. Čustva in gibanje Potek dejavnosti Moje védenje, da otrok od rojstva raziskuje svet s čutili, me je privedlo do odločitve, da njihovo igro (ogledovanje = samoopazo- vanje v ogledalih) ozavestim, zato sem jim ponudila zgodbo, ki govori o čustvih. Otro- ci so vsebino pravljice navdušeno sprejeli, nato pa smo se začeli intenzivno ukvarjati s čustvi in občutki. Vsebino pravljice Piščanček Pik sem jim po- sredovala z branjem, s pripovedovanjem ob ilustracijah, s pripovedovanjem ob ploskih lutkah in na koncu s pomočjo skrbno izbra- nih inštrumentalnih skladb, ki so predsta- vljale določena čustva. O čustvih in občut- kih smo se z otroki veliko pogovarjali, iskali slikanice na to temo in jih prebirali, slikali čustva ob glasbi in brez nje, v jutranjem krogu s kartončki označevali svoja počutja, občutja itd. Skupaj smo izdelali plakate štirih čustev (veselje, žalost, strah, jeza). Opazila sem, da so se otroci pogosto zadrževali ob plakatih, z mimiko posnemali sličice ter se ob njih besedno in nebesedno izražali oz. poime- novali čustva. Opazila sem tudi, da so se otroci pogosteje zadrževali ob plakatu žalosti, saj so bili so- čutni z otroki na slikah, ki so bili žalostni in solzni. Zadrževali so se tudi ob plakatu jeze; zanimanje zanj je verjetno povečala večkrat slišana motivacijsko močna glasba za to čustvo. Pri poslušanju glasbe na temo posame- znih čustev je bil moj cilj, da jo otroci dejavno poslušajo in skušajo ugotoviti, za katero čustvo oz. občutke gre. Opazi- la sem, da niso imeli težav s prepozna- vanjem čustev preko glasbe. Spodbudila sem jih tudi, da so se igrali in se preizku- šali z malimi ritmičnimi inštrumenti ter skušali izbrati pravi inštrument za dolo- čeno čustvo. Njihova občutenja in odzivi so pokazali, da jim je všeč impulzivnost, glasnost … Želela sem slediti celostnemu razvoju otro- ka, zato sem temo o čustvih zastavila na na- čin, ki ga opisujem v nadaljevanju. Ples Ples omogoča zavedanje lastnega telesa, raziskovanje svojega gibanja, sprostitev in ustvarjalnost. »Ples spremlja človeka v vseh obdobjih ži- vljenja in je del njegovega delovanja. Lah- ko je le preprost skok, ki je izraz veselja ali navdušenja. Najbolje je, da otroku nudimo čim več možnosti, da izkusi ples in si prido- bi veliko izkušenj. Vsi otroci se radi giba- jo, poskakujejo, se vrtijo in se sproščajo ob glasbi. Telo je človekov instrument, ki ga je treba uglasiti že zelo zgodaj« (Kovač Valdes, 2010: 8). Otroci lahko s plesom izražajo svoje po- čutje (veselje, žalost, strah, vznemirjenje ipd.), raziskujejo različne vrste gibanja, spoznavajo sebe in svoje vrstnike. Svo- ja občutja in ideje radi delijo s prijatelji iz skupine. Vse to raziskovanje vpliva na otrokovo samopodobo. Če je ponosen na to, kako se giblje, to pozitivno vpliva nanj, medtem ko je lahko v nasprotnem pri- meru, če npr. nečesa ne zna, zelo ranljiv in ga je sram. Zato mora biti tako učenje prilagojeno razvojni stopnji otrok in po- sameznikovi potrebi. Pomembno je, da jih vzgojitelji pohvalimo in spodbujamo za nadaljnje učenje, raziskovanje in ustvarja- nje (Kovač Valdes, 2010). Irena Zupančič, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, je že 18 let zaposlena v Vrtcu Čebelica Šentjernej. 10 let vodi Športno-kulturno društvo Hopla Šentjernej, kjer letos med drugim pripravlja že deseto plesno produkcijo za starše otrok in širšo javnost. Treba je le prisluhniti otrokom, opazovati njihovo spontano igro in spodbujati zanimanje za raziskovanje. Foto: arhiv Irena Zupančič celostnostiNa poti k Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 21 Namen dejavnosti Z dejavnostjo sem želela doseči, da: • se otrok uči iz lastnih izkušenj; • se giblje in pleše s celim telesom, preiz- kuša možnosti gibanja posameznih de- lov telesa, kombinira zaporedje in hkra- tnost gibanja; • otrok poskuša in preizkuša hitro in po- časno gibanje, vezano in odsekano ter napeto in sproščeno; • preizkuša gibanje v različnih smereh (različne ravni: spuščanje, dvigovanje, zapiranje, odpiranje, napredovanje …). Izbor glasbe in besed Skrbno sem izbrala glasbo za določeno čustvo, ki je otroke močno motivirala in spodbujala k plesni improvizaciji. Dejav- nosti smo vsakodnevno ponavljali. S temo o občutkih in čustvih smo se ukvarjali več kot mesec dni. Prijetno jih je bilo opazovati, kako različno so spontano in delno usmer- jeno z gibom izražali svoja čustva in občut- ke. Najprej so posnemali moje gibanje in nato iskali svoje gibe. Otroke sem seznanila z besedami, ki opi- sujejo čustva in jih še niso poznali. Razlo- žila sem jih njihovi starosti primerno. Po- membno je bilo, da otrok besedo sliši, si jo morda zapomni, jo uporabi in si jo skuša predstavljati. Presenečena sem bila nad odzivi otrok, nji- hovimi gibalnimi motivi in tudi nad zado- voljnimi obrazi. To je bila njihova spontana igra telesa in občutkov. Menim, da sta giba- nje in igra otrokovi primarni potrebi. Svoje cilje sem dosegla z otroško igro, domišljijo in ustvarjalnostjo. Otrok lahko predstavi svoja najbolj skrita občutja, čustva, čustvene vsebine in ravno zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja so izkušnje na področju umetnosti po- memben dejavnik uravnoteženega otroške- ga razvoja (Kurikulum za vrtce, 1999). Sklep Dobila sem potrditev, da spodbudno učno okolje otroku ponuja možnost aktivnega učenja. Ugotovila sem, da mi ne bo zmanj- kalo spodbud; treba je le prisluhniti otro- kom, opazovati njihovo spontano igro in spodbujati zanimanje za raziskovanje. Iz izkušenj lahko potrdim, da plesna vzgo- ja vključuje gibanje in spodbuja izvirnost, ustvarjalnost ter otrokov kognitivni, ču- stveno-socialni in psihomotorični razvoj. Znanje, pridobljeno z lastno dejavnostjo, otrok ponotranji: govorimo o t. i. utelešeni kogniciji oziroma utelešenju in povezavi um – telo. Utelešena kognicija predstavlja teoretično osnovo za razumevanje, kako naša gibalna aktivnost vpliva na učenje, in poudarja pomembnost senzomotoričnih procesov. Tako kognitivni znanstveniki in nevroznanstveniki na osnovi ugotovitev številnih raziskav potrjujejo starejša spo- znanja Piageta in Montessorijeve, da je duševni razvoj povezan in odvisen od giba- nja. Ne sprašujemo se več, ali otroci potre- bujejo gibalne in plesne dejavnosti, ampak raziskujemo, kako izvajanje teh dejavnosti lahko spodbudi razvoj kognicije in učenja (Tancig, 2014). S plesno improvizacijo čustev smo se veliko naučili in to bo bogatilo naše življenje, saj pod vplivom čustev doživljamo svet v vsej paleti pisanih barv. Literatura • Kovač Valdes, Jana (2010): Plesna žgečkalnica: priročnik ustvarjalnega giba in sodobnega plesa za otroke z osnovami ple- snih tehnik. Ljubljana: JSKD. • Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo. • Tancig, Simona (2014): Nevroedukacija in utelešena kognicija – pogledi na gibalno in plesno dejavnost. V: Geršak, Vesna; Meško, Nina (ur.): 2. mednarodna konferenca plesne pedagogi- ke. Zbornik. Ljubljana: JSKD. Foto: arhiv Irena Zupančič