93. Številka. Ljubljana, v sredo 24 aprila 1901. XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. fehaja vsak dan zvečer. ünmfti nedelje in praznike, ter vejja po potu prejem« m .».tro-ogrst. dežele za vse leto 28 K, za poi leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden meeeo 2 K 30h. Za Ljubljeno S« poSUjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 za četrt leti 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 3 K. — Za tuje doielo toliko več, hdDnrjasa* poWaanT- Posamezne številk, po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoftiljatve naročmne ae ne ozira. - 2a oxn.nl,. plačuje se od Itmstopne petitvrste po 12 h, Um ozrn^o jedenkrat^txska, po 10% ŽeTdvakrat, in po 8 h, če se trikrat ah večkrat tiska. - Dopisi naj ae iavol* frankovati. - Rokopisi ae ne vračajo. - Uradnlalvo in upr.vnl.tvo je na Kongresnem trgu St. 12. UP^vnlitvu naj se bis, govolijo posujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adininiatrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico st. 2, vhod v upravniatvo pa a Kongresnega trga St 12. .Slovenski Narod" telefon dt 34. .Narodna Tiskarna- telefon it 85. Gospodje volilci! Kandidatje narodno-napredne stranke za I. volilni razred ki voli v petek, dne 26. t. m., so: dr. Matija Hudnik odvetnik; Josip Lenče veletržec in hišni posestnik; llija Predovič veletržec in hišni posestnik, dr. Josip Stare c. kr. finančne prokurature pristav; Ubald pl. Trnköczy lekarnik in hišni posestnik. Volilci! Volite jih soglasno! Za izvrše-ain; odbor narodno-napredne stranke: dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški predsednik. Ustanovni shod „Slov. kmet-skega društva" v Šmariju pri Jelšah. V nedeljo, 21. t. m. vrSil se je v Šmariju pri Jelšah shod, ki zna postati zgodovinskega pomena v političnem življenja Štajerskih Slovencev. Vršil ae je ustanovni shod „S!ov. kmetskega društva" za šmarski sodni okraj, naprednega, političnega in gospodarskega JruStva za kmetsko ljudstvo. Okoli 1200 kmetov zbralo se je v prostorni dvorani Jagodičeve gostilne. Bili so kmetje — veljaki iz celega okraja, ki so prišli na shod, in tukaj glasno in jasno iz rekli željo, da se kmetski stan organizuje LISTEK. Kdo je mar!? Vse doseže, kar ma drago, te besede je Koseški zapisal oči vidno v pro-reški viziji, v kateri je pred duševne nje* gove oči stopii — dr. Ivan ŠusteršiČ. Vsaj kdor „Slovenca" bere, mora priti do prepričanja, da so te Koseškega besede vrezane naravnost na dr. Šusteršičevo telo. Malokdaj se vlada ozre na nas Slovence, a kadar se ozre, tedaj je to zasluga — dr. Šusteriičeva. Prav nič čudno bi se nam torej ne zdelo, ko bi .Slovenec" o dr. ŠusterSiča začel priobčevati takele vesti: 1. Časniki so poročali, da je neka kokoš v Ljubljani znesla dvoje jajec, ki sta pa mesto lupine imeli le tenko kožico in sta v sredi bili zraščeni. Malokdo pa ve, da gre zasluga za to — dr. Susteršiču, ki se — naj izdamo še to tajnost — že dalje čaaa peča z rešitvijo problema, kako priti do tega, da bi vsaka kokoš v Ljubljani znesla vselej po dvoje jajec s popolnoma razvito lupino. Kdor ve, da dr. ŠusteršiČ vse premore, verjel nam bode, da doseže tndi to za prosperiteto .Gospodarske zveze" tako važno pridobitev. in enkrat znebi duhovniškega jerobstva in več drugih svojih varuhov. Zbrani kmetie so tudi strogo obsodili nesložno postopanje slovenskih državnih poslancev in zlasti za-vratno postopanje svojega državnega poslanca, dvornega svetnika dra. Ploja nasproti naprednim slovenskim državnim poslancem. Shod je otvoril veleposestnik Jakob Zdolšek p d. Šac iz Okroga pri Ponikvi in pozdravil v lepih besedah došle kmete ter j>h vzpodbujal, da vstopijo v društvo in delajo za združenje vseh kme tov, povdarjajoč, da je kmetu, ki je povsod zatiran in nazaj postavljan, najbolj treba sloge in sporazumljenja. Kmetje so glasno pritrjevali besedam govormkovim. Na to je nastopil m'adi ponikovški kmet Jakob Vrečko p. d. Lončar in je z navdušenjem govoril o potrebi kmetske organizacije in o njenem pomenu. Rekel je in to je še posebno naglašal, da so bili kmetje tisti, ki so sprožili misel, da se ustanovi za kmete posebno politično in gospodarsko društvo. Kmetje so sprevideli, da dragi stanovi store malo ali nič za kmetski stan, in za to so hoteli imeti svoje društvo, v katerem bi naj bili združeni vsi kmetje. V združenju je moč Govornik je navajal, kaj so vse dosegli drugi stanovi, ki so organizirani, in opozarjal je še posebej na uspehe organiziranega delavstva. Kmet ni ničesar dose* gel, ker je nesložen, in ker skrbe njegovi neprijatelji, da se ne združi. Doslovno je dejal vrli slovenski kmet: .Dragi tovariši kmetje! Združimo se, pristopimo z veselim srcem v DSlov. kmetsko društvo", kajti to društvo je na dobri podlagi za kmeta. Ustanovili so ga odlični narodni in verni možje. Društvo je verno. Kmetje smo vsi kristijani, ki imamo vero, katero je učil Jezus Kristus, in katero oznanjuje cerkev. V tej veri hočemo živeti in jo tudi potomcem zapustiti. Društvo ni nasprotno veri in tudi ne dubovskemu stanu kot takemu, kakor tudi ni nasprotno drugim stanovom. Kmetje čislamo vse stanove, ker vemo, da so vsi stanovi potrebni na sveta. Toda drugi stanovi ne pustijo kmetov naprej in hočejo imeti pravico, da gospodujejo nad kmet skim stanom, in zlasti duhovniški stan 2. Včeraj pridrvil je po Kongresnem trgu od kazine sem kolesar, ko je ravno 76 let stara bolehna ženica počasi lezla od „Zvezde" proti Ovijačevi hiši. Vsem je sapa zastajala, kajti prepričani so bili, da ae kolesar zakadi vanjo, jo podere na tla ter 8mrtnonevarno povozi. Toda glej, v zadnjem trenotku zavozi kolesar v stran in drvi dalje, ne da bi ae bil ženice Ie dotaknil. Zasluga i« to gre dr. Susteršiču, ki je ravno takrat pogledal skozi okno svojega stanovanja v Ovijačevi hiši. 3 Danes dopoludne ob devetih vozil je izvošček „Konjska glava" tako naglo po Gosposkih ulicah, ko da bi Slo za stavo. V istem divjem tiru zavil je okoli vogla PongraČeve hiše na Turjaški trg. Kdor ve, kako ondi svet visi, pritrdil bode rad, da je bila velika nevarnost, da se kočija prevrne. Da se to ni zgodilo, je zasluga dr. Susteršičeva, ki je ravno takrat prihajal po Gospodskih ulicah sem proti sodišču. 4 Ko je včeraj popoludne dr. Evgen Lampe Sel iz , Slo vence vega* uredništva čez ulico pred Škofijo, obtičala mu je peta njegove krajše noge v kolesnioi za električno cestno Železnico. Ker se ni mogel hitro osvoboditi in je proti njemu drvil izvošček, bila je nevarnost, da ga povozi Da se to ni zgodilo je zasluga dr. SusterSičeva, misli, da ima pravico nad kmetom. Kmetski stan mora priti do veljave, saj je on stan prve vrste, kajti kmet redi in živi vse, od najnižjega berača do najvišjega gospoda. Kmetje moramo priti do jednakopravnosti z drugimi stanovi in moramo zahtevati, da se bodejo naši zastopniki jemali iz naših kmečkih vrst." Govornik je opisaval na to žalostni položaj kmetskega stanu in pozval kmete v krepkih, živih besedah, da se zdru žtjo na skupno delo, da pridejo do veljave in do svojih pravic. Končal je z besedami: .Cerkev je obhajala pred 14 dnevi spomin Kristusovega vstajenja, Bog daj, da bi prišel tudi za nas čas, da bi obhajali vsta jenje kmečkega stanu." Poslašalci so med govorom kmeta Vrečkota bili do skrajnosti navdušeni in s pritrjevanjem hvalili nje gova izvajanja in ploskali, da je vse odmevalo po dvorani. Ko je govornik končal, so mu kmetje klicali .Živio" in ga zahvalili za lepe besede. Kmet Atojzij But p. d. Novak iz Ko-strivnice je govoril v jednakem duhu, kakor kmet Jakob Vrečko in Se posebno ožigosal vtikanje duhovnikov v posvetne stvari in pojasnil njihovo prijateljstvo do kmetskega ljudstva. Tudi ta govornik je pozival kmete, da ae združijo, in obljubil, da bode tudi on v svojaaa okraju, t j v rogaškem, deloval na to, da se ustanovi jednako društvo, kakor je ima sedaj Smarski okraj. Oba govornika sta izrekla željo, da bi se v vseh okrajih na slovenskem Štajerskem osnovala .Slov. kmetska društva", in se ustanovile kmetske organizacije pod vodstvom kmetov, kajti v teh organizacijah bi bila neprekosljiva moč kmetskega stanu. Organizacije bi Širile zavednost med kmete, kateri se sedaj Se kaj radi dajo pregovoriti in zapeljati po prilizljivih kaplančkih, da za taje svoje prepričanje in gredo slepo skoz drn in strn za njimi. Ko so se kmetom prečitala in zazložila pravila, vršilo se je vpisovanje členov v društvo. Predsednik je naznanil, da ae je že pred zborovanjem vpisalo v društvo okoli 200 členov. Ker se je hotel vsak vpisati in je vse rinilo proti predsednikovemu odru tako, da je bilo nevarno, da bi katerega ne zmečkali, je pred- sednik naznanil, da se bode vpisovanje vršilo po zborovanju, ker potem lahko tisti, ki so že vpisali, odidejo. Sledila je volitev odbora Izvoljeni so bili z vzklikom: Jakob Zdolšek p. d. Šac v Okroga, predsednikom, za odbornike pa Jože Kregar, župan in veleposestnik v Št. Petru na Medvedovem selu, Jože Mlakar, župan in veleposestnik na Ponikvi, Franc Svetelšek, p aestnik in gostilničar na Sladki gori, Fiorijan Golež, posestnik v Št Vida, Franc Podgoršek st. posestnik in gostilničar ob Ponikvi, Anton Hajnšek posestnik v Pristovi, Alojz Vičar, posestnik v Šmarju in Jakob Malas, posestnik in tajnik okrajnega zastopa v Šmarja. Pozneje se je odbor konstituiral in je bil voljen podpredsednikom Jože Kregar, blagajnikom Alojz Vičar in tajnikom Jakob Malus. Kot peta točka je bilo določeno strokovno predavanje o kaki kmetijski stroki, ker pa ni bilo mogoče dobiti potovalnega učitelja, kajti isti ima že več nedelj naprej oddanih v ta namen, naprosil se je nadučitelj g. Alojzij Sfcrmšek, ki ima sam kmetijo v Št. Petru na Medvedovem selu in kot kmetovalec pozna dobro težave kmetskega stanu, da je govoril o sedanjem položaju kmetskega stanu iu o sredstvih, kako bi mu bilo pomagati Govor priobčimo pozneje enkrat Zborovalci so govornika pazno poslušali in odobravali njegova izvajanja. Pri slednji točki so se stavili razni nasveti, kako naj društvo deluje in se poteguje za koristi kmetov. Končno se je oglasil še enkrat kmet Jakob Vrečko in govoril približno takole: Dragi kmetje! Gotovo veste, da imamo Slovenci malo število poslancev v državnem zboru in še ti niso složni med seboj . Delijo se v dva kluba v .Slovanski centrom" in v .hrvatsko-slovenski". Ta razcepljenost je v kvar nam Slovencem, kajti s takim postopanjem nam poslanci ne bodo nič priborili. Napredni slovenski poslanci so imeli željo, da bi bili vsi slovenski poslanci združeni v .Jugoslovanskem klubu" ali njihovi nasprotniki na čela njim dr. ŠusteršiČ, so to odklonili in ko so napredni poslanci, ki so vneti prijatelji ki je ravno takrat stopil iz škofije, ko je bil nesel na posodo sv. duha. V tem trenotku namreč, ko je dr. ŠusteršiČ stopil iz Škofijske veže, potegnil je dr. Lampe svojo peto is kolesnične zareze, in nevarnost je bila odstranjena. 5. Preteklo nedeljo vozil se je Peter Brtoncelj s kolesom po Dunajski oesti proti Jezici. Nad topničarsko vojašnico zaleti se iz neznanega vzroka s tako ailo ob cestni mejnik, da telebi na tla ter vidi pri tem tri solnca. Ko se ravno počasi pripravlja, da pobere svojega rojstva kosti ter premišlja, kako dolgo bode moral ležati v bolnišnici, in koliko mu bode plačati morala zavarovalnica proti nezgodam, pridrvi od Jezice sem drug kolesar, ki mu mimovozeč zakliče krepak .Heil!" Bil je to dr. ŠusteršiČ. In glejte: Peter Brtoncelj skoči na noge, vse bolečine ponehajo, veselo zajaha zopet svoje kolo in odjadra proti Alešu. To vse pa po zaslugah dr. Šusteršiča, ki je ta storil očividno čado. 6. Ivan P. Vencajs je Se nekaj let sem s strahom opažal, da ma ne postaja le nos dne do dne bolj« rodeč, temveč, da ma izpada tudi čedalje več las. Zrcalo ma je kazalo Se jako Častitljivo pleSo. —- Ko ae je pa o tresel liberalstva ter je postal intimna dr. ŠusterSiča, nehali so ma mahoma iz- padati lasje. Takoj, ko je to opazi), začudil se je; kmalu pa je priSel do prepričanja, da gre zasluga za to dr. Susteršiču. CeSe se namreč le zjutraj, in ker pri tem njegov veliki prijatelj, brez čegar vednosti ne sme pasti noben las z Vencajzove glave, ni navzoč, naravno je, da se mu pleša večati ne more. ? ■ Misli. Človek brez jasno začrtanega smotra je podoben ladiji brez krmila, katero meča *aem in tja vihar. — Razum je strog učitelj, ki mora cesto krotiti nepokojno dete — srce* — Tepcu vsa logika ne pripomore do — logike. — Smelost in nevednost sta si dostikrat sestri. — Poznam dosti temeljitih in ponižnih mož, a ne poznam skromnih puhloglavoev. — Nevedneža nikdar ne more) dvomi. — Trikrat se premisli, predno koma kaj zaupaš. — Najpodlejši človek se mi zdi zavraten licemerec. — Ljudje bi Se ne bili slabi, ali okoliščine jih store taka —■ Človek naj Ijudij nikdar ne meri po sebi, na v dobrem, ne v slabem. — Dokler se na zatopil sam vase, boš težko začel spoznavati sebe; dokler pa ne začneš spoznavati sebe, se na moreš vladati — človek ae dviga in pada; marsikdo aeve" hodi vedno kmeta, Sli s Hrvati v .hrvatsko slovenski klub" ao nasprotniki naprednih poslanoev tndi takoj zaceli sčuvanje in gonjo proti naprednim poslancem in slasti proti dr. Tavčarja. Jaz poznam dr. Tavčarja, sliSal sem ga govoriti na SlomSkovi slavnosti na Ponikvi, tndi sem bral njegove spise ali reči moram, da on ni nikjer proti veri govoril in ne pisal. Pravijo, da je brezve rec, kakor bodejo tndi nam vsem, ki smo v .Slovenskem kmetskem društvu" rekli, da smo brezverci. Dr. Tavčar je sin kmeiskih starifiev in zasluzen mož za slovenski narod. Nasproti takovrlemu kmet-skema sina pa je nastopilsin znanega ptujskega sedaj že umrlega jezičnega doktorja Ploja — dvorni svetnik Ploj, kije že pravmlad inbižerad nekaj veljal med Slovenci, dasi nima nobenih zaslug. Ta dvorni svetnik Ploj, katerega tako ni nihče rad volil na&im poslancem, in ki je v državnem zboru govoril in glasoval za to, da bodemo dali kmetje svoje sinove vojakom in za to še plačali davke, je ruval proti naprednim poslancem tako, da so izstopili iz .hrvatsko-slovenskega kluba* in sedaj so slovenski poslanci po zaslugah dr Ploja razcepljeni v tri klube, kar je še bolj na kvar slovenskemu ljudstva zlasti kmet-skemu stana. Postopanje dvornega svetnika dr. Ploja je graje vredno". Govornik je na to predlagal sledečo resolucijo. .Na današnjem ustanovnem shodu .Slov. kmetskega društva" za sodni šmar ski okraj zbrani kmetski volilci obsojajo najodločneje nelepo in hujska joče postopanje svojega držav negaposlancadr Plojanasproti slovenskim naprednim poslancem, ker je on s tem svojim ruvanjem prisilil, da so štirje slovenski napredni poslanci iz hrvatsko-slovenskega kluba izstopili in je vsled tega izstopa imenovani klub veliko svoje veljave izgubil". Resolucija je bila soglasno sprejeta in kmetje so se jako krepko izraževali o svojem državnem poslanca, ki trati čas s tem, da proti drugim slovenskim poslancem spletkari. Izvedeli smo, da se je dvorni svetnik dr. Ploj hotel udeležiti shoda .Slov. kmetskega društva*, da se mu je pa to od prijateljske strani odsvetovalo. Želeli bi bili, da bi bili navzoč, kajti kmetje bi mu bili povedali take v obraz, in mu tako glasno izrekli nezaupanje, da bi bil moral, če drži na svojo čast, koj na shoda odložiti svoj mandat. Naj si zapomni poslanec dr. Ploj, da slovenski kmetje v šmarskem okraja odločno obsojajo njegovo klerikalno meäetarijo in tancanje sedaj na eno sedaj na drago stran. Neki kmet je dejal na shoda o dr. Pioja, da se mu zdi, da je tak kakor tisti fižol, katerega je pol belega, pol črnega. Ustanov ni shod .Slov. kmet. društva", kateri se je zaključil s trikratnimi slava klici na našega presvetlega cesarja Franca Jožefa, je bila sijajna manifestacija naprednega kmetskega ljudstva. To je dejstvo in s tem dejstvom bodejo morali sedaj naši slovensko štajerski politiki računati. Po zbo rovanji se je vršilo opisovanje članov, ka- isti pot; tega pa najbrže ne obremecja preveč peza življenja. — človeku je vedno treba pravih, nesebičnih svetovalcev. — Če boš čakal za zasluge odlikovanja, ne storiš nikdar nič obče koristnega za narodni bla gor. — Pesnik drugače živi, pravijo, kakor piše; a tega ni kriv on, nego življenje. — Ljudje verujejo laži, a zaklepajo resnici ušesa. — če po smrti vse premine, je naše življenje grozna prevara. — Težko se je beraču smejati. — Človek nosi v sebi navadno po dve duši: z jedno se kaže svetu, z drugo samemu sebi. — Počasi mrje, kdor zataja svoja čutila — Srečen, kogar nič ne gane! — Naj prvo se dandanes na svetu vpraša: kaj si. — Denar daje značaj in poštenje. — Človek se sodi po uspehih, ki jih je slučajno dosegel v življenju. — Ko bi se vsi upali govoriti resnico, bi bilo kmalu boljše na svetu. — Boljši odkrit sovražnik, kot zavraten prijatelj. — Sladko se smehljajočemu obrazu preveč ne veruj! — Dostikrat stori človek kaj slabega proti avoji volji. — Ljudje smo, zato si odpu-Sčajmo slabosti. Tudi krivca ne sodimo prestrogo! — Je nekaj ljudi, ki mislijo, da je ustvaril Bog radi njih svet T. D-ov. tero se pa ni moglo dovršiti, ker se je ob 3 uri popoldne pričel shod .Katoliškega političega in izobraževalnega društva". Ginljivo je bilo videti, kako sta dva ka plana primaširala a svojo čredo v dvorano in kako so fajmoštri to čredo poganjali v dvorano. Bilo jih je kakih 100 do 150 mežnarjev in kočarjev in le malo kmetov, ki so odvisni od duhovnikov ali denarno ali po svoji žlahti. V Slov. kmetskem društvu so govorili kmetje, v Kat polit društvu" pa mladi kaplančki in silni govornik 8 Kozjanskega a kozjo brado doktor vsega zdravilstva, po svojih častnih besedah slavno znani Jankovič. Zborovanje. .Kat polit, društvo* se je popolnoma izja lovilo, ker vsled petja ni nihče razumel govornikov in je naenkrat po pet govornikov izmed pristašev .Slov. kmetskega društva" govorilo. Duhovnikom so žvižgali. Ker ni bilo mogoče zborovati so zborovale! — podrepniki odšli med krikom in vikom, da jih bodi aram, ker gredo rajši z duhovniki, ki jih povsod obirajo, kakor s svojimi tovariši — kmeti. Več o tem shodu bomo Se poročali, ker hočemo počakati, kako se še bodejo duhovniki kaj v .Slovencu" in .Slov. Gospodarju" lagali? V I Jubljaiil, 24 aprila. Novi oblaki na obzorju. .Grazer Tagblatt", glaailo nemške narodne stranke, piše že drugič tekom jed-nega tedna, da se je parlamentarni položaj poslabšal. Nezaupanje nemških strank v vlado narašča. Le še iskrica za upanja v Körberjevo kavalirsko besedo tli v srcu Nemcev, ako izgine ta — tako piše . Grazer Tagblatt* — bode teško, doaeči dotiko z vlado. Predloge glede vodnih cest, ki je za Čehe glavni pogoj, še vedno ni na zbornično mizo; obtičala je baje v vojnem ministrstvu. Za Nemce pa je glavna zahteva rešitev investicijske predloge. Stvari pa stoje tako, da je odvisno od vsakega dne, da, od vsake ure, ali pride za nemško de loljubno8t odločilna investicijska predloga pod streho, predno se zasedanje državnega zbora odgodi. Ako se uresniči, kar poroča praška .Politik" — da namreč investicijska in vodna predloga sploh ne prideta v tem zasedanju na vrsto — potem, tako piše .Grazer Tagblatt*, je potrpljenja Nemcev konec, Körber je doigral svojo ulogo in nemška obstrukcija se začne 8 podvojeno silo. „Grazer Tagblatt" vidi v klerikalnih fevdalcih in Poljakih največje nasprotnike Nemcev. Nemški poslanci naj bi pojasnili svoje stališče vladi pri razpravi glede budgetnega provizorija! Francosks vojna v sevarnozahodnl Afriki. Štiri velike vojne se vrše" sedaj na svetu: Jedna je menda skoraj dokončana, namreč vojna na Filipinih med Ta-gali in Američani, o dveh, o južnoafričanski in kitajski se piše že preko leta dnij obširno po vseh listih, četrta pa se jedva omenja. Ta vojna se vrši v severnozahodni Afriki Franc zi hočejo napraviti zvezo od južne Algerije skozi puščavo Saharo do francoskega ozemlja med Orano m in Ti m buktom. V to svrho je odšlo 15. decembra m. 1. troje kolon proti oazam Taat Vršilo se je več bojev z marokanskimi in berber skimi rodovi, a 2. marca so Francozi zasedli oaze Taat, Sedaj ko je nastopila vroča doba, in se zategadelj vojaške operacije ne vršo, pripravlja se Francija na to, da okupira Maroko ali pa vsaj dobi Protektorat nad njim. Poset italijanskega ladijevja v Toulonu in potovanje francoskega zunanjega ministra Delcasseja se spravlja v zvezo z marokanskimi načrti francoske vlade. Vsekakor je z zasedenjem oaz Tuat rešen del marokanskega vprašanja, ki se je zdelo Biamarcku za Evropo važnejše kot balkansko vprašanje. V jeseni že zasede morda Francija Maroko. Vojna v Južni Afriki. Zopet mirovna pogajanja! Že včeraj se je razneslo poročilo lista .Daily Chronicle", da ata generala Delarey in Vi-ljoen naveličana vojne ter sta stopila s Kitchenerjem v dogovor. Danes pa poročajo angleSki listi, da je soproga vrhovnega bur-skega vodje Bothe zopet poaredovateljica miru med Kitchenerjem in svojim soprogom. Soproga Bothe se je baje vrnila zopet v Pretorijo, da sporoči ondi o uspehu svojega posredovanja „Morning Post" pa je dobila is Bruslja poročilo, da vlada med Krüger-jevimi prijatelji velika skrb, ker so dospele is Lourenco-Marqueaa vesti, da hoče Botba na vsak način začeti nova mirovna pogajanja Kroger in njegovi svetovalci se baje boje\ da se strinjajo z Botho tudi drugi burski vodje. Jako čudno je, da se je general Frenoh radi .lahke bolehnoati" vrnil v Pretorijo, ne da bi bil kaj opravil na vshodu Transvaala. AngleSki listi pa tudi poročajo, da Dewet, ki ima pri Kroonstadu nad 6000 mož, ne more začeti nobenih (?) operacij. Severno Pretorije je bil ujet 101 Bur, kar je jako malo, ako se pomisli, da je Slo Bure lovit pet brigadnih generalov. Poroča se tudi, da se j« burski oddelek v Voksburgu, 106 mož, z vozovi in orožjem vred, blizu Middelburgs podal. Dopisi. Iz Skocijana na Dolenjskem, 22 aprila. Po dolgem, dolgem časa se je pri nas vendar enkrat osnoval odbor gasilnega društva. To društvo bilo je pri nas zelo potrebno, in le želeti bi bilo, da bi se lepo razvijalo. Toda že v prvih početkih kaže se nam ravno nasprotno Glavni steber društva je denar, je njegovo gmotno stanje. Pa kako se pri nas z istim gospodari. Blagajnik je tisti Anton iz Dobruške vasi, ki je pred kratkim na božjo pot romal — pa do Žalostne gore že ni več prišel; ta Anton se za blagajno prav malo briga, se na isto pa še manj razume! Velikokrat smo že prašali, kako je s stvarjo, da se pripoveduje, da je banka .Slavija" darovala 100 gld., vpisanih pa je samo 50 gld. Pa odgovora nismo do sedaj še nikjer dobili. Radovedni smo tudi, kako se je zbrani denar obrestoval še v istih Časih, ko je BorŠtner z njim gospodaril, in za njim mnogi drugi! Ali bi ne bilo dobro, da bi zato poklicana oblast zahtevala natančen račun od prvih početkov sem, in bi se potem o tem računu prašali možje, kateri vsaj za nekatere darovane svote bolj natančno vedo! Jaz pravim, da bi bilo to zelo umestno! Zlasti pa še sedaj, ko bomo imeli nove občinske volitve, in ko upamo, da vse kimovce Antonove spravimo iz odbora, da bo potem vsak delal po svojem prepričanju in svoji vednosti. Dragi soob-čani, pridite tedaj na dan občinskih volitev vsi od prvega do zadnjega na volišče, ter zberite si za gospodarje može kmete, ne pa Antona in njegovih kimovcev! Slišali smo, da pride poleti o sv. Jerneju strašit k nam Bonaventura iz Ljub ljane, pa bojda kar za cele tri dni! Kaj bo vendar delal pri nas ? ! Sicer pa itak potrebujemo človeka, da bi uro v zvoniku navijal, ker mežnar se za to ne briga! Če pa misli tukaj .Slov. Narod" in .Rodoljub" brati, pa naj to stori rajši v Ljubljani! Pri nas imamo nekaj .Slov. Naroda" in prav veliko .Rodoljuba", ali še vedno premalo, kar trgamo se zanj, kdo ga bode prej bral. Posebno uvodni članek v .Rodoljubu" — Opomin slovenskemu kmetu — nam zelo ugaja, ker zopet slišimo enkrat božjo be sedo, v cerkvi je tako nikdar ne! Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. aprila. — Občinske volitve. Pri današnji volitvi iz II. razreda je bilo oddanih 525 glasov. Izvoljeni so bili vsi kandidat je na predne narodne stranke in sicer so dobili gg. Gorše 414, Hribar 420, dr. Kušar 516, dr. Majaron 514, dr. Požar 512, Senekovič 513, Svetek 512, Šubic 513 in dr. Tavčar 516 glasov. — „Lepi" klub se drobi. V .lepem" klubu dr. Šasteršiča se je zadnji čas nekaj zgodilo, kar je sicer jako zanimivo, o čemer pa noben list ni črhnil besedice, tako da bi tega morda Se danes ne vedeli, če bi pisarna poslanske zbornice ne bila izdala novega imenika parlamentarnih klubov in njihovih članov. Ta imenik je razodel, kar je dr. Šusteršič tako skrbno prikrival, da se je namreč .lepi" klub razdvojil, in da ima danes dr. Šusteršič pod svojo zastavo zbranih samo še 16 jogrov. Rečeni imenik naznanja namreč, da gališki poslanec Szajer in njegovi tovariši nieo več člani .lepega" kluba Šusteršiče-vega, nego da imajo svoj posebni .klub krščansko socialnih ljudi", in dalje naznanja, da Šteje Šusteršiče v klub samo 16 članov. Is tega pač izhaja, da Szajerjevi niso več v Šusteršičevem klubu, da ao ae torej od njega ločilL Vprašanje je samo: ali so Ssajer in njegovi ljudje Sli prostovoljno iz .lepega" kluba, ali so se od njega neprostovoljno ločili, oziroma, ali Szajer ni hotel več sedeti z dr. šusteršičem v jed-nem klubu, ali dr. šusteršič s Szajerjem Pričakujemo, da nam to zagonetko reši dr šusteršič, vsaj kadar preboli prvo žalost, da ae njegov „lepi" klub tako klavrno dr< 1 .. .. Kar je dr. šusteršič izgubil na številu pristašev, to skaša za sedaj prikriti z več jim upitjem. V tisti seji, v kateri je ministrski predsednik odgovarjal na interpelacijo glede izjave nadvojvode Frana Ferdinanda, je dr. Šusteršič na vse načine poskušal, da obrne nase nekoliko pozornosti Naposled se je postavil na stopnice mej poslanskimi sedeži ter s tega vzvišenega niesta, kjer ga je moral vsakdo opaziti, tleakal kakor blazen in ministrskemu predsedniku na vse grlo kričal .Bravo Körbet"! .Bravo Körber"! dasi ministrski predsednik nikakor ni govoril tako, da bi mogli klerikalci ž nj»m zadovoljni biti . . . Seveda se je Šasteršiča vse smejalo, kajti bil je popolnoma podoben tistim kričačem, ki stoje pred cirkusi in upijejo .... Reinspaziert, meine Herrschaf-ten'! Zdi se nam, da utegne dr Šusteršič še iz ministrskih ust slišati kako pikro, če bo še dlje resne izjave s svojim usiljlvim pritrjevanjem smešne delal. — Državnozborska volitev v celjski mestni skupini je bila včeraj na razpravi pri državnem sodišču. Podane »odbile namreč različne pritožbe, vse po dr. Dečku, ker se raznim volilcem ni priznala volilna pravica, oziroma ker so bili posamezni volilci črtani iz imenika. Razsodba o t»h. pritožbah se razglasi jutri. — Izjava jugoslovanskih dijakov v Pragi. Češko dijaštvo je pozvalo visokošolsko dijaštvo vseh narodnosti v Avstriji, d* solidarno protestuje proti nasilju ruske vlade pri zadnjih dijaških nemirih in proti onim listom, ki zagovarjajo carski despotizem, ter izreče simpatije ruskim kolegom v njih boju za najprimitivnejše človeške pravice. — Izmed slovenskih visokošolcev s- je odzvala edino .Danica' in sicer negativno : katoliško in slovensko njeno stališče ji zabranjujeta udeležiti se tega protesta; društvi .Slovenija' in .Triglav" še nista odgovorili. Zato pa so je praško jugoslovansko dijaštvo skupno odzvalo tema pozivu na ta način, da je sklenil-) na svojem laupnem shodu 18. t. m. v .Narodnem domu" na Vinogradih, kjer so bili zbrani tovariši: Andrič VI., Bert'd Jak, Bole" Bol., Drechsler Al, Ferfolja Jos., Gabršček Fr., Germ Gabr, Gorišek M, Gregorič A., Heric Fr, Hlača R., JambriSak J, Jelovšek VI., Kenda R, Kovačič Fr, Krestič M, Lončar D, Majkič K, Mlosavljevic J, Mitrovid A., Novak Iv, Prešel Jos., Prešel M, Rtjt D., Skrinjar M., Smolo Iv., Stare Eg, Škapin K, Verbiö VI. in Wilder V naslednjo resolucijo: .Mi jugoslovanski dijaki: Hrvatje, Slovenci in Srbi, zbrani dne 18. aprila t. L na shodu v .Narodnem doma" na Vinogradih, enoglasno najodločneje obsojamo strankarsko pisavo vseh onih naših časopisov (n. pr. .Branika8, .Edinosti*, BObzora"), ki so se ob priliki zadnjih ruskih dijaških nemirov, napačno umevajoč slovansko vzajemnost, postavili na stran brutalne sile ruske vlade. Öni so s tem odobravali in zagovarjali interese reakcije vsake vrste, proti kateri se i mi doma moramo boriti z vsemi sredstvi." — Ukradeni tisočak in duhovniški egoizem. Nekaj dni je tega, kar so vsi ljubljanski listi poročali o tisti 171etni deklini M. V. ki je svoj- mu varuhu in staremu očetu F. J. izneverila tisočak ter hotela v svoji otroški lahkomiselnosti oditi v Ameriko. Posebno širokoustno in škodoželjno je poročal o tem .Slovenec", česar bi gotovo ne bil storil, ko bi bil ved al, kdo je dekletu tisočak menjal. Naj torej mi .Slovenčevo" poročilo popolnimo, da bo občinstvo poznalo celo resnico v tej zadevi. Rečena dekle M. V. je šla izneverjtni tisočak menjat k župniku Jak. Korit-niku v Novi vasi pri Rakeku. Župnik je rekel, da ne more tisočaka menjati, ker ima le 850 gld. doma. Dekle pa je dejala, da mora imeti droben denar, in da naj župnik le da tistih 850gl, ostalih 150 gld. pa da naj ostane za maše, češ, da so dekletu stariši umrli. Župnik je bil -s tem več kakor sumljivim predlogom zadovoljen; odštel je dekletu 850 gld., ostalih 150 goldinarjev pa je obdržal sa maše za ranjce, za katerih imena niti vedel ni. Dalja v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 93, dn6 24. aprila 1901- Varuh F J. je moral po preteku 5 dni sam iti k župniku iskat tistih 150 gid., dasi bi bil lahko župnik iz Časopisov izvedel, kak Sen denar da je obdržal, in kam da ga naj odda. Komentara takemu postopanju ni treba pisati. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Občni shod zbornično obveznih čla nov vrši se 26 t. m. ob 51, „ uri popoludne v zborničnih prostorih (deželna bolnica), v svrho določitve zdravniškega honorarnega tarifa Z3 Kranjsko. Na povabilo zbornice sklicuje društvo zdravnikov svoje člane, da se udeieže zajedno se vršeče društvene seje o istem predmttu. Jedrna točka dnev nega reda: zdravniški honorarni tarif za Kranjsko (rtferent dr. Peter Defranceschi). Važnost stanovskih interesov obvezuje vsa ctg" člana, udeležiti se te seje. — Za škrofulozne otroke. Kakor v preteklih let.h. bo deželni odbor tudi letos nekateiim škrofoloznim otrokom podelil podpore po 100 K iz deželnega zaklada, da jim bo niogGČe iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo do konca maja t 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim fer ubožuim spričevalom. — Ustanovni shod vinarske zadruge v Novem mestu bo v sredo dne. 1. maja t 1. ob 10 uci dcp. v novi g03tiini gosp. I. Košaka v Novem mestu. Vspored: 1. Volitev predsednika shcdu 2. Predložitev in sklepanje pravil 3 Vcl;tev načel stva, nadzorstva, presojevalne komisije in razsodišča. — Zverska surovost. 28 Irtni krojač Gottfrid Fritz iz Kočevja je stanoval s svojo ljubico, 26-letno Rozo Gross, v ulici Forni v Gorici. Fntz je imel malo veselja do dela in je zahteval od svoje ljube, da bi ga redila na ta način, da bi si služila denar z nesramnim življenjem. Ker se pa ona ni hotela udati temu, jo je večkrat pretepal in jo puščal brez sredstev. Pred-sinoči je prišel Fntz okolo polunoči domov ter je nagovarjal ljubico na nesramen čin, čemur pa se je odločno protivila. Vsled tega jo je Fritz zgrabil za grio in jo hote! zadušiti. Na nje brezupno upitje so se zbudili sosedje ter pozvali redarje, ki so šh mimo hiše, naj pridejo pogledat, kaj se godi v omtnjenem stanovanju. Stražarji so takoj pohiteli v stanovanje ter so poznali v imenu zikuna, naj jim odprejo vrata stanovat ja. Stopi vši notri so našli ubogo Gross že nezavestno ležati na tleh Ko je s pomočjo navzočih pošla k zavesti« pripovedovala je redarjem žalostne dogodke, na kar so Fritza odvedli v za^or. — Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro priredita v nedeljo dne 28 aprila moška in ženska podružnica te družbe veselico s petjem, deklamacijo, dramatično predstavo in piesom. — Iz ječe ušli so v noči od 22. na 23. t m. na ljubljanskem Gradu ujetniki Leopold Jertb, Ivan Plavc in Ivan Smger. Prva dva sta nevarna tatova in ae sumi, da sta po ubegu ulomila v Škofeljci v Kam-nikarjevc hišo in ondi ukradla okoli öOO kron. Ivan Smger se je vrnil sam na Žabjek, druga dva pa se še klatita okoli po ljub Ijanski okoiici. — Zaradi hudodelstva oskrumbe je bil včeraj arrtiran brezposelni delavec Jos. Hribar iz Litije. — Stepla sta se včeraj zvečer v neki žgsnjarni na Dunajski cesti delavca Auton Zupan in Valentin Zemljan. Slednji je bil ranjen na glavi. — Ženo je pretepaval tako neusmiljeno branjevec A. S, da so ga morali dati pod ključ. V gostilni je okradla svojega znanca dt'avka F. S. iz Brezovice. Izprsznila mu je bila žepe, ko se je bil napil — Najdena je bila v Gradišču zlata zapestnica. — Crevlje ukradla je beračica Marija Končar čre« barskemu mojstru Jak Lavšu, Cesta na Loko št 20 Ko jih je ho ela prodati, so jo pmeli. — Nezgoda. Včeraj dopoludoe je pri zgradbi nove justične palače padel zaboj delavki Marijani Kantarjevi na desno nogo ter jej jo zlomil v stopalnem sklepu. Prepeljati so jo z rešilnim vozom v dež. bolnico. — Nepreviden kolesar povozil je dne 22. t. m. zvečer v Rožnih ulicah štiriletno Marijo Gostičevo in jo na glavi zelo poškodoval. Kolesar bil je neki trgovski vajeneo, kateri jo je hotel popihati, pa ga je neki gospod a kolesom njel. — Ograjo v „Zvezdi" je podrl vsled neprevidne vožnje Kavčičev hlapec Franc Rihard Pretepaval je konja in ga podil, da je v diru z vozom zadel ob ograjo in razbil dva stebra in prelomil železno ograjo. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14 do 20 aprila kaže, da je bilo novorojencev 15 (= 22 27 °/oo), umrlih 27 (=40 09°0(>), mej njimi jih je umrlo za äkarlanco 1, za jetiko 5, z* vnetjem sopilnih organov 2 vsled mrtvouda 2 vsled nezgode 1, v»ied samomora 1, za različnimi boleznimi 16 Mej njimi |e bil>> tujcev 5 (= 185%), iz zavodov 16 (=■ 59 2%) Za iniekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za Skarlatioo 7, za tifuzom 11, za vra-tico 1, za uSt-nocu 2 osebi. * Naval v Carigradu. Naš rojak Naval-Pogačnik je 16 in 18 t. m. koncertiral z gospo Brandt Fors'.er v Carigrada z največjim uspehom pred najodlsčnejšim občin stvom. * Srbi pričakujejo prestolonaslednika. Iz Belegagrada poročajo, da pričakujejo ondi vsak dan veselega dogodka v kraljevi rodbini. Iz Pariza je dospel accou-chei>r Ciulet. * Kronanje kralja Edvarda VII. Kro n^nje angle^k^ga kralja Elvarda VII. se izvrši 20 juüja t. 1. Pri teh svečanostih bo zastopal našega cesarja nadvojvoda Fran Ferdinand. * Srečna občina! Občina Jüchsen v Sachsen Mein ngenu je tako bogata, da ne pobira več občinskih davkov. Dohodki ob-činstiu gozdov znašajo na leto 60000 mark, od kater.h ostane čez 10.000 mark. Vsak občan dob va iz teh gozdov les za stavbe in za kurjavo. Tako ima vsak revež svojo hišico. * Župnik — poneveril veliko svoto. Iz Ivreje v Italiji poročajo, da je zginil župnik Buffj iz C-istellamonte z dvema ženskama. Gospodarski zadrugi, katere vo dttelj ie bil, je odnesel 80000 lir. Sodišče ga preganja s tiralnico. * 70 let star abbš goljuf in tat. V Cbateaux RlUxu so abbeja Guerina, papeževega komornika, zaprli, ker je ogoljufal in poneveril oziroma vkradel pobožnim ženskam, duhovnikom in samostanom 45 milijonov frankov. * Dame v fraku. V Parizu imajo novo žensko modo — frak. Starejše dame nosijo črne, mlade pa svetlobojne frake. Vendar pa imajo dame v rokah mnf, ki je mod*rn sedaj tudi poleti Muf je jako velik in narejen iz na]l»ž:.'ga in najtanjšega materiala. * 26 otrok je umorilo v Kristijaniji troje babic. Tudi več zdravnikov in finih dam je zapletenih v afero. * Vera Celo oproščene. Minoli petek ae je vršila pred porotnim sodiščem v Parizu sodna razprava proti ruski dijakinji Veri Gelo, ki je na pariški univerzi, hoteča ustreliti očeta predsednika poslanske zbornice, profesorja Deschane'a, ustrelila svojo prijateljico Z lan;ne, ko je ta skočila pred profesorja, da bi sabr; nila napad. Porotno sodišče je obtoženko oprostilo, češ, da je histerična. Vera Ge!o se vrne v Rusijo. * Nevarna žena. Krčmarica Jo glin v Parizu je obtožena, ker se sumi, da je pred šestimi leti umorila svojega prvega, a prav pred nekolikimi dnevi svojega dru-zega moža * Strašna morilca. Iz Chartresa na Francoskem poročajo, da sta v sosednji vasi Gorancez ponoči vdrla dva klateža v h šo nekega kmeta ter v njegovi odsotnosti umorila njegovih pet otrok. Ko se je vrnil kmet, sta napadla še njega in ga teško ra nila. Nato sta odnesla veliko svoto in več vrednostnih stvarij. * Kako se ravna v Maroku z ujetniki ? Nezaslišano in skrajno sramotno je za dvajseto stoletje, kako ravnajo v Maroku z ujetniki. Ječ je dvoje vrst M' Sah, to je brez upam a, se tmennieio dtžavne ječe za polit ške Btočiecs m Ha/', j-če za navadne zločince Ustaše in poli tiske obsojence zvežejo po deset vkup in se jih odpelje v M' Sah, ne da bi se jih odvezalo, tudi če kdo izmed njih zboli; v tem slučaju ga njegovi tovariši Se seboj vlačijo. Če umrje, ga obglavijo, glavo pa pošljejo sultanu. V ječi niso le priklenjeni, ampak obesijo jim tudi kroglje na noge. Na dan dobe le hleb kruha; vse drago jim morajo preskrbeti sorodniki ali prijatelji. Tatove vodijo naopak na oslih sedeče po cestah, da se ljudstvo ob njih zabava, jim pljuje v obraz in jih kamenja; končno se jim odreže roka, noga ali uho. Sultanove obrekovalce poprajo: v oči, usta in v nos jim nasipljejo popra; prešestnice se naj prvo pohabijo in potem kamenajo. * Poljsko gledališče v Čikagu. Znana pol|ska trage lin ja pl. Modrzejewska hoče v čikagu ustano»iti stnlno poljsko gledališče. V Čikagu je 100000 Poljakov, med temi mnogo bogatašev Ondi izhaja tudi hiti la še.tt poliskih listov * Žena z osmimi možmi. V Ameriki živi neka ženska, ki je imela zaporedoma osem mož. Poslednji nje mož je skočil v vodo in utonil. Prva dva moža sta umrla naravne smrti. Nadaljni trije možje so se prostovoljno utopili, ostali trije pa so se soduijsko ločili. Zadnji mož, ki se je utopil, se je že pred letom dnij sodnijsko ločil, se zopet z njo spoprijaznil, toda ker nikakor mogel z njo izhajati, je napravil konec svojemu življenju. Sedaj čaka dična žena devetega moža. Književnost. — „Prosvjeta" ima v 8 številki tole vsebino: Gižstio Joso pop: Ukleti Keko. Aibertinov C. Vjekoalava: Tajna. Sienkie wiez Henrik: Križan. Historički roman, pre-veo dr. Augast Harambašid, Podravski M.: Pod ledom. Gruber Dane dr.: Iz života Ce-zara Borg:je. Deželic Velimir dr.: Iz njemač koga Zagreba. Hirc Miroslav: Uspomena ne-zaboravne sestrice. Listak. Slike: Sorbi R.: Dante u pučkoj svečanosti. Rendic I.: Grobni spomenik u Orebca na poluotokn Pelješcu. Barison G.: Barcarola. Teilliet J : Travanjsko sunce. Klovic Julije: Modricami ovoga ozdravili smo. Bhježka XVI. vieka u spljetskom rokopisu .Historiae salenitanae". Autograf grofice Katarine Zrinske. Kapelica u Zrinu. Nadvojvoda Karlo (u fizikalnom kabineta bečke gimnazije). Umjetni prilog: Ivan Rendic: Spomenik draAnteStar č e v i d a. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 24. aprila. V poslanski zbornici so bili v današnji seji zopet viharji. Pernerstorfer je nujno predlagal, naj se razveljavi § 64. kaz zak., ki govori o razžaljenju članov cesarske hiše. Ker je predlog podpiralo samo 16 poslancev, je predsednik vprašal, če zbornica predlog podpira. Glasovali so mej drugimi za podporo tudi češki agrarci in češki socialisti. Pernerstorfer je potem v obširnem govoru, tekom katerega je prišlo do omenjenih prizorov, utemeljeval svoj predlog. Ko je dokazoval, da ima katolicizem poguben upliv na države in narode, je nemški radikalec Berge r zaklical Luegerju: „Ti, Lueger, zapiši si to za ušesa". To je krščanske socialiste silno razkačilo. Jeden izmej njih je hotel Bergerja s pestjo napasti, drugi so ga hoteli odriniti iz Pernerstorferjeve bližine Lueger jeupil: „Mi tega več ne trpimo!" Ko se je dr. Gessmann nekaj vtikal, mu je Stein zaklical: „Nikar se ne vznemirjajte, vi židovski potomec". Vihar je postajal vedno večji. Prezident je zvonil kar se je dalo, a nihče ga ni poslušal, vsled česar je sejo pretrgal in šel iz dvorane. — Ko se je seja zopet pričela, je prišlo do še ostrejšega konflikta. Pernerstorfer je namreč v nadaljevanju svojoga govora imenoval inkvizitorja Petra Arbueza „ein Scheusal". Malik je zaklical: „Saj to je svetnik! Nastal je zopet vihar. Krščanski socialisti so zahtevali, da mora predsednik poklicati Malika k redu. Predsednik se je branil, na kar so krščanski socialisti začeli na vso moč upiti. Vetter jih je hotel pomiriti, rekši, da si pusti predložiti stenografični zapisnik, ali krščanski socialisti niso bili zadovoljni in so začeli s pulti in s pestmi razbijati Vetter se je zdaj udal in je poklical Malika k redu. Stein: „Jaz ponavljam vse, kar je Malik rekel". Predsednik je potem tudi Steina poklical k redu. — Ministrski predsednik Körber se je izrekel zoper odpravo § 64. kaz. zak., češ, da je v monar-hičnih državah neizogibno potreben. Zajedno je izjavil, da so neresnične vse vesti, da bi bil ukazal vsacega aretirati, kdor bi govoril o protektoratu nadvojvode Frana Ferdinanda in razpustiti vsak shod, kjer bi se o tem govorilo. Na predlog posl. Ludwigs-torffa je bil sklenjen konec debate in sta bila za generalna govornika voljena Malik in M o r s e y. Malik je začel svoj govor s tem, da je po veljavnih predpisih vsem členom armade prepovedano, se vtikati v politične zadeve in da velja to tudi za nadvojvodo Frana Ferdinanda. — Pričakuje se, da pride danes še do viham h prizorov. Dunaj 24. aprila. Klubovi načelniki so imeli danes posvetovanje s Koerberjem zastran programa za delovanje posl. zbornice. Parlament bo zboroval do 16. junija. Dolgotrajno posvetovanje ni imelo pozitivnega uspeha, ker so Čehi in Poljaki izjavili, da ne morejo ničesar obvezno obljubiti. Klerikalci so prijemali Vetterja, da mora opravilnik pri napadih na katoliško cerkev ostreje vporabljati. Vetter je to obljubil. Dunaj 24. aprila. Kasacijski dvor je danes odbil ničnostno pritožbo Leopolda Hilsnerja zoper razsodbo porotnega sodišča v Piseku z dne 14. novembra. Bruselj 24. aprila. Tu se govori, da se bolgarski knez zaroči z belgijsko princezinjo Klementino. Pariz 24. aprila. V kratkem se vrne 10.000 mož francoske armade iz Kitajske domov. Narodno gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. Pravosodno ministrstvo je dovolilo, da se poveri izvrševanje, v § 1 št. I. ministrske odredbe z dne 13. januvarja 1900. D p. št. 6, omenjenih depozitno uradnih transakcij v vrednostnih papirjih pri glavnem davčnem uradu v Ljubljani, ljubljanski kreditni banki — Laibacher Creditbank, kar je bilo zadnji z odlokom c. kr. deželnosodnega predsed-ništva od 16 aprila t. 1, št. 862/1, naznanjeno. K izkazu vlog, katerega smo dne 2. aprila t. 1. priobčili, imamo še dodati številko splošnega prooaeta .Ljubljanske kreditne banke" za mesec marec 1.1, t. j. 19,38 7.87 3 K 28 vin, iz česar je razvidno, da banka trajno napreduje. Goriška ljudska posojilnica po XVil. letu delovanja. Pre i kratkim smo imeli priliko poročati na tem mestu o delovanja krasno se razvijajoče .Tjgorsko obrtne zadruge" v Gjrici, danes smo pa v položaju priobčiti letno b lanco „Goriske ljudske posojilnice", katera se je zadnjih par letih, odkar jej načeljuje uzorni goriški rodoljub gosp. dr. Henrik Turna, povzpela na stališče modernega in izvanredno dobrodelno delujočega denarnega zavoda. Nekoliko zgodovine! Pnlično pred dvema letoma razbili so zavratni napadi in druge stične pobožne lumparije toliko kvalisano slogo mej goriškimi Slovenci, ter razdelili iste v napredni in klerikalni tabor Naprednjaki koncentrirali so v svoji stranki živelj naroda, — kmete, trgovce in obrtnike, — klerikalcem pa so se pridružili razni koristolovci, ki upajo z jezuitskim zavijanjem očij in krščansko katoliškim kričanjem v goriških klerikalnih listih dobiti milost v očeh kardinala Misije in njegovega lakaja Gregorčiča, ter si tako rešiti na jako slabi podlagi počivajoče mandate. Že imena sama nam kažejo kake cvetke svetovne inteligence spaja v sebi stranka .pravih rodoljubov", ki se solnčijo v žarkih „Gorice" in .Primorskega lista"! Dr. Anton Gregorčič, ta žalostni politik, katerega je dr. Turna pri zadnjih volitvah v petej kurji mej Slovenoi tako ne-vsmiljeno našeškal, da je ves obupan tekel tja doli v polentarsko Furlanijo in za božjo voljo prosil laške klerikalce za njih „stimee"! Iu res je dobil 23 istib, tako da je danes .slovenski" poslanec pete kurije na Goriškem dasiravno je imel dr. Turna mej Slovenci 17 glasov večine. Na večer pa so mu goriški Slovenoi priredili .srčno" ova-cijo, kličoč mu pod oknom ,E/viva don Gregorcig, il deputato friulano". (živio don Gregorčič furlanski poslanec). Tako izgleda vodja stranke črnih .narodnjakov", kateri si je, po strani povedano, nadel gotovo mn pritičujoče ime .ljubljenec naroda" — po njem si lahko slikamo ostala (Dalje prih.) Darila. Upravnlitvu naöega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Litijsko Šmartinske Slovenke dohodek veselice z dne 11 aprila 1901 iz denarnih doneskov za njo in od družbe, ki jo je pri tej veselici prav spretno vodil g. Pavel Lozar iz Ljubljane 400 K. - Živele vrle Litijke in Šmartinke! Za učiteljski konvikt. G. Marija Wigele, učiteljeva soproga v Starem trgu pri Rakeku 1 K 60 vin., ia plačano škofovo grozdje. — Svoto smo izročili g. blagajniku Jakobu Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem. Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti tezkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni Jfoll-ov Seidlitz-prasek", ker vpliva na prebav-tjenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poätnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—0) Condurango Malaga vino. (Želodec krepčujoče vino.) Kun j a, 23. septembra 1898. Blag. gospod H. njeustek, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vase Condursmar« JHatlag-at vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do i,d,l- Dr. J. Folnecovlr, (27—16) obč. zdravnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. aprila: Matevž Škrabec, kleparski mojster, 53 let, KriževniSke ulice 6t. 7, pljučnica. — Ivan Junc, umir. uradni sluga, 70 let, ostare-lost. Dne 22. aprila: Ludovika Blechschmidt, uradnikova vdova, 89 let, Sv. Jakoba trg št 6, ostarelost. — Jakob Hren, delavčev sin, 8 mes., Streliške ulice št. 15, omehčanje kosti. — Jera Merkel, zasebnica, 84 let, Žabjak št. 6, ostarelost. Dne 23. aprila: Josip Oswald, umir. sprevodnik, 70 let, Re8ljeva cesta št. 5 ostarelost. — Josip Gatnik,1 zidarski polir, 43 let, Dunajska cesta št. 35, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 18. aprila: Marija Kregar, strežnica, 63 let, srčna hiba. Meteorologično poročilo. Tin., ud morjem 806 1 m. BrednJ 1 mini tUk 738 0 mm. 24 Cas opazovanja Stanje barometra IT ig Vetrovi Nebo 11 B. zvečer T. zjutraj 8. popoi 7361! 10 4 sr. vzhod oblačno 736-9 7 2 si. zahod oblačno 734 8 i 14-0 ar. jvzhod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 10*8', normale: 110*. Dunajska borza dne 24. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98 45 Skupni državni dolg v srebru .... 98 — Avstrijska zlata renta....... 117 85 Avstrijska kronska renta 4*/.....97*50 Ogrska zlata renta 4°........ 117 50 Ogrska kronska renta 4(/...... 92 85 Avstro-ograke bančne delnice .... 1677"— Kreditne delnice......... 69725 London vista.......... 24017'/, Merniki državni bankovci za 100 mark. 117'55 90 mark............ 23 52 10 frankov...........19-08 Italijanski bankovci........ 90 45 C. kr. cekini...........1131 Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 22. aprila ob 12. uri ponoči po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Zmagoslav Stopica v nežni mladosti v 17. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjcega bode danes 24. aprila na Viru pri Domžalah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. (85-1) »Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: Lovro Blaznik, Stari trg 12. M. Blaž, Dunajska cesta 14. Helena Dolenc, južni kolodvor. A. Kališ, Jurčičev trg 3. A. Kane, sv. Petra cesta 14. J. Kušar, sv. Petra cesta 52. J. Maček, Mestni trg 5. A. Svatek, Mestni trg 25. J. Sušnik, Rimska cesta 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Jos. Wallner, Marija Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice- Išče se sposobna osoba ki je po Kranjskem dobro znana, za agentiranje s „slivovico" in „tropinoveem". Naslov pove upravniStvo .Slovenskega Naroda*. (819—2) Trgovski išče službe v večji trgovini. Službo nastopi takoj. Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda* (815-2) VstriiJ hvoJo ženo! _Fza t.ako rodbino najvažnejšo^ /knjigo t otroških zadevah . iez [ti.oč zahvalnimi pismi pošilja] l diskretno sa 90 vin. v av.tr znamkah (odprto 70 vin.) goapa A. Hnnpa, i, Berlin S. "W. 220 Lin-J denBtraaie r>6 (300-32) Uspeh ■ obrniti po anoncah--' se doseže le, če so naznanila namenu prikladno spisana in tipografično primerno opremljena, in če se izberejo pravi in pripravni Časniki. Da se to doseže, obrniti se je na anončno ekspedicijo Radolfa *39 Dunaj, I., Sellerstfttte ». katera daje brezplačno potrebna pojasnila, da se doseže uspeh, ter pošilja na ogled inseratne načrte. Zaračunajo se samo izvirne vrstne cene časnikov in se dovoljujejo največji popusti pri večjih naročilih, tako da se, porabljajoč ta zavod, poleg druzih velikih prednosti doseže tudi to, da se prihrani na — inseratnih stroških. — £2 Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v narečitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča (502- 9) načelnik. Dr. Friderika Lengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatna luskina od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozäve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—8) Dr. IMderika Lengiel-a !tBM6t3-&Z£ltft Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Hann, Dunaj, X. 40 mark plače na teden (okolu 50 kron) ali visoka provizija. Iščem povsodi spretne agente (R50) za sprejemanje naročil za izveske (napise) iz briljant-emailla. Velika novost' ^W. aPötters, Barmen. Mokarija z vso potrebno opravo (štelaže, posoda itd.) odda se takoj v najem. Natančneje se izve v slaščroarnici J. Zataznika na Starem trgu. (785-r» Ces. kr. avstrijske ^ državna železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta. Oihci iz Ljubljane inž. kol. Pro^a čez Trbiž. Ob 12. uri "21 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, FranzensfVste, Ljubno; čez Selztbal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Ain-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 ra zjutraj osobni vl;ik v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v S vinograd, Ino-mo&t; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljnbno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 ra popoludne osobni vlak v Trbiž,, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost^ Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzcu, Marijino vare. Heb, Franžove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfe-ste. — Proga v Nove mesto in Kočevje. Ob 7 uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. nri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto., Kočevje. — Prihcd v Ljubljano juž. kol. Procja iz.Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 1H m dopolu dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-uograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastein» Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.' — Ob 4. uri 'dH m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesje, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ■ ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44: m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja., — Ob £ uri b2 m popeludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 mjzvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mes&m vlaki: Ob 7. uri 2ö m zjutraj, ob 2. uri 5 m popo ludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 40 m zvečer, ob 11. ari 6 m dopoludne. ob 6. ari 10 m zjutraj. ' Naznanjam, da sem prevzel od ,N; knjigotržec V V Ljubjani, Dvorni trg štev. L g tiTVT*TTTttyi5ž3S F. Gassermann kroječ za olvllne In raznovrstne uradniške uniforma In poverjeni aalagatalj oes. kr. unH. blagajne drž. ialeanlo uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št.4 ae priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih (oblek in nepre-močljlvlh hevelokov po najnovejši fagotu in najpovo\jnejsin cenah. Angleško, francosko in tuzemako robo ima na skladišča. Gospodom uradnikom ae priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: «ablje, meče, klobuka itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje tolarjev in baretov. is Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = urai = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejša kvaliteta po nizkih cenah. 2ToTres)tl v žepnih in atenskih urah so vedno v zalogi. 18 Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vaa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. _ 18 Su .lenih ostankov vedno veliko v zalogi, Za II t poletno sezono se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxy Ljubljani x x x v Spitalskih ulicah št.4, Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. KU ^146 30 Lattermannov drevored. Samo nekaj dnij tukaj na ogled! Danes v sredo 2 predstave. Fopolndne ob 4. url posebni vspored za otroke in družine. Zveöer ob 1 28. url na splogno zabtevanje predstava z navadnim vsporedom. Opično gledališče pod vodstvom ravnatelja .To**ii>» Spiuett s svojimi štirinožnimi in štirirocnimi m? 83 igralci opice, psi, koza, prašiči in petelini izborilo dreMlrasil. Te sloveče in izborno dresirane živali predstavljale se bodo v raznih igrah in umeteljnostih. Vstopnina: Sedež s številko 4U kr., I. prostor «5 kr., II. prostor 15 kr., galer. stojišče lO lir. Za mnogobrojni obisk prosi udano (852) Josip Spinett. Jutri samo 1 predstava z novim vsporedom. ^HBavBawavaawHaeaäUK»r Pflrrin««ftM. •» P»g»nj» najbolj* * eruOSporä s pernospora-ikropilko Austr ia sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Patent Fran !Verhvllc. Tovarni za vinogradnliko orodja, klatarska stroja in kovinsko blago (790-6) Dunaj, V. I, UrleeMgafiae f 4 B. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41;, pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K so h, pol lets 4 K 60 h, četrt lets s K 30 h. 23 i Za vse neavstrijske dežele n K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Närodna Tiskarna" v Ljubljani. Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—92) Edmund Kavčič ▼ Ljubljani, Prešernove nllce, nasproti poste. Mizarski poslovodja. Za neko žagarijo z izdelovanjem par-ketov in tal v Bosni se vsprejme spreten poslovodja, ki je dobro izurjen v izdelovanju deščnih tal z v porabo strojev. Ponudbe naj se pošiljajo pod našlo vom: ,,Mizarski poslovodja" upravnifitvu .Slov. Naroda". (810-2) Strojarija za usnje popolnoma opremljena, z velikim Številom naročnikov, v večjem kraja ležeča, se radi smrti lastnika takoj da v najem pod ugodnimi pogoji. (814—3) Kje? pove npravniätvo „Slov. Naroda". V najem se išče in sicer v kakem mestu, najrajši v Ljubljani. Ponadbö vsprejema upravniätvo .Slovenskega Naroda". (813—4> Išče se spreten korespondent popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in stenografije. Vstop čim prej mogoče Ponudbe naj se uosiljajo pod naslovom: Paromlin v Celju. (818—2) Otvoritev podružne trgovine. Naznanjam, da sem izven svoje, pred enim letom otvorjene trgovine z mešanim blagom na Javorniku odprl sedaj tudi filjalko v hiši g. A. Kolbl-na, katero sem založil posebno z železnino, vsakovrstno kuhinjsko opravo in posodo, ckovi in orodjem za mizarje in kovače in z vsim potrebnim orodjem za. poljedelstvo. Naročujem tudi vsakovrstne stroje, štedilnike, železne peči, traverze in sploh vse stvari te stroke po nizkih cenah. Imam tudi posodo iz porcelana in glaževino vsake vrste v zalogi. Upeljal bodem tudi navadno železo in jeklo za kovače in ključarje, ter se priporočam: mizarskim, kovaškim, ključarskim in stavbenim mojstrom in sploh vsemu občinstvu za obilen obisk, zagotavljajoč točno postrežbo in dobro blago po najnižjih cenah. v Stefan Podpac (821-1) trjovfr na Javornlkn, C-orrnJako. Prostovoljna prodaja posestva. Vsled sodneg* dovoljenja proda se v vasi Unec, eden kilometer od brzovlačne železniške postaje Rafeek hjžtče posestvo rainkeg* g. Franceta ReissmüUer-ja s hiSnö opravo vred dne 29. aprila t. I. ob 9.£uri dopoludne v hiši štev. 8 na Uncu potom javne dražbe. Pcsestvo obstoji iz male gosposke hiše z 8 sobami in 2 kuhinjama, vel cega sad jegü vrta, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in 2 gozdnih parcel, ter je za vsakovrstno obrt, pa tudi kot letovišče, ker je v bl>ž>ni mnogo gozdov, jako pripravno. Sodnn cen Ina vrednost posestva znaša 13834 K, ona premičnin pa 691 K. Prodajalo bodj se po posammh parcelah. Vsak izdražitelj ima takoj položiti 10*/0no varščino. Drazbeci pogoji zamorijo se upogleiati pri c. kr. okrajnem sodišču v Cerknici ter pri c kr. notarju Antonu G-alle-tu v Logatcu, kjer se dobe tudi po drobneja pojasnila. (855) Vstanovljeuo 1872. ITatniiovl Jeiio 1873. Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. *— Hermana Janke svetovnoslovit obnovileo barve las Je najboljše sredstvo sveta za barvanje las. Urez mlnea In žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejSa, kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno -J3.».3£©-j©%r obnovil©© baxrv© Cena za karton arld. S*— in a;I«l. ••—. Herrn. Janke9 Berlin MV.. HHttelatraaae 61. Spričevalo: (losp. dr. med. Bredow, Berlin, piSe: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva Ako se po predpisu vporablja, Je vspeh nedvomen in trajen. I 7o VlVPflp ! ^° Herm- Janke-jevi „nedonežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke j Zucx Ul dLLc . tU(ji Drez obveze v trajni najboljši legi. 1 steklenica gld. T—. Poševna palčica vsestransko kot najboljša priznana, k gld. 1.—. Veliki ilustrovani zsa brklne obveze cenik vseh parfum, špecijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: S. Jllttelnaeh, Dunst j, 1., Hoher Markt H. — V IJublJanl ima Oton Fettieh-Cranlthelm, Kongresni trs; **• 19. (853—1) t morsko kopališče Sistiana. Postaja: /4 Devin-Sistiana SL avstrijske južne železnice. Ja Ta Lastnik: Knez Aleksander pl. Thurii-Tavl«. ■J KlimatiCno zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trata ■/< ure vožnje po železnici. Odlično biva- "A, -' Hotelski ft K Amerikanske pisalne mize krasno izdelane ter z neprecenljivim praktičnim konfortom urejene. Jedina tvomica novo patentovanih trgovskih in uradnih knjig. Lastna iznajdba in jedini lastnik patenta! Na prijazni ogled vljudno vabi z vsim spoštovanjem Jos. Petrič v Ljubljani (828—3) tovarna papirnatih izdelkov. P l> „ycarcdni tvorni" jc ize stoletnice december^Ka ^tcml^a »Ljubljanskega Zvona" pc5i>ečena pei^em pesniku prc$crna begate ilu^trevana. tosame^ni izvodi te številke 2"40. To pošti t2 vinarjev več. /taročila vsprejema ^) Lauoslau $ef)U>entner, ^njigetržec u Ljubljani. mml i Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelanai svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. is Pristen okusen jetrni tran ä 70 h. — a 1 K. Jelkino Francovo žganje B 1 K 20 h. Pnlcherin-Creme ^ m ^ dela kožo lepo, či- & \> j^/^^ sto, gladko in vsV» jflfS* ^ fino;'ä 1 K, J> 8tekleničica. zaposkus a20h. > 17 Jedini IzdelatelJ Mr. Ph. Mardetschlaeger leharsMur la kemik. Pozor aa«, l*ka»&iaiEO flzmel Blaž Jesenko Idnbljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 18 X Itbi Srerl . stanuje samo Opekarska cesta št. 16. NUalnl atrajl p« najnižjih eenah. Blelkle in t to stroko spadajoča popi vila izvr&nje datora lat cena. _ nsaj" Vnanja naroČila ae točno isrräö. 18 Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in ae prodaja pa tovarnlalfclh eenah. Sukneni ostanki 18 različnih vrat an polavlen eene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. 27 Važno! Za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalij«, zelltčs, cvetje, korenin« Itd. tudi po Kneippu, ustne vode In sobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mlls in sploh vse toaletne predmete, foloarrallrne aparate in pa-trebirlne, klrurglčn« obvezila vsake vrste, sredstvs xa desinfekcljo, vosek In paste za tis Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij zs kopel. 17 Oblastv. konces. oddaja .trapov. Zsm žlvuiore|ce posebno priporočljivo: grenke sol, dvojna sol, soliter, encjsn, kolmož, krmilno apno i. t d. Vnanja naroČila izvršujejo se točno in solidno. Drog^rija AntOII KettC Ljubljana, Selenburgove ulice it. 3 j.llor Alojzij Erjavec A tmljankl stjst* i IjaMJul, Cnljirtki rile 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani o kr. tehnolo-gicnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vatrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se precastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine sa to obrt. 18 liri it uriBJijtj*. — tmjia untika mj u pries» rune. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar na «llnCAla »t. 99 fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo atruajaralvlh drl laatnesja Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 18 MODERCE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča g) <§g g§) @ © v Ljubljani, Glavni trg @ štev. 17. @ ® is Skladišča za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, . . a » e klobuka za dame. tkana in kratka roba na debelo in drobno, e a . a 0 HENRIK KENDA V prej Craspari-jevl, sedaj Derma-stijevi hiši na Rakeku pri Cerknici se bode iz konkurzne mase Stergulec Josipa pri prostovoljni dražbi dne 29. aprila 1901 in sledeče dneve od 9. ure dopoludne naprej prodajalo štacunsko blago, med katerim ja največ železnine in več hišne oprave. Kupljeni predmeti morajo se takoj pla čati in odstraniti. (837-2) Leopold Vehovar c. kr. notar v Cerknici kot upravitelj konkurzne mase. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 573-1:2 Zastopstvo In zaloga za Kranjsko in Primorsko: /^ntoii Dltrlch LJubljana, Itlarlje Terezije cesta 9. Lepo posestvG na Štajerskem, 20 minut od kolodvora, obstoječe iz hiš*5, gospodarskega poslopja 2 delavskih bi§, 15 oralov večjidel obseja nih in arondiranih njiv in travnikov, v lepi rodovitni ravnini, 5 oralov debele boste in 1 oral tersja se radi obiteljskih razmer proda za 5500 gld. (834-2) 1500 gld. lahko na posestvu ostane. — Več se izve pri županu v Rajhenburgu. VvccoU^v G) v lijnbljanl se prireja kar najakrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepreeežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K i'W. 100 kilogr. — 100 kron. I. (1368-30) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 530. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, stotje, traverze, železniške sine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-10) Potem poljedelske stroje: slamoreznlce, ajepeljne, mlatilnlee, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kovaee, ključavničarje in mizarje. JVagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnlcein uteže, kakor veliko Izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgovina z železnino in. špecerijskim, blagom. Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska aj m 1 a> I in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani. sprejema in Izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4l20|o od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (40—16) Dri IVI« Hudnils» predsednik. vS o 3 rs a> ■Ö rt n XJ> a cd CD 3 Velika zaloga l,M-30' pristnih Jos. Reit- noffer sinOY Pneumatik katere nudim po Isti lSOlOSa '-^-'^-^ ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr. čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Uli ......... Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 l Tu se dobiva 4krat ns dan sveže, ukusno, sdrsvo In slsstno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh ns vsgo, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi t^ržen kruh^ hlebčki po lO, i.% In «5 kr. V slasčlčarnlcl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 19 •L. Išče se 3 spretne mlinarske pomagače pod 35 let staros' i v stalno službo pri pod pisani tvrdki. Reflektanti naj se obrnejc direktno do tvrdke. Valjični mlin W. Jochmann v Ajdovščini. .790-4 poleg Pral dvorila se boda v srede, 1. maja. Naročila na kopanje v I e s e n i h in tam niti h baujth po anatn znižat ih cecah se tudi vsproi-o-.najo K obiiaema obb>u vabi (851-D Friderik Košir. Starosiavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice | ob zagorski železnici (Zagreb-čakovec). Železniška postaja — pošta in brzojav. Analiza po dvornem svetniku profesorju j dr. L u d w i g u 1.1894. 581 C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd. Pitno zdravljenje leznih v žrelu, na prsi.i, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrik; Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne | zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje I sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih j prej obrniti na oskrbniStvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-] nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poStnine prosto (794-2) oskrbništvo kopališča. Ustanovljeno Brata Eberl im 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. dri. in c. kr. priv. 18 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika izMrka dr. Sohoenfeld-orlh barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih copiiev sa pleskarja, sil* karje ln zidarje, itedilnega mašila sa hrastove pode, karbollaeja Itd. Posebno priporočava si. občinst-u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanj« sočnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. . tafeaWUaWBssaMBSaVsaM P« Zajec urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih •ilraraklh žepnih Ist stenskih sir. Nikelnasta remontov ura. ... od gld. l*»e. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4*—. Trgovina vseh opilrnlh predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila at isvrvajtjo natančno la i jamstvom Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra cesta št 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, is jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih I havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših nsorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam pas J. S. Benedikt 18 Ljubljana, Stari trg, tik moje 'lavne prodajalne na voglu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo si p Nolll Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. D^8C