252. številka
Ljubljana, v petek 2. novembra 1900.
AJUUli. leio.
Izbaja vsak dan zvečer, lzlmBi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman aa avatro-ograka dežele aa vse leto 3B K, za poi leta 13 K, sa četrt leta 8 K 80 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO h, aa joden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko vec", kolikor znaša p->5tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Bfl N dvakrat^ in po 8 h, če se trikrat ah večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12   Upravnlštvu naj ,ac blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v apravniStvo pa a Kongresnega trga 8t. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna11 telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
ti
SLOVENSKI NAROD
ti
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ II*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— | En mesec . . . „ 2-30 OS"  Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkraluse mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. CS* List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravnštvo ».Slovenskega Naroda". Zatičina — Pleterje.
Zemlja in delo sta podlagi vsemu življenju in vsemu blagostanju. Zemlja daje živila in surovine za najpotrebnejše človeškega življenja, delo pa pretvarja iste za človeško rabo. Čim več je zemlje v kmetski iasti," tem več delavcev se na njej preživi. V Avstriji so milioni hektarov najboljše zemlje v rokah nekaj tisoč lastnikov, ki v zvezi s katoliškim duhovnikom našo Avstrijo vladajo. Mej lastnike tisočev hektarov zemlje šteje tudi katoliško duhoven-stvo. Ta zemlja je last mrtve roke. Zemljišča škofij in samostanov so ne glede ta zemljišča nižjega duhovenstva velikanska. Število teh hektarov mrtve roke smo žs pred letom povedali. Danes hočemo le pogledati, kako ta mrtva roka za slovenskega kmeta skrbi. Navesti hočemo le dva slačaja: Zatičina — Pleterje.
Zatičina ima krasne hoste in velika poslopja. Za majhen denar jih je naš minister za nauk in bogočastje prodal tujim menihom Cisterjarjcem iz Merenana. Ako bi naše duhovenstvo imelo le malo srca za našega kmeta, delalo bi na to, da kupi za tiska občina to veleposestvo. Iz njiv in travnikov bi se dobilo toliko, da bi prišlo
malo plačati za hoste in poslopja. Več dobrih kmetij bi se bilo napravilo, če bi se tudi hoste parcelirale, ali vsaj že obstoječe kmetije bi se bile utrdile z nakupom njiv in travnikov, in občina bi imela prostorna poslopja za šole, urade itd. Naše duhovenstvo pa je z vsemi kri pij i delalo na to, da dobé to veleposestvo v roke menihi, ki so v zdajšnjem času mrtev les na drevesu narodovem. Napravili bodo v Zatičini gimnazijo ter v njej pačili mladež. Novomeška gimnazija — z Bogom! Za 14 posvetnih profesorjev z njih rodbinami ne bo več prostora v domovini. Pobožne, neumne ženice bodo dajale v testamentih ali drugače denar in svoja zemljišča menihom. Že imajo ti menihi faro in preskrbljujejo farane z .duševno pašo0. S tem imajo ključ do kmečke kaste v rokah. Kmetija za kmetijo pojde k zlodeju Kostanjeviška grajščina — par tisoč oralov — je na isti poti. Pleterje — samo par tisoč cralov stare hoste. — Delalo se je na to, da to veliko posestvo kupi šentjernejska občina. Ta bi jo dobila za mal denar cd prejšnjih lastnic. Zavohali so to namero naši duhovniki. Škofje so posredovali in tuji francoski Kartajzi so jo dobili v svoje roke. Državna oblast je dovolila, da se naselijo ti menihi pri nas. Šentjernejska občina bi kup splavala lahko z razprodajo polja, travnikov, velike stare hoste bi ji ostale. Kmetje te velike občine nimajo host. Svinjereja je tu jedino, kar denar nosi. — Že stane v teh krajih voz listja v hosti 2 gld, voz drv 4 gld. Mrtva roka! Prokleto boš, kmet, za listje in drva tlako delal menihom, ki baje žensk pogledati ne smejo!
Kje je bil tedaj tvoj poslanec V. Pfei fer, ko se je to dogajalo, kje, Zatičan, tvoj poslanec, ko se je zatiško veleposestvo zapravilo? Kje so pa bili tvoji duhovniki, ki se ti danes v volilnem času ližejo in ti pravijo, da so tvoji najboljši prijatelji ? Pridni so bili, vozarili so se v Ljubljano in res spravili ta lepa posestva v roke, iz katerih jih kmet, ne dobiš tak* lahko, vsaj ne s tem, če te duhovnike ali njihove kandidate v državni zbor pošlješ. Še kostanje-viško grajščino bodo pomagali spraviti ti kmetski prijatelji v last mrtve rake. Potem pojdete tudi kostanje viški kmeti po listje
in drva gori v hrvaške gozde čez Velike petke, Stojdrago. To bo prijetna vožnja I Zjutraj pojdeš z doma in prišel boš drugi dan domu in toliko pripeljal, da boš dvakrat peč in kotel razgrel! Oj, to bo dobro za tvoje ude, dolenjski kmet, in tvoj konj se ne bo 14 dni ganil v hlevu! —
Glejte, tako pride, če kmet v farovž za svet vprašat hodi in ob volitvah za farovškimi drvi.
Eksmisionar v stiskah.
Iz Vipave, 1. novembra.
Strasti in fanatičnega sovraštva pijani goški pop se je počel trezniti, videč, da se nasledki njegovega 4 mesečnega dušnega pastirstva na Gočah povsem ne skladajo z načeli našega kazenskega zakona. Do 30 žrtev je že v rokah »pravičnega Boga", in on si ne ve več drugače pomagati, kakor da je pri famoznih večernicah, ki so kljubu vsem novim institucijam no-vokatoličanstva vender menda še unicum v Slovencih, jokajoč molil „za nesrečneže, ki so v zaporu" ter je tudi povedal, da se je Materi Božji priporočil, „da jih bo gotovo iz zapora rešila".
Na Gočah je razburjenje veliko. Ljudje yc'ie se svojemu namestniku božjemu besedami in pestmi, da porušijo in požgo župnišče, ako se falirani jezuit takoj z Goč ne odstrani. To, in pa strah, da ne bi bilo še več zaprtih, napotilo ga je, da je povabil jednega najodličnejših naših pristašev v župnišče Bna poravnavo" ter mu objemajo ga in poljubljevaje obečal, da ne bo vodil več takega dušnega pastirstva, da bo poslej miren in krotak, in da se ne bode v nobeno stvar več vmešaval, ako se vsa stvar tako glede njega kakor glede ostalih še ne zaprtih oziroma še ne k sodišču povabljenih sokrivcev potlači.
Ali nt to pravi katoliški junak, ki s svojim prepričanjem stoji in pada, in ki se da za to prepričanje tudi streljati, kakor je to neko drugo popče v cerkvi trdilo? Kdo^bi bil pričakoval, da bo gromoviti govornik s katol. shodu v Mavčah, kjer je kandidata g. Božiča pred živinsko pijanimi katoličani obsipal z „noreem, oslom, bedakom, bebcem itd.", v 24 urah krotak kakor
jagnje in mehak kakor vosek? Komu bi bilo takrat na um palo, da se bode najnovejši katoliški demagog, Pepe Habetov, ki je s svojim hujskanjem v Mavčah tudi po svoje pripomogel k razbojništvu na Gočah, skril pod krilo stare svoje dekle, čim seje sodnja preiskava pričela?
In vender se je vse to zgodilo. Da, še več. „Stric" Štefan Habe požuril se je takoj za orožniki do preiskovalnega sodnika s prošnjo, naj njegove varovance iz zapora izpusti, in je morda celo gojil v svoji kmetskobahati domišljavosti predrzno nado, da bo s svojo osobo na tok preiskave, vzlasti glede eksmisionarjeve osebe vplival, kakor si domišlja, da ima pri naboru novincev odločilno besedo zato, ker vsako leto častnike c. in kr. avstrijske armade povodom nabora vsled svoje nadležnosti pogosti, kar bodi prizadetim krogom z ozi-rom na mej ljudstvom razširjeno govorico v resen opomin, in zlasti se nadejamo, da se ga bode odstranilo tudi iz dvorane, kjer se bo nabor vršil, ker ni niti župan niti drugačen zaupnik, in ker ne stoji nikjer v zakonu, da mora biti Šief-m Haba navzoč, dasi se to že veliko let godi. Enkrat bodi temu kraj.
Toda vrnimo se k eksmisionarju. ki je še pred par dnevi klical pr»kletetvo božje na nas, na naše premoženje in otroke.
Še istega dne, ko se je bil z gori omenjenim našim pristašem, v vroči ljubezni pomiril, bila je cela vrsta klerikalnih obdolžencev k sodišču pozvana. To mu je dalo povod, da je napisal temu pristaša vizitko z vsebino, ki jo doslovno tu podamo, in ki dokazuje njegovo krivdo pri razbojništvu, njegovo glupost in naivnost. Datovana je: 30. oktobra ter slove: »Slišal sem, da ste nas (!) vse že ukazali zapisati orožniku. Če pokažete še danes črno na belo od orožnika in g adjunkta podpisano, da smo mi (!), ki smo še doma (t. j. še ne v preiskovalnem zaporu) izbrisani za vselej, potem lahko še zabranim vse jutraj-šnje tožbe, drugače ne. Vi niste meni tega povedali, če danes ne dobim povoljnega odgovora, ne morem zabraniti tožbe zoper g. Župana, Vas, Stembsrgerja itd Jo3ip Fer-jančič, duhovnik."   S svojo jezuitsko brez-
Prva slovenska umetniška razstava.
(Grilc, Žmitek, Koželj,  Horvat, Trinko, Jager).
Ludovik Grilc je Ljubljančanom dobro znan slikar, kajti že dolgo vrsto let živi med nami. Od časa do časa razstavlja kak portret v izložbi Kollmanove trgovine, in tedaj listi navadno poročajo, da je zadevno delo zopet lep korak naprej v umetniškem razvoju gospoda Grilca. To je časnikarska fraza, pri kateri pač nikomur ničesar ni treba misliti si, najmanje piscu notice samemu. V resnici je Grilc v tem, kar je znal, recimo pred 15 leti, popolnoma okostenel ; ničesar ni pozabil in se ničesar naučil. To je tem naravnejše, ker živi brez dotike z umetniškimi krogi, katerih do novejSega časa sploh v Ljubljani ni bilo dobiti. Naravno j« tudi pri takem življenju, da človek izgubi vsako kritiko o svojih delih. Gospod Grilc ima v razstavi jedno delo, oljnato sliko; predstavlja nam zelo pobožno tiho-
a/ /
?itje, razpelo, tri molitvenike, rožni venec, svetinice itd. Če bi mesto letnice 1900 na šel na sliki letnico 1860, bi se nične čudil Slika je pa vendar mnogo simpatičnejšt., kot gospoda Grilca portreti, kar je vredno omeniti.
P. Žmitek je, ne vem kako, zašel v severni Peterburg, in tam ga je doletela čast, da je postal učenec velikega R j e p i n a-To je že nekaj. Če se misli na takega mojstra, se stavlja i na učenca prav posebne upe. Teh seveda še ne nahajamo izpolnjenih na Žmitkovih slikah. Vkljub temu pa ima vendar jedno delo v razstavi, ki je razmerno ugodno zanj. Mislim namreč sliko št. 111, na kateri stara ženica nese butaro dračja domov. Med tem, ko ima slikar na ostalih delih na olju jako malo tehnike in neko opolzko zlizanost, se to na tej podobi ne občuti močno, zlasti če človek še ne pozna ostalih Žmitkovih stvarij. Čedno je napravljen tudi motiv iz gorenjske vasi, dasi malenkostno. Na sliki finskega zaliva je nebo nezračno, nekako tako, kot pobarvano nebo v gledališča. Stadija mužika, risana a kredo, ae pač ne dviga če« zanimivost Šolske na* loga. Žmitku v prvi vrsti primanjkuje vsake Sirokosti v Čopiča; menda dala aamo a Spi-
čaatimi. Na ta način ae seveda dandanes, če se noče imitirati kake stare tehnike, na more mnogo izraziti. Ker je gospod Žmitek Se mlad, se lahko Se marsičesa nauči. Tudi naj pazi, da bo zmiraj obdržal čvrsto in odkritosrčno kritiko o samem sebi.
Anton Koželj, sin nadarjenega samouka in cerkvenega slikarja, je razstavil dve sliki, spečo žensko in Kranjico z avbo. Na Koielju leži vae prokletstvo dunajske umetniSke .akademije", kjer večinoma stari filistri z naslovom profesorjev ubijajo mlade talente, čudne ao Koželjeve stvari; konture so risane z železno korektnostjo; slikar zagovarja lahko smer najmanjše črte. A trde so, in vsa meata, kjer sa prorezujejo, so tako vsiljivo naglaSena (Ueberschneidungen), kakor se to mora delati v Soli, ko človeka te stvari vbijajo v glavo. Vidi ae Cisto jasno, da je to feldvebelski vpliv dunajske prisilne delavnice, hočem reči akademije. Vse je razkroj eno v svoje risarske elemente. Na Dunaju menda Se danes jako mnogo rišejo po mavcastih modelih, mesto po živih, če bi vaaj risali po originalnih kipih, kot angleški akademiki, ki v Britiah Museumu kopirajo Pheidijo in droge Grke po izvirnikih! Izprane in ravno zato neresnične in trda
konture mavčnih Iivov pa pokvarijo risarja možnost mehkih linij, če začne lepega dne delati po življenju. Tudi G e r m trpi na svojih najboljših delih še dandanes na tem, da je bil štiri leta na Dunaju. »Die Zeit" prinaša v zadnjih zvezkih odgovore raznih umetnikov na vprašanje, jeli so umetniške akademije potrebne. Najboljši odgovor je pač oni občeznanega „Simplicissimovega" sarkasta Teodorja Tomaža H e i n e j a, da se mu zde akademije do sedaj jedino priznano dobro sredstvo za proizvajanje — akademijskih profesorjev. Toda vrnimo se h Koželju, čudni in zanimivi sta te sliki. Dasi trdi v risbi, kot cizelirani, kažeta neko naivno naturalistično opazovanje, kot je nahajamo na risbah Durerjevih, ali pa Se preje pri Luki Cranachu. Ne verjamem, da bi bil mislil Koželj na te vzglede, in vendar je ravno .Kranjica" tako frapantno podobna staronemSki primitivnejSi Soli, da bi človek mislil, da hoče slikar biti prvi slovenski ,prerafaelit". Pogled očesa, izraz obraza in lega roke — vse spominja živo na stare nemSke mojstre. Tudi dolgočasna barva, ki bolj risbo kolorira, kot pa da je glavna stvar in risba le podloga. Priznati se mora, da je tema Koželjevemu načinu popolnoma
obraznostjo hotel je v zadnjem momenta preprečiti, da bi se noben krivec več ne izdal sodišču ter še celo grozil s tožbami, ker so baje župan in drugi obleganci ga na časti žalili mej katoliškim napadom na županovo hišo.
Na to dal se mu je edini primeren odgovor. Ker ni sodišče eksmisionarja še bilo povabilo na zaslišanje, dasi se je bilo mej sokrivci tudi njegovo ime imenovalo, podala se je zoper njega posebna ovadba, ki navaja vsa dejstva, ki se dado s pričami dokazati. O tej zani• inivi stvari, ki naše klerikalstvo v pravi luči kaže, bodemo vas še kratko obveščali; za danes omenimo le še glas javnega mnenja na Gočah: vlada in knezoškof Bona ventura spomnita naj se svojih dolžnosti, ker sicer jima bomo mi nedvomno zaklicali, da smo tukaj.
V LJubljani, 2. novembra
Zakon nadvojvode Franca Ferdinanda.
Nedavno se je raznesla po avstrijskih časopisih raca, da se Franc Ferdinand odpove prestolu, ker noče, da bi se razpravljalo o njegovem zakonu. V petek in soboto pa se je vršila v Budimpešti vendarle velika parlamentarna debata, ki se je zaključila s tem, da je ministrski predsednik pl. Szell prečital nekatere odstavke habsburškega hišnega zakona ter dokazal, da je zakon nadvojvode e grofico Cbotek veljaven, ker ga je dovolil cesar, da pa grofica Chotek nikdar ne bo ogrska kraljica.
Dr. pl. Korber na shodu avstrijskih indu-strialcev.
Na Dunaju se vrši shod avstrijskih industrialcev. Predsednik shcda je naglašal, da koraka inozemska industrija zmagovito naprej, naša pa stoji v znamenju stagnacije. Mi imamo kapitala revne dežele, katerim manjka konsum. Industrijo zatirajo dragi, neugodni tarifi in neopravičena socialno-politična bremena. K temu pridejo še ne-čuveno, brezobzirno povišanje cen premoga, neznosno razmerje z Ogrsko in pred vsem naše notranjepolitične razmere, čas je, da se jasno in razločno pove, da je gospodarske stagnacije v naši državi najbolj kriv samomorilski boj narodov in ver. Mi industrialci ne smemo dalje prenašati teh razmer, ne smemo se dati ujeti z besedami in nikakor ne smemo smatrati za izdajalstvo naroda, ako v tem boju političnim voditeljem ne sledimo brezpogojno. Svojemu prepričanju se ne smemo nikdar odpovedati, nego stre-miti za tem, da dosežemo doslej odrekano nam politično vplivnost. Industrialci vseh narodov smo vedno pripravljeni, boriti se za pravice svojega naroda in mu prinašati žrtve. Tcda zahtevamo, da se doženo narodni in državnopravni boji tako, da ustavne naredbe ne trpe škode! Na ta nagovor je imel ministrski predsednik dr. pl. Korber velik, znamenit govor, v katerem je naglašal, da hoče njegova vlada ublažiti politične boje na korist gospodarskemu razvoju. Po-litikovanje naj se umakne delu, gospodarski stagnaciji naj sledi napredek. Avstrija je v zadnjih letih mnogo izgubila in zamudila, ter si tudi za bodočnost škodila. Obnoviti nam bo treba carinski tarif in trgovinske pogodbe. Vse drugače bi mogli pri tem na
tuje ostalo vse, kar je slikarstvo zadnjih dvajset let pridobilo na milobi barve in na tehniki. Ali risarske zmožnosti in čuta za slog je v eh podobah toliko, da se iz tega zdravega jedra more razviti še marsikaj; vsaj danes ta&o radi naivne sloge starih prelivajo v moderne oblike, kakor se srednje nemške in druge stare epe prevaja v današnji pismeni jezik, brez izgube izvirnosti. Mnogo starih mojstrov se je današnjemu svetu omililo šele, ko so fini umetniki njihov slog — ne more se reči imitirali, — ampak prosto vporabljati začeli, ter mu dali vsebino modernega čutenja. Mogoče cvete Koželjevemu talentu na tej strani najlepša prilika ?
Fran Horvat se zove slikar, ki živi, kakor poroča katalog, v Zgornji Radgoni. Portret, ki ga je razstavil, je tako dolgo časen, da me je, ko sem ga gledal, obšla misel, da ta slikar prav gotovo ne pije, ne kadi, ne igra, ne ljubi in ne dela dolgov. Ni sicer najslabše, kar je na razstavi, če prav so me mi toni zelo neokusni; a strašno dolgočasno je. Poleg tega je razstavil Se tihožitje s chiantijem. Morda pa vendarle ni tak filister, kot v svojih slikah!
Ivan Trinko je znan naS pisatelj.
stopati, ako bi bila naia industrija na tisti stopinji, kakor je drugod, in ako bi se nam ne bilo treba toliko bati za varstvo naše produkcije! Tudi mi bi se ozirali po novih trgovi&čih v novih deželah, in potezah bi se tudi mi, da nam ostanejo odprta vrata povsod, kjer oveteta trgovina in obrt. Vlada se je zategadelj vedno trudila, da bi politika ne zavirala gospodarskega napredka, a njen trud je bil zaman. A kaj hoče vlada sedaj ? In katere stranke so njene? Na to odgovarjam jasno in kratko; Vlada hoče ustavno državo, ki pridno dela in krepko k orači naprej. Vse stranke, ki hočejo isto, so skupaj naše stranke. V jezikovnem vprašanju stoji vlada na stališču zakona in se ne pridružuje nobeni stranki. Obstrukcija pa je ne varna ustavnim razmeram, je kriva, da je parlament le draga, brezkoristna naprava, in da je ustava brez pomena. Boj strank ruši torej temelje države, katere mora vlada Ščititi. V političnih sedanjih zmešnjavah se posveča vlada narodnemu gospodarstvu ter smatra za svojo poglavitno nalogo, da ugodno reši obnovitev carinskih tarifo v in trgovinskih pogodeb.
Dogodki na Kitajskem.
Iz Čifuja poročajo, da se pogajajo vlasti za mir na temelju 11 točk. Vse rečne in morske luke naj se odprti tuji trgovini. Guvernerji in podkralji naj dobe tuje svetovalce, ki bodo kitajsko upravo nadzorovali. Kitajska vlada mora tekom določene dobe zatreti boksarsko gibanje in boksarsko organizacijo. Straže tujih poslaništev vzdržuje kitajska vlada. Mirovno pogodbo mora pod pisati kitajski cesar sam. Razen velike denarne odškodnine pa zahtevajo velevlasti Se moralno odškodnino. Princ Tuan, glavar boksarjev in kardinalni krivec vseh krvavih dogodkov, mora biti kaznovan s smrtjo, ne pa le z zaporom. Zastopniki vlasti v Pekinu so sklenili jednogla-no, da mora biti Tuan in še desetero drugih princev iz rodu Mandžu, ministri in generali, med temi sloviti Tung fuhsiang, obglavljenih. Francoska vlada je odgovorila, da je z angleško-nemško pogodbo zadovoljna, da pa si pridržuje popolno svobodo za slučaj, ko bi omenjeni državi, Anglija in Nemčija, bili prisiljeni anektirati kak kitajski okraj. Tudi Japonska se strinja z angleško-nemško pogodbo. V južnih pokrajinah pa menda u staj a ponehuje, ker so dosegle cesarske kitajske čete nekaj večjih uspehov. V okraju Yangce pa skuša Yenči Yuan, sin tujcem sovražnega guvernerja v Hupeju, kot milični komisar organizirati v Hunanu veliko armado proti tujcem. Vojna v Južni Afriki.
Roberts poskuša z uprav obupnimi sredstvi doseči konec vojne. Sedaj je izdal ukaz, da se morajo vsi nad 14 let stari Buri, ki prebivajo v okrožju 10 milj okoli Bloemfonteina, naseliti v mestu, da se jim tako onemogoči nadaljni odpor in pridruževanje starejšim borilcem. Pogajanja z Botho in s Steijnom so ostala brezuspešna. Steijn ni hotel Robetsovega pisma niti citati ! Blizu Wentersburg-Roada so Buri zopet napravili na železnici mnogo škode. General Hunter jih je razpodil. Buri pri Pietersburgu imajo baje že 17 topov. Angleži ravnajo z burskimi ženskami in otroci uprav kani-balsko. Zadavljajo jih in more ali pa prepuščajo bedi in lakoti.
Včasih pa tudi kaj nariše. In tako smo prišli do tega, da je celo beneška Slovenija zastopana v razstavi. Umetniškega zanimanja Trinko vi perorisi ne morejo vzbujati; a veseliti nas mora, da živi tam doli v prepovedanem, izgubljenem delu domovine Se tu in tam inteligenten zastopnik našega naroda.
Arhitekt Ivan Jager spada tudi Se med risarje, kajti razstavil je naslovne risbe znanih literarnih del („Čaša opojnosti , »Vi njete", .Pisanke", »Slavjanski vjek"). Deloma so originali, deloma reprodukcije v raznih barvah. Podobe so občinstvu znane s knjig. Ponesrečena je risba za »Pisanke", ki naj bi bila v nekaki domači ornamentiki, pa je prav grda. Ostale so lepe. Najlepšega pa ni na razstavi.
Referat o delih plastike in arhitekture oskrbi drag gospod. S tem sem svoje delo torej končal. Pisal sem po svojem prepri čanju in s stvarnimi razlogi, če nisem mogel vsega pohvaliti, mi je žal, a moja krivda to ni. če se bo kdo jezil zaradi .slabe ocene", naj premisli, ali bi ga kje drugje nemara ne bili Se vse drugače .sprejeli". Pavšalno h val. sanje nima smisla, trgovska reklama pa ni bil namen teh člankov.
Miljutin Zarnik.
Dopisi.
Z Notranjskega, 30. oktobra. Žitnik bo poalanec notranjskih kmetskih občin! Tako vsklika pobožni .Slovenec" v svojej ponedeljski Številki. Piscu dotične notice se Se dobro pozna .maček", ki ga je dobil v nedeljo, — pa vendar ne pri Sv. Treh Kraljih? — »Slovencev" maziljeni pisec najbrže plava v onej sferi, v katero je spravil najnovejši državnozborski agitator Jeglič svoje verne ovčice, ko jim reče: Bodi!
— in zgodi se. Grozno smo se prestrašili tega .Slovenčevega" ukaza — vsi notranjski liberalci — mož beseda, Nace bo naš po slaneo, pa je »amen", Božiču smo že itak peli v nedeljo na shodu v Postojni .libero", »parte" mu pa izgotovi v kratkem tiskar Šeber, »Slovenec" ga prejme prvi, a za njim pa takoj doktor »častnih besedij", pa z modrim robom.
Isti »Slovenec" je tudi kar rudeč od jeze — ne zelen — da si upa dr. Ferjančič agitirati po Notranjskem brez škofovega blagoslova in ŠusteršiČevega sv. Duha. Najbolj ga pa to peče, zakaj prireja shodi po gostilnah in mrzlično vzdiha, kdo bode sedel poleg takega oštirskega agitatorja. Pri prerokovi bradi! Kje pa hoče vendar sklica vati pogovore dr. Ferjančič? Mogoče bi mu radi odprli župnišča, ali pa celo cerkve? G doktor, poskusite, tam se bode dobila vsaj dobra kapljica — pa dovolj — in kar še treba — mogoče celo kaj živega mesa Posnemajte našega „in spe "-poslanca dra. Načeta. V ravno istem »Slovencu" je tudi kratko poročilo — po vzgledih gori ških zaupnih shodov goriških klerikalcev v »Gorici" — o Žitnikovem shodu pri Sv Treh Kraljih. Dr. Nace hodi po svojem volilnem okraju kakor mačka okrog vrele kaše, le ob periferiji, v sredino si ne upa, ker mu je kaša prevroča.
Ako meni dr. »častnih besedi j" Žitnik
— naš po »Slovencu" voljeni državni poslanec kmetskih občin, sklicati tudi v src>h Notranjske kake volilne shode, svetujemo mu sledeče: Shode naj sklicuje v cerkvah! S prižnice naj potem poroča, oziroma pridiga, kaj je storil za notranjske kmete dobrega, namreč: V Postojni, da je postonjska jama tako zaslovela, in da so Postonjčani dobili novo šolo, in da dobe vodovod in mogoče še električno razsvetljavo, je njegova zasluga. Da v Nadanjem selu tako dobro gospodari »oberkramar" Lenassi, je njegova zasluga. Da je dobil Stari trg mle-karnico, je njegova zasluga. Da se v Cerk niči ni toliko časa jezero posušilo, je njegova zasluga. Njegova zasluga je, da je višji pastir pasel letos po križnih planinah svoje ovce. Gorenji in Dolenji Logačani se morajo njemu zahvaliti, da so dobili tak vodovod, isto tako tudi Spodnji Idrijčani. Rudokopi v Idriji naj se mu poklonijo, ker jim je izposloval nekaj priboljškov itd. — A njegova zasluga ni, da je bil notranjski veleum prestavljen iz Trnovega, a tudi on ni vzrok, da so pred dobrim letom ušli knezu Windischgraetzu jeleni, pa tudi on ne bode kriv, ako pri letošnjih volitvah dobi častno manjšino. — Notranjski libe ralci, poslušajte tedaj očetovski glas brumnega .Slovenca", ne tratite si dragega časa z nepotrebnim agitovanjem, skrbite raji za svojo grešno dušo — dr. Nace bo izvoljen, pa je; če ga ne bodete Vi hoteli, zgodi se pa čudež — za to jamči »Slovenec".
Antižitnikovec. Iz Kozjega 30. okt. Saj smo rekli, da večina naše duhovščine ni za pičico boljša kot kranjska- Obrekovanje in čas tile raj a ji je kakor kranjski maksima v političnem boju. Neki pobožneš iz našega okraja lotil se je v št, 246 »Slovenca" tukajšnjega odvetnika dra. Franca Pikla, kateri je, komaj se je malo pogrel, že začel kazati, »kaj da se je naučil na visokih Šolah", kateri vsiljuje kmetom Hribarja, se ponaša z brezverstvom, dopisuje v »Slovenski narod" , pobija v njem klerikalce, agituje za svoje načelništvo v okrajni zastop (sic!) itd. Zares dolgo vrsto hudih grehov ima ta »liberalni doh-tar" na vesti. Sam kaplan Muršec, ki je več ko Mati Božja, bi mu jih ne mogel in hotel odpustiti. Pa tudi — treba ni. Največji greh pa je menda to, da je ta liberalni dohtar, ko je priSel v okraj, delal klerikalcem »tako lepe" obljube, da pa sedaj teh obljub noče izpolniti. Kako gladko vendar tema blagoslovljenca tečejo — laži iz krščanskega peresa! Laž je, da bi
bil imenovani odvetnik kaj obljubil, česar sedaj ne izpolnuje. Nikoli ni obljubil, da ne bo za Hribarja, nikoli ni obljubil, da ne bo dopisoval v .Narod", nikoli ni obljubil, da ne bo »pobijal" (strašno !) klerikalcev, in nikoli ni obljubil, da bo postal klerikalen hlapec. Če ste pa pričakovali, da bode on kdaj podpiral Vaše klerikalne namene, ste pili na medvedovo kožo; pravice niste imeli, pričakovati od njega tako .brezmejno neznačajnost in hinavščino". Kar je obljubil je bilo le to, da hoče sknpno z duhovniki, a ne pod njimi delovati za narodne naše interese; ti pa s klerikalstvom nimajo prav nič opraviti. Ko pa je videl, da duhovnikom ni veliko mar za narodno delovanje, je sam začel ž njim, duhovnikom pa prepustil uiogo — auditorija Seveda se je pri tem n. pr. kot tačasni načelnik bralnega društva klerikalcem hudo zameril, ker je lani iz društva izbacnjeni »Slov. Narod" zopet naročil, ker je s Slomšekovo slavnostjo združil tudi Preširnovo slavnost in ker od duhovščine lepo sestavljenega brzojavnega pozdrava katoliškega shoda ni hotel imenom društva odposlati. Hinc illae lacrimae! Kar se pa tiče .brezverstva", s katerim se »naš junak" ponaša, se stvar lahko vzame, kakor se jo hoče. Kaj pa če je »liberalna vera" našega dohtarja b o 1 i š a kc. Vaša? Nezmot Ijivost in gospodatvo duhovščine se pa seveda ne nahaja v kodeksu »liberalne vere". — .Komaj se je pogrel, pa je že začel kazati, kaj da se je naučil na visokih šolah". Bledo zavist berem na obrazu, za pobožnega dopisnika; saj on nima kazati, da bi ae bil kje kaj pametnega naučil, in dobro ve, da »liberalni dohtar" odvaga gotovo deset »veleučenih" nuncev. In Hribarja .vsiljuje" kmetom, kakor kak Kočevar ali jud svojo šaro ; pa bolj ko jud ponuja in hvali, bolj se skopi kmet brani misleč : ako to robo tako na vso moč hvališ in vsiluješ, že ne more nič prida biti. Gospod klerikalni dopisnik! Ostaniva pri tej primeri. Tukajšnji kaplan Vam lahko pri pove „eno storijo" o slabem blagu in stari šari. Pri svojih agitacijah za Žičkarja dobival je od priprostih kmetov sledeče odgovore : kaj nam vsiljujete Žičkarja, mi ga ne maramo, saj ni nič storil za nas; mi hočemo novega poslanca. In on ga je čisto drugače vsiljeval, kakor mi Hribarja. Mora paC prav slaba šara in prav slab »domači sad" biti ta Vaš Žičkar, da ga tako na vse kriplje ponujate in da ga vkljub vsemu Vašemu hvalisanju nikdo ne mara. Si bodete res morali Kočevarje in jude najeti, da bodo šli krošnjarit z Vašim blagom, če pa tudi ti ne bodo večje sreče imeli, potem pa: »Geh ins Kloster, Žičkar, und nicht ins Parlament". — Tudi .pikati" zna naš »liberalni dohtar". Sedajnega ,ve-lezaslužnega" načelnika okrajnega zastopa hoče iz načelništva »izpikati". Gelogen wie gedruckt, ali pa narobe. Stvar je nekoliko drugačna. Znano je, da sedanjega načelnika našega okrajnega zastopa ljudstvo več ne mara; k temu pa liberalni dohtar ni nič pripomogel. Vzrok tej ljudski nenaklonjenosti tiči marveč po največ v tem, da se-dajni načelnik ni izpolnil nekih lepih ob ljub, katere je dal, ko je bil načelnikom izvoljen Klerikalni dopisnik naj tedaj raje sedanjemu načelniku okrajnega zastopa privošči kak „privatissimum" o izpolnjevanju danih obljub. »Kozjanski dohtarček". se veže s kozjanskimi nemčurji in stavi velike nade na nje. Ta je pa najlepša. Mi kozjanski liberalci stojimo v ostrem deloma celo osebnem boju s tukajšnjimi nemčurji in smo se ž njimi popolnoma sprli seveda samo v to svrho, da zmoremo na nje velike nade stavljati, kaj ne, prebrisana klerikalna butica? Kako že pravi pesnik? »Mit der Dummheit —--".
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2. novembra.
— Osebne vesti. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje sta dobila vpokojeni dež. šolski nadzornik dvorni svetnik g. Josip Šum an v Ljubljani in nadučitelj g. Janko Škrbinc v Višnji gori. — Poštnim vežbenikom je imenovan pravnik Leopold Klepec v Ljubljani.
— Iz Bovoa smo prejeli v sredo za nimivo brzojavko, ki pa je po neljubem naključju izostala iz lista. Ta brzojavka se glasi:   »Včeraj   (t.  j.   30. oktobra tu zbrani  trgovci  in  obrtniki bov-
Skega okraja so se enoglasno izrekli za narodno napredno stranko glede predstoječih državnozor-skih volitev. Predsed ni k: J o n ko."
— Slovensko politično društvo v Ljutomeru vabi na zborovanje dne 10. novembra dopoldne ob 10. nri v gostilni g. Ivana Vanpotiča v Ljutomeru, dne 11. novembra popoldne ob 9. uri v gostilni g. Martina Slana pri sv. Juriju na Ščavnici. Pri obeh zborovanjih predstavil se bode volilcem kandidat za državnega poslanca v kmetskih občinah g dr. Miroslav Ploj c. kr. dvorni svetnik pri upravnem sodišču na Dunaji. Rojaki, volilci, udeležite se v obilnem številu!
— Slovensko gledališče. Ker k vče-rajšni ljudski predstavi igre »Mlinar in njegova hči" par stotin občinstva zaradi pomanjkanja prostorov v gledališči vstopnic ni dobiti moglo, ponovi se na mnogo-stransko izraženo željo ta igra Se v nedeljo 4. t. m. popoldne ob pol 3. uri kot popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Isti dan zvečer ob pol 8. uri pa je operna predstava in sicer se poje zadnjikrat v tej sezoni priljubljena komična opera »Puščavnikov zvonček", v kateri glavne uloge pojo Pol ako v a Noe mi, Orželski, Nolli.Polašekin zbor. — V torek 6 t. m. igra se prvikrat »Šivilja".
— Slovensko gledališče. Nismo mislili, da bomo o sinočnji predstavi kaj več pisali. Toda tudi če bi čez sto let stari Raupachov „Mlinar" ne bil nič vreden, mlinarja Dobrovolnega bi bilo vredno iti pogledat. Pristna oseba, detajl, ki spominja na najboljše igralce in pa samorasla domača govorica, za katero bi bili sinoči Dobrovolneja lahko zavidali vsi naši domači in tuji igralci, — to vzdignilo je sinoči Dobrovolnega visoko nad nivo cele predstave, pa tudi nad nivo tega, kar nam je bil igralec do sedaj pokazal. Z mlinarjem je spričal Dobrovolnv eminentno sposobnost za take uloge in zdaj vemo, na katerem polju nam je iskati umetnika Dobrovolnega. Kdor ga hoče spoznati, mora videti njegovega mlinarja. Vseh svetnikov občinstvo je tako verjelo temu staremu, nepoboljšljivemu trdosrčnežu, da mu še ploskati ni hotelo. — Zdrave prikazni sta bila Danilova in Po lak o va; isto tako Deyl; igranje samo vedno kaže igralcu prave uloge. Pri Marici je o zdravju težko govoriti, ker je to sentimentalna cvetica časov, ki so tako cvetje kultivirali. Isto velja o Konradu. Ogrinčeva in Danilo sta naredila, kar se je narediti dalo. Pri prvi nas je ugodno dirnilo posebno lepo igranje v smrtni sceni, pri ljubimcu, ki prav za prav ni za ljubimca, pa ublažena igra sploh. KovačiČ je bil izvzemši izgovor dober. Pri H o u s i se nam vselej milo stori, kedar vidimo tega res dobrega igralca da ne more pa le ne more premagati jezikovnih težkoč. Kaj je učiteljev voz pri njem res že tako zavožen? Župnikova maska je bila nekaj strašnega. Tudi je bil ta stari sivček hentano čvrst in mlade-niško gibčen. — V zadnjo oceno vrinila se je poleg drugih pomot tiskovna hiba, ki nas je posebno motila, V oceni petja Or-želskijega naj stoji, da bi želeli, naj ,bi se pevcu krasni glas nekoliko bolj »usmilil*, in ne »umilil". Ta popravek smo bili dolžni, da ne storimo izvrstnemu pevcu krivice. A.
— Praznik vseh svetnikov je, kakor vsako leto, tudi včeraj privabil na tisoče ljudi na pokopališče. Grobovi so bili bogato okrašeni. Popoldne sta na pokopališču peli pevski društvi »Ljubljana" in »Slavec".
— „Pri občnem zboru moškega pevskega zbora ..Glasbene Matioe" dne
31- oktobra 1900 je bil izvoljen njegovim načelnikom g. prof. Anton Štritof in pevo-vodjem g. prof Matej Hubad, odbornikom Pa gg. Josip Faganel, Milan Kersnik, Pavel Lozar, dr. Ivan Orel, Anton Razinger, dr. Fran Tominšek in Ivan Završnik".
— Russkij kružok. Učenci in učenke H letnika so začeli s 3. delom Volperjeve učne knjige. Ker se začne višji kurz, naj se oskrbe vsi oni, ki menijo hoditi v ta kurz, z Blosfeidovo slovnico. Vse knjige oskrbuje knjigarna L Schvventnerja. Poduk s« vrši vsak teden dvakrat v II. mestni deški ljudski šoli. Oglase sprejema gospod dr. L. Jenko.
— Za Slomšekovo ustanovo je podaril ponikovljanski rojak g Jos. PodgorSek,
kraljevi profesor v Zagrebu 50 kron. Pc snemajte ga, drugi rojaki!
— Iz Starega trga pri Poljanah se
nam piSe: Pri seji občinskega zastopa dne 29 oktobra je bil gospod župnik Peter Rezek radi obilih zaslug, ki si jih je tekom 251etnega tukajšnjega službovanja za občino stekel, izvoljen častnim občanom.
— Društvo delovodij zboruje 3. novembra ob 8 uri zvečer v Hafnerjevi pi-varni. Zaradi sklepa važnih predlogov želi odbor, da se g. člani pavočasno v polnem števila snidejo.
— Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju ima 14 novembra svoj letošnji občni zbor v »Slovanski Besedi", Dunaj Braunerstrasse 7. Začetek ob šestih zvečer. Prijatelji društva srčno dobro došli!
— Odbor slovenskega kluba „A. Č." v Pragi se je sestavil za tekoči tečaj sledeče : Predsednik: MilanGorišek, pravn. tajnik: Robert Kenda, modrosl, blagajnik: Egon Stare, pravn, knjižničar: Jos. Rapoc, pravn., odborov namestnik: Fr Jenčid, tehn.
— Za konjerejce. Deželna vlada razglaša : Na podstavi deželnega zakona z dne 18 februvarja 1885. (dež. zak. St. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenite v tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1900 pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okolišu se nahaja stajališče žreb čevo Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno: ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da se v svojem času na znanje.
— Mihelčič Franja, posestnica v Studi pri Domžalah, peljala se je včeraj popoldne iz Mengša domov; 30 korakov pred njenim domom se je splašil mladi konj, voz se je zvrnil v jarek in ona si je zlomila tilnik ter ostala mrtva na lici mesta. Hlapcu se ni nič zgodilo, tudi druga nesreča se ni pripetila.
— Po nedolžnem zaprt. V noči od 19. na 20. avgusta t. 1. je bil v Dobrunjah ubit posestnik Jakovšek. Sumljiv uboja je bil njegov sin, ki je bil takrat pri orožnih vajah in je bil priSel takrat ravno domov. Sina so zaprli, in ga je vojaško sodišče baje obsodilo na osem let ječe. Sedaj so se poizvedeli pravi storilci. Žandarmerija je prijela in odgnala na Žabjek Miklavža Bri-celjna, Franceta Benčino in Andr. Lampiča. Pravi storilec je baje Franc Bencina.
— Na pokopališču je včeraj popoludne Jurij Jerala s Hauptmance tako razgrajal in preklinjal, da ga je moral stražnik odvesti. Trdil je, da mu je nekdo križ z groba nkradel.
— Zaprli so neko Nežko K, ki je na sumu, da je ukradla v Celovcu dva zlata prstana in zlato zapestnico, v vrednosti 300 kron Nežko, ki ima tudi prepovedano pot v Ljubljano, so dobili v nekem tukajšnjem hotelu.
— Policijsko zasledovan je bil Valentin Vičič ali Biček, hlapec na Dovozni cesti št. 4, ker je v Gorici izvršil tatvino. Policija ga je tukaj prijela.
— Kozav vojak c. in kr. 17. peSpolka — rodom cigan — hodi po prodajalnicah in išče ogrskih desetič, dvajsetic in vinarjev. Mej iskanjem pa mu rado kaj uide v žep.
— Zaradi nevarnega pretenja svoji ženi je bil v sredo ponoči aretovan tapetnik Alojzij W.., stanujoč na Trnovskem pristana St. 20. Grozil je ženi, da jo mora »hin na-praviti". Žena se je pred njim zaprla v drugo sebo, a on je s silo hotel vdreti v sobo in žena je morala skočiti skozi okno, da se je rešila. Poklicala je na to policaja, ki je njenega moža nato odpeljal v zapor.
— Fijakarske tarife ni hotel pripo-znati neki posestnik iz Malih LaSČ, ki seje vozil Štiri are s fijakarjem po Ljubljani in mu za to hotel plačati le jedno krono, morala sta se na policiji poravnati.
— Konj aplašil se je v sredo popo ludne na sv. Petra cesti pred cerkvijo Jak. Dimnika, posestnika s Tomačevega. Konj je dirjal potem po sv. Martina cesti in ga voznik ni mogel obdržati. Skočil je z voza, a pri tem je padel na žično ograjo ob cesti
in se je ranil na obrazu. Konj se je potem sam ustavil.
— S škarjami ja ranila v sredo po poludne neka kramarica na Starem trgu mitničarko z Grosupljega. Mitničarka je plačala kupljeno blago s krono, kramarica pa je trdila, da je dobila le 20 vin Nastal je prepir in mitničarka jo je dobila po roki. Koliko kron bode morala plačati kramarica?
— Tiče lovila sta na limanice Ivan Kolnik in njegov sin ob Orlovih ulicah. Policaj ju je zasačil in jima vzel okoli 100 li-manic, 7 tičnikov in 17 že ujetih ptičev.
— Pred pokopališčnimi vratmi je pustila v sredo zvečer služkinja Frančiška Weiss iz Spodnje Šiške rujavo ročno korbico, črnosivkasto konjsko odejo in rudeöe pro gasto pogrinjalo, v katerem je bilo zavezanih 5 K 20 vin. Vse to ji je nkradel neki 12 let stari deček, katerega je Se videla teči z ukradenimi rečmi proti topničarski vojašnici.
— Silovita ženska. Jera P . . . ova, stanujoča na Poljanski cesti štev 60, je v sredo ponoči v Živinozdravniških ulicah pre tepavala nekega Matevža Božiča, stanujočega v Konjušnih ulicah št. 13, kateri se je pa tudi krepko branil. Konec je bil, da je policaj obadva odpeljal na rotovž. Jerica je bila neki tako togotoa in upirljiva, da sta jo morala dva stražnika peljati v »špeh-kamro". Za »Ion" sta dobila vsak jedno klofuto od Jerice.
— Žensko obleko je ukradla služkinja svoji gospodinji M J, posestnikovi ženi na Poljanski cesti in je pobegnila v Celovec.
— Nezgoda. Franc Žabre, hlapec na Radeckega cesti št 3 je vozil včeraj zjutraj po Resljevi cesti navzdol cevi za dimnik. Cevi so zlezle na vozu naprej in zadele konja odzadej v noge. Konj je začel nato dirjati. Hlapec je skočil z voza, da bi prijel konja spredaj pri uzdi. Toda ravnal je pri tem tako nerodno, da je prišel pod voz in sta mu dve kolesi šli čez desno nogo in mu jo štrli. Nabralo se je na lici mesta mnogo občinstva, ki je glasno mrmralo, ker tako dolgo ni pričel nihče z rešilnim vozom, dasi je bila rešilna postaja obveščena o nezgodi. Ponesrečenca so prenesli na nosilnici v deželno bolnico.
— Izgubljene stvari. Danes dopoldne je bila izgubljena zlata damska ura z mono-gramom M B. Kdor jo najde, naj jo proti primerni nagradi odda na magistratu.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 20. do 26 oktobra je dela iskalo 15 moških delavcev in 55 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 6 moškim delavcem in 33 ženskim delavkam; 93 delavcem je bilo 53 odprtih mest nakazanih in v 31 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 24 ženskih deiavkah. Od 4. januarija do 26 oktobra je došlo 2757 pr >šenj za delo in 2494 de-loponudeb 4348 delavcem je bilo 2759 odprtih mest nakazanih in v 1635 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 vrtnar, 3 konjski hlapci, 1 šivilja,
2 natakarici na račrn, 2 gost lniški kuha rici, 5 navadnih kuharic, 1 sobarica, 9 deklic za vsako  delo, 2 ženi k otrokom,
3 deklice, 1 graščinska majarca 5 dekel za kmetska dela, 1 trgovska vajenka. Va-enci za trgovine in obrte-
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 24 (=35 64%o), mrtvorojenca 2, umrlih 23 (= 34-15 °/,0), mej njimi jih je umrlo za jetiko 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 20. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=217%), iz zavodov 12 (=521 %)• Za infekcioznimi boleznimi sc obolele, in sicer za Skarlatico 1, za tifuzom 3 osebe.
* Blagoslovljena žena. V Franjindoln, v predmestja Zemanskem, je umrla kmetica Katarina Hefner v 85. letu. Za njo žalnje 114 živih potomcev, med njimi 56 pravnukov in 29 prapravnukov.
* Zaradi sina tata oče morilec. Iz Zemuna poročajo: Sin ribiča Koste Gju-kiča, 12 let star deček, je bil radi tatvine že sedemkrat kaznovan. Te dni je Sel krast jabolk* k Vnkotidu, čegar 19-letni sin je dečka ujel in ga nekoliko natepel. Tatic je tekal domov in povedal očeta, da ga je Vlajko Vukotid pretepel. Minolo nedeljo je ribič Gjukid srečal Vlajka Vukotica. Osorno ga je vpraSal, zakaj je tepel njegovega aina. Vukotič je odgovoril mirno: »Ker je kradel!" Nato mu je ribič porinil do ro-
čaja nož v prsi, da je bil takoj mrtev Ribič, ki je bil pijan, se je Sel nato ja-vit sam.
• Žalostno svidenje. Vdova podpol kovnika Harmendija je prišla iz Sv. Ivana v Levoču, da poseti sina gimnazijca. Nestrpno je čakala, da pride sin iz šole. Na-krat ji je postalo slabo, zadela jo je kap na srce in umrla je na mestu Sin je našel mrtvo mater.
* Nasilnik sežgan. Hrvatski »Napre-dak", ki izhaja v Ameriki, je poročal, da jo neki Winfield Towsend 1. m. m. prišel v hišo kmeta Harringtona v Electicu, napad-1 njegovo ženo ter jo hotel pregovoriti, naj se mu uda. Žena ga je zavrnila, Towseni pa jo je zgrabil in vrgel ob tla. Žena ie zaklicala samo enkrat na pomoč, potem se je onesvestila. Slučajno je šel mimo hiše neki Nicholas, ki je ženi prihitel na pomoč. Napadalec je skočil skozi okno in pobegnil v gozd. Takoj se je raz vedel grdi napad in vse je hitelo lovit nasilnika. Izpustili s > za njim tudi pse, ki so ga zasledili na nekem drevesu. Ljudje so ga zgrabili, ga tirali k žrtvi, ki ga je spoznala. Na to so ga sami obsodili k smrti, naredili grmado t*-r ga sežgali živega.
Telefonsfc* in brzojavna poročila.
Dunaj 2. novembra. Včeraj sta umrla v Nauheimu bivši poslanec Ladislav Szczepanowski, ki je bil zapleten v škandalozno afero gališke hranilnice, v Shodnici pa njegov kom-panjon On dr zi chow ski, ki je bil zajedno s Szczepanowskim obtožen. Iz Lvova se poroča, da nista ne Szcepa-novvski niti njegov tovariš zapustila niti krajcarja, kar obuja veliko senzacijo.
Dunaj 2. novembra. Pri žrebanju srečk iz 1 1860. je glavni dobitek v znesku 600 000 K zadela srečka serija 6743 št. 10, drugi dobitek v znesku 100.000 K srečka serija 2693 št. 7.
Praga 2. novembra. V Friedlandu so Nemci začeli veliko vojno proti on-dotnemu češkemu duhovniku Kollaru, ker je ta na pošti zahteval dvojezičnih tiskovin Občinski svet je imel posebno sejo, v kateri je sklenil zahtevati, naj se ta duhovnik takoj premesti. Zajedno je županstvo izdalo oklic na prebivalstvo, naj Kollara bojkotira, katari oklic pa je bil konfisciran.
Trst 2. novembra. Z ladjo „Sty-ria" je došlo včeraj mnogo prostovoljcev, ki so služili v burski armadi. Policija je štiri teh prostovoljcev aretirala, ker so na sumu, da so anarhisti. Jeden je bil izročen sodišču, dva sta bila iztirana.
Berolin 2 novembra. Iz Lipsije se naznanjajo nova škandalozna razkritja glede drž. tajnika Posadow-skega.
Narodno gospodarstvo.
— Ljubljanska  kreditna  banka. V
mesecu oktobru  t. 1. je  bilo pri Ljub janski kreditni banki na knjižice ia tekoči   račun   K 342.743 34  vloženih ter K 79.76159 vzdignenih.   Stan vseh vlog znaša dne 31. oktobra K 536 522 61.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Me seca oktobra 1900 uložilo je v mestno hra nilnico ljubljansko 926 strank 383.153 K 18 vin., 745 strank pa dvignilo 460.276 K 60 vin
— Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Promet v prvih 13 mesecih!
Sprejemkov.......K 2,166 73195
Izdatkov....... .   , 2,146.38141
Promet..........4,313113 36
Deležev vplačanih K 11 320—.
Vložilo se je.......K 957 082 36
Dvignilo....... . .   , 354 35055
Ostane.....K 602.731 81
Reeskomptovalo se je trgov.
menic za.......K 367.765 08
vrnilo se ga je za   . . . .   . 305 09162
Ostane.....K 62.673*46
Obresti posojil in eskompta K 29.034 36 Dvignjene obresti naloženega denarja......K    27912.
Posojil se je izplačalo . .   K 1,155.74011
vrnjenih...... . .    „    507 03866
K   648 70145
Naloženega denarja ...   K 31689157
Dvignjeno...... . .   ,   292.757 05
K     24 134 52
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 27. septembra do 31. oktobra poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo „Slov. Naroda 275 K 22 h, kapi. Jos. MeSko v Šmarju pri Jelšah zbirko 5 K 20 h, ravnatelj Avgust Endlicher v Dalmaciji ob smrti bratovi 20 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K, benef. Jos. Cegnar na Vrhpolju 1B K 40 h, podružnica v Žužemberku 70 K 12 h, A. Aškerc B K, podružnica za Vuhred-Marenberg 50 K, ženska podružnica v Dol. Logatcu III. pokroviteljnino 200 K, izvenakadem. podružnica v Gradcu 66 K, kat. nar. bralno društvo na Vrhniki pokroviteljnino 200 K, odgojitelj Fr. Svetič v Hamersteinu (Češko) 5 K, ženska podružnica v Sežani 150 K, ženska podružnica v Trstu 500 K, denarničarica šentpeterske ženske podružnico v Ljubljani za prodane znake 190 K, žup. Iv. Vrhovnik hranilno knjižico v vrednosti 93 K 84 h, last bivše nakelske podružnice. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Zahvala.
Podpisano županstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so pri požaru na Dovjem dne 29. t. m. pomagali gasiti, oziroma ogenj omejiti, posebno pa slavnim požarnim hrambam z Dovjega, Mojstrane, Kranjske gore Jesenic, s Save in Koroške Bele, ker so s tako napornim trudom delale do jutra, doker je bil ogenj poga-šen in nevarnost odstranjena. Zahvala bodi slavnemu orožništvu z Dovjega, Kranjske gore in Jesenic, ki je s priganjanjem gledajočega ljudstva k delu obilo pripomoglo, da se je ogenj tako hitro omejil.
Županstvo Dovfe^ dne 30. oktobra 1900. (2257) Župan: Jakob Jiuihii.
Proti zotobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabrlniru navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.Tedina zaloga (10—44)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. oktobra: Paula Večaj, šolarica, 13 let, Veliki stradon št. 9, vnetje možganske mrene. — Franja Podreberšek, stražnikova hči, 6 dnij, Florijanske ulice št. 3, božjast. — Viktor Bevc, gostilničarjev sin, 1 mes, Breg št. 20, črevesni katar.
Dne 1. novembra: Marijana Rozman, gostija, 70 let, Trnovske ulice št. 11, kap.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologien® poročilo.
VMlna nad morjem »»in. Bradnjl Maoni Utk i trn-a mm.
Oktober	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	ii Ji	Vetrovi	Nebo	if t* o« »
31	9. zvečer	7414	8*5 al. svzhod		jasno	a
1	7. zjutraj 2. popol.	7421 7413	8 2 r1. zahod 12 6 sl.zhszah.		oblačno del. oblač.	a o ó
n	9. zvečer	7414	98	al. jug	oblačno	I
2.	7. zjutraj 2. popol.	739-1 7377	79 13-2	si. svzhod Csl. vzhod	skoro obl. oblačno	o o
Srednja temperatura srede in četrtka 103' in 10 2a, noraale: 7 4° in 71 •
D*o.ixaJs3iCSL "borza
dne 2. oktobra 1900.
Skapni državni dolg v notah  .... 97 20
Skupni državni dolg v srebrn .... 96 90
\v8trij8ka zlata renta ....... 114*60
\vstriJBka kronska renta 4°/0   .... 9825
Jgrska zlata renta 4°/».  .  ,  .      .  . 114 75
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 35
\v8tro-ogrske bančne delnica .... 1687'—
Kreditne delnici......,  . 658*75
London vista.......... 24055
9em9d drž. bankovc aa 100 mark .   . 117 60
*) mark............ 23*50
30 frankov........... 19 20
italijanski bankovci..... 90*70
0, kr. cekini........... 11*38
Išče se učenec
iz poštene hiše, ki je slovenskega in nem škega jezika zmožen in ki ima veselje uč.ti se v usnjarski trgovini. (2558—1) Več se izve pri Jakobu Pečovniku, trgovcu z usnjem v Celovcu, Novi trg št. 4.
V Senožačah na Notranjskem se proda ali v najem dá pod ugodnimi pogoji
hiša
z gospodarskim poslopjem in dvoriščem, njiva od biše 200 metrov oddaljena, ki meri 1 oral, in solastninske pravice.
Hiša leži v sredini trga, je jako pri pravna za trgovino in gostilno, v kateri se je ta obrt že nad 50 let izvrševala, in je v jako dobrem stanu.
Polovica kupnine lahko ostane na posestvu zastavno pravno zavarovana
Natančneja pojasnila daje Fran Sbrizaj, posestnik v Senožečah. (2255—1)
V nedeljo, 4. novembra, ob 5. uri popoludne
bode
v Tonhalle filharmoničnega društva
LE
popolne godbe c. in kr, pešpolka št. 27, Leopold- II., kralj Belgijcev
v korist -*r- (2239_2) pokojninskega fonda c. in kr. avstr. vojaških kapelnikov.
Vstopnice po 3 H (h štev.), 9 K, — stojišča I 14, — ajalerijst * K <* štev.) se dobe v CB>. Fischer-ja trgovini muzikalij- KonxreHii i trie, Tonhalle.
Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, dj- se prične
v soboto, dne 3. listopada 1.1.
v Prešerno vili ulicah št« 1, v Friš-ovl palači
velika prodaja Haga
in sicer pride na prodaj:
velika partija siiltna« med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke ;
velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar-henta meter od 15 kr. naprej;
velika partija Smyrna preprog (tepiliov) vsake velikosti, kakor preproge za pred postelje in za na stene. Preproge 2 metra široke in 3 metre dolge po 5 gld. 90 kr.;
velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši vzorci Taft svile meter po 95 kr.;
velika partija modereev, približno 500 komadov iz neke konkurzne mase
od 30 kr. višje. (2250-2)
ffšT Vrhu tega še nekaj izvanredno cenili partij raznega blaga. TSUl
Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugodno priliko uporabiti, pravočasno
z nakupom preskrbi
Fave di morti!
Štrnce za Vseh svetit dan
Haches-pastete
se dobivajo vedno sveže (2235-3)
v R. Kirbisch-a slaščičarni
Kongresni trg, v Ljubljani.
Böttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta ..a ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—17) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt 11. februvarja 1899.
Ij. Kres, mlekarija.
Schuhmarfc»~ (P*©J
€xmoA&r Marijaceljske kapjice za želodec)
^rireiene v lekarni ..nrl osrerekem Irralln"
prirejene v lekarni ..pri ogerskem kralju" Karla Brad.y-ja na Dunajl, I., Flelach-markt 1.
v obče lzknieno ln poznato zdravilo, ki oživlja 1q okrepčuje želodeo. de Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici.....40 nove.
Dvojna steklenica . . .   70 ,,
Dsojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko a podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec cKt..
(prej Marljaoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis fr&zaaj.
Deli so navedeni. (1739—6) Kapljioe za želodeo se pristne dobivajo - ~v -vseli. lelca.rna.li.. —t
Vrtnarica
izučena v slovenskem in nemškem jeziku, s skušnjo v nemškem jeziku,
išče službe kot vzgojiteljica.
Ponudbe pod „št. 18" poste restsnte Oelje. (2253—1)
Cis. kr. avstrijski &k graji železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz Ljubljane iuž. kol. Proga tez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez SelzthaJ v Aussee, Solnograd; Cez Klein-Reiflmg v S:eyr, v Line na Dunaj via Amsterten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlaH v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. mri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend Gastein, Zeli ob jezeru, Inomust, Bregenc, Curih, Gent vo, Pariz, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje.  Osobni  vlaki:   Ob 6. uri
54 m  zjutraj,   ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano ji.ž. kol. Proga iz Tr: iža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega. Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob II, uri lB m dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Kar lovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Carina Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki; Ob H. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri SS m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol v Kamnik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 ui dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Hilavnoxnano
Kulmbasko krepkostno p
pasterizovano v steklenicah
se dobiva v prodajami     (2023—28)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
ter
Za na želodcu bolehajoče!
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katar, želodčni krt-.
želodčne bolečine, težko prenavlja ti Je ali zažlezenjf <
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
prebavno in kričistilno sredstvo
Huberta Ullricha zeliščino vino.
To zeliščino vino je prirejeno Iz (zbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča ♦ 2? In oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno sredstvo. * J: Zeliščino vino odstrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni ^ * provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. ®
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
7j>nrtlP in IiJe»a nePriJetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje JZmOfJ* srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci
in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in
rtQ|j*hlipniP 80 veCinoma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega sno-UdlaUlJCMJC vanja Krvi in bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. djflT" Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz. tjfBT Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 150 in 2 a v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skorji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celji, Sežani, Trstu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh »ekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Pred ponaredbami se svari.
Zahteva naj se izrecno (1306—6)
Huberta Ullricha zeliščino vino.
Moje zeliščino vino ni nikakoršno tajno sredstvo; njegovi deli so : Malaga-vino 450,0, vinski sprit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 150,0, čreSnjev sok 320,0, mana 30,0, sladki janeš, janeš, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva korenina (encian), kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša.
I
»Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
ápltalske idlce Ä*. 2B.
2TaJna.p ln. prodaja, vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkniant-nejsih pogojih. (1877—42)
2?osojlla na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zje.Treiro-va.3a.je proti knrzni izgubi. Promesa k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih. Trlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na Girokonto s 4°/s obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt xao.aza.jlc najkulantneje. Borzna naročila.
I
Isdaiatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli
í .aataina, in tisk »Narodne Tiskarno".