Maj/Maggio '97 letnik/anno VII N NAJPOMEMBNEJŠE SREČANJE, Kl JE BILO KDAJ NA SLOVENSKIH TLEH 7. junija se bo v naših krajih zgodil resnično zgodovinski dogodek, ki bo pritegnil pozornost vseh množičnih medijev ne le naše ice, temveč tudi (vsaj) vse Evrope. Lani je poljski predsednik kot posebnega gosta na srečanje povabil ukrajinskega predsednika Kučmo, Kučan pa je povabil francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki se srečanja sicer ne bo utegnil udeležiti, vendar pa je namesto tega v začetku prihodnjega leta že najavil svoj obisk v Sloveniji. Srečanje srednjeevropskih predsednikov, na katerega se naša država in naša občina intenzivno pripravljata že nekaj mesecev, bo - v skladu s prvotno pobudo - neuradno in neinstitucionalizirano. To je priložnost za izmenjavo pogledov in izkušenj predsednikov držav osrednje Evrope, da se skupaj lotijo izzivov, ki jih pred vse človeštvo postavlja naš čas. Poglavitna tema letošnjega srečanja je Nacionalna ali državljanska država - mogoča prihodnost držav srednje in celotne Evrope. To bo torej priložnost za skupni razmislek o konceptu sodobne države, kakršno zarisuje pospešena globalizacija sveta in nujnost vse tesnejšega povezovanja in sodelovanja. Za našo deželo pa je v tem trenutku srečanje osmih državnih šefov pomemben člen njene evropske politike, kot potrditev njene evropske naravnanosti, pomembno je za njeno promocijo in prepoznavnost v širšem mednarodnem okolišu. Livija Sikur Zorman Piran ■1QQ7 4. Srečanie S W PREDSEDNIKOV SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV Sloveniji je namreč letos pripadla čast gostiti osem predsednikov srednjeevropskih držav. K nam bodo prišli: Arpad Göncz, predsednik Madžarske, Oscar Luigi Scal-faro, predsednik Italije, Thomas Klestil, predsednik Avstrije, Vaclav Havel, predsednik Češke, Michal Kovač, predsednik Slovaške, Roman Herzog, predsednik Nemčije, Aleksander Kwasniewski, predsednik Poljske, ki jih bo seveda gostil naš predsednik Milan Kučan. Srečanje v Piranu je že četrto; zadnje je bilo lani v poljskem Lancutu. Zagotovo pa je to srečanje na slovenskih tleh dogodek na najvišji Sni ravni - vsaj kar se števila predsednikov tiče - ki se je kdaj I pri nas (ali pa vsaj od ljubljanskega kongresa daljnjega leta ria takrat avstroogrskih tleh!) Ha-Ra ČISTILNI PRIPOMOČKI prijazni človeku in okolju Prisotni tudi letos na PRIMORSKEM SEJMU v PORTOROŽU Lucija - Hangar Marina (Hala B) od 28.05. - 01.06.1997 vabljeni SUN SIDE d.o.o. Piran, Regentova 12, tel.: 066/76-832 ali 0609/644-960 ттшшштш^т^шшшшш/шшшшшшА IZ VSEBINE: Portofleši na 2. strani; j Lucijski vrtec Morje se predstavi na str. 4 in 5; j Portorož bo dobil še mnogonamensko športno dvorano - str.7; iu^3 En sklad - dva pogleda na str. 10; I d^ 0 obisku šefov srednjeevropskih držav še na str. 11 ; j Predstavljamo mesec maj na str. 12; 1 0 kinološkem društvu Portorož, str. 17; METROPOL RESORTOCASINÖ Portorož Acoua Relax m p O R T O R O Z V obnovljenem 25 metrskem bazenu z morsko vodo so obiskovalcem na voljo še: fitnes, finska savna in parna kopel, solarij, ročna masaža, limfna drcnaža, presso terapija in še kaj... Vse na enem mestu v Acqua Relax centru v hotelu Metropol, po ugodnih cenah. Za podrobnejše informacije in rezervacije pokličite na tel. 746-950 ali na 772-708! шттттттттттштm 1................■■^ШЈШ^јшшшш^ PORTOffLESI Na Lucanu, Kampolinu, Liminjanu,... ostajajo brez vode. No, menda bi jim Rižanski vodovod vodo celo kmalu napeljal. A, glej ga zlomka! Sanitarne inšpekcije je ne bi spustile skozi cevi, če ni hkrati zgrajena tudi kanalizacijska napeljava. Komentar: udejanjenje "Kavlja 22" (Catch 22). Vluciji se odpirajo predvsem novi barčki; za dušo pa ni nikomur mar. Solinarska cerkvica je že zdavnaj pretesna za vse tolažbe želnih duš, splošne krajevne knjižnice še kdo ve kako dolgo ne bo... Tako ugotavljamo, da je edina nosilka kulturnega življenja v Luciji - videoteka Miki... M. enda pa Cerkev kar sama išče pot, da bi našla lokacijo za novo cerkev. Srednje dobro obveščeni krogi pravijo, da je kupila zemljišče v območju obrtne cone. Slovenska Pošta (sedež ima v Mariboru) kaže izreden posluh za svoje poslovalnice. Po obnovi sečoveljske, portoroške, piranske pošte... gre zdaj h koncu še adaptacija lucijske poštne poslovalnice, ki je bila že ob svoji otvoritvi pretesna in bo zdaj pridobila nekaj dodatnega prostora. Kljub vztrajnemu vabljenju šoferjev, naj svoje pločevinaste ljubljenčke parkirajo v novozgrajeni Metropolovi garažni hiši (in to celo brezplačno), se ti ne dajo kar tako prepričati. Celo gostje Metropolovh hotelov in igralnice raje parkirajo kar pod milim nebom. Mogoče bi kazalo uvesti prometnega redarja, ki bi promet usmerjal z bičem. Mnogi so objokovali, ko je podjetje Jestvina pred nekaj meseci izpraznilo police svojemu dolžniku, lastniku marketa Lucija, tako da je bil prisiljen trgovino zapreti. Vsi so ugibali, kaj se je pravzaprav zgodilo in kako je mogoče, da je trgovina, ki je imela strank še preveč, propadla. No, pred nekaj dnevi so se police marketa Lucija spet napolnile. Nekdanje stranke Jeretičevega marketa so najbrž zadovoljne, da se je izteklo tako - ne glede na to, kdo je zdaj resnični lastnik. Verjetno pa so konkurenčni trgovci manj zadovoljni. Nihče od njih pa tudi ni znal izkoristiti praznine (beri: izboljšati ponudbo), ki je nastala potem, ko je najbolje založeni market zaprl svoja vrata... Ni res, da se v Portorožu odpirajo zgolj zlatarne in filigrani. V objektu pod Metropolom že dobra dva meseca posluje trgovina "v rdečem". Komur se zahoče popestriti svoj posteljni vsakdan, naj zavije v sex-shop, kjer si lahko izbere - marsikaj po svojih željah in merah... Letos bo spet problem, kdo je dolžan skrbeti za park okoli objekta Vojkov dom. Še dobro, da so vsaj prebivalci stanovanjske hiše ob štiripasovnici (Obala 57) poskrbeli za obnovo fasade. Menda bo v pritličju stavbe nastal tudi frizerski salon. Ribarnica v Portorožu je začela s poslovanjem, kar samo dokazuje, kar smo že napisali nekoliko zgoraj. Portoroška štiripasovnica je dobila novo plast asfalta, novo signalizacijo... Da je to dobila zdaj, ko se pripravljamo na prihod šefov srednjeevropskih držav, je zgolj naključje... Komunalno podjetje Okolje Piran je s svoje plaže pregnalo svoja bivša najemnika Tropic bara in prostor oddalo novemu najemniku (pravzaparv najemnici Darinki Gustinčič), ki je ponudila bistveno višjo najemnino. Okolju očitno ni prav nič mar, da je najemnica, ki ima že v najemu restavracijo Feniks v stavbi Krajevne skupnosti Portorož, zelo nezanesljiva plačnica, saj lastniku lokala (KS Portorož) že leta ne plačuje najemnine. Tako je zdaj zadeva (izterjava najemnine, odpoved pogodbe pa še kaj...) že več kot dve leti na sodišču. Kjer pa se, žal, nič ne premakne... A tudi za najbolj inertne mase se kje najde kakšna sila, ki jih požene v pogon... Nekateri Portorožani že zdaj, pred začetkom prave turistične sezone, bijejo plat zvona, ker se bojijo hrupa, ki se jim obeta (preglasna glasba, promet...). Zato je KS Portorož sklicala posebno sejo o hrupu, da bi pristojne službe povedale, zakaj odločneje ne ukrepajo. Naša država se zelo rada kiti s Piranom. Skoraj vsakemu nekoliko pomembnejšemu državniku razkaže njegove tesne, a slikovite uličice, njegove starodavne palače... Vendar pa naši državniki ob sprehodih po Piranu očitno močno mižijo, saj bi sicer videli propadajače Tartinijevo gledališče, palačo Trevisini, pretesni akvarij, kaotični promet... Kaže pa, da so to opazili drugi. Tako so se na primer žene ameriških kongresnikov odločile v tujini zbirati sredstva za obnovo piranskega gledališča. VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Kaj pomeni, če je v kopališču ra-zobešena modra zastava? Pomeni, da gre za snažno, urejeno kopališče; ne zagotavlja pa snažnosti in urejenosti kopalcev. 2. Kakšna je razlika med solinarji in turističnimi delavci? Ni razlike; če jim dež pokvari sezono, je država gluha za subvencije, davke pa vseeno pobere. 3. Kaj Portorož ima, česar Monte Carlo nima? Tri kongresno-poslovne centre na razdalji enega kilometra. 4. Kako se naši krajani lahko najbolj uspešno borijo proti hrupu? Tako, da si kupijo zamaške za ušesa. 5. Kakšna je razlika med gostinskim lokalom, ki ima poleti hrupno glasbo, in okoliškimi stanovanji? Ni razlike: ne v lokalu ne v stanovanjih ponoči nihče ne more spati. 6. Kakšna razlika je med Lucijo in drugimi kraji? V drugih krajih prebivalci ne zažigajo odpadkov na dvoriščih in zelenicah med bloki. Sonja Požar, Lucija KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov MI MED SEBOJ ČESTITAMO, ZAHVALJUJEMO, VOŠČIMO... * Ringraziamo di tutto cuore il Comune di Pirano, tutte le Aziende, i capi gruppo e tutti j lavoratori, che con tanta tatica e abnegazione Hanno rifatto la pavimentazione di tutta la nostra via dove noi abitiamo; cio' e' la via Tone Tomšič. Sono stati rimessi a nuovo sotto terra tubi e cavi di tutti i servizi sociali, la pavimentazione e' stata fatta in una pietra bella grigia; inoitre sono stati riparati tutti i danni dentro e fuori le case fatti durante la lavorazione. Ci congratuliamo con i dirigenti che hanno mantenuto la parola e gli accordi presi prima dell'inizio dei lavori. ____Arrigo e Irma Fonda * Vsem mojim maturantom želim, da bi bili na maturi uspešni in nadaljevali študij na izbranih visokih šolah in fakultetah. ^ ^ ^ Ravnateljica Vojka Štular, prof. * VETERANKE ROKOMETNEGA KLUBA PIRAN se za uspešno in prijetno udeležbo na 5. rokometnem Rodinovem memorialu, ki je potekalo od 01.05. - 03.05.1997 v Izoli, hvaležno zahvaljujejo za izkazano razumevanje in sodelovanje naslednjim sponzorjem: Mercator-DEGRO Portorož, HOTELI MORJE PORTOROŽ, HOTELI PALACE PORTOROŽ, DROGA PORTOROŽ, VEDUTA, d.o.o., ŠPEH VILI s.p., ŽVAB DANIJEL, s.p., BEJEK TANJA s.p., BEJEK BOJAN s.p. in JURIŠEVIČ VILKO City park, d.o.o. Lucija. Obenem Vabijo bivše rokometašice, da se jim pridružijo pri treniranju. (Informacije na tel.št.: 771-629 - Tanja). * V Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu so nekatere slavljenke morda že skoraj pozabile na svoj rojstni dan, ki so ga imele aprila. Pa naj jih zdaj - nekoliko pozno, a zato toliko bolj iz srca - razveselimo. Vse najboljše aprilskim slavljenkam: Irmi PLEVNIK (17.4.), Milojki STRUNA (22.4) in Fatki DAUTOVIČ (26.4.). Vse najboljše pa še tistim, ki so se rodile v za mnoge najlepšem mesecu v letu: Ljudmili LIKAR (9. maja), Nadja KOKOTEC (10. maja), Mirjam KOŠIR (13. maja) in njihovi ravnateljici Sonji HRIBAR (18. maja). Sodelavke in sodelavci * Najboljše želje za rojstni dan Dragici RIHTER (15. maj) in Zorki POHLEN (3. junij) -kolegice z Rdečega križa. * Vse najboljše mali Poloni KLEMŠE iz Portoroža, ki se je svoje torte veselila 23. maja -vsi, ki jo imamo radi. * 26. maja praznuje daleč od domačega kraja, v svojem novem domu v Angliji, svoj rojstni dan Irene LOVSEY SMREKAR iz Portoroža. Naj do nje ob tej priložnosti potujejo najlepše želje njenih domačih, prijateljic, nekdanjih sošolk in sošolcev... * Svoj tretji rojstni dan praznuje 13. junija Alec SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu. Lepo praznovanje in vse najboljše mu želijo mama, tata, nona, nono, tete, strici, bratranci, sestrične... * La sezione pandolo ringrazia gli sponsor della manifestazione dedicata a S. Giorgio, patrono di Pirano, che si e' svolta il 26 aprile: RESTAURANT-PAVEL & PAVEL2-PIRAN, KAVARNA GALERIJA TARTINI, KRAS, PECORA NERA, DROGA, NEPREMIČNINE ZETA, DELFIN, NEL d.o.o, FAST FOOD GIANNI & LOŽO, TUTTOCASA, MERCATOR DEGRO, OITTA FEDERICO MARSICH s.n.c., MAONA, FIDATA d.o.o. RESTAURANT ASTERINA, BAR ŠILČEK, CASINO' PORTOROŽ-LIPICA, PUB 111, GOSTILNA MARIO, PIGRAF, POK senza di loro la manifestazione non sarebbe riuscita. ------ * Prostovoljke krajevne organizacije Rdečega križa Piran se zahvaljujejo vodji marketinga Ne, g. Franciju CELHARJU za materialno pomoč pri izvedbi njihove akcije obiskov pri starostnikih mesta Piran. * če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, ahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. &fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je Mi uredništvo). Objava je brezplačna. P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI ♦ SE ŽELITE PREIZKUSITI V MARKETINGU? TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA JE NAJVIŠJA OBLIKA PRODAJE. POKLIČITE - MORDA VAS ČAKA BODOČNOST! Tel.: 066/38-208, od 9. do 15. ure. ♦ Nudim šiviljske storitve: izdelovanje (šivanje) in popravila oblačil. Informacije po tel.: 772-070. ♦ Mizarstvo Dean Klarič, s.p. opravljam montažo in servis pohištva na terenu. Tel.: 066/65-726. ♦ Prodam dobro ohranjeno žensko kolo, mountain bike za samo 10.000,00 SIT. Tel.: 773-123, zvečer. ♦ ČISTILNA OPREMA za profesionalno uporabo in gospodinjstvo. Globinski sesalniki, centralni čistilni sistemi in čistila. Plačilo na 12 obrokov. INFORMACIJE-tel. (066)74-507. ♦ Uspešno nudim pomoč pri učenju matematike za srednje šole Pokličite na 74-536, Anela. ♦ VRHUNSKI MASER išče zaposlitev na Obali. Tel.: 773-693 (Marija). ♦ PRODAM mizo za 4-6 oseb, 6 kom. tapeciranih stolov (hrast) ter novo hladilno omaro (220 litrsko). Telefon (066) 747-309, v popoldanskih urah. ♦ Delo: z delom do lepega zaslužka. Samo delavni! Pokličite 041/666-311. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Tel. 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan, do 20. v mesecu. r GAUDEAMUS IGITUR NA GIMNAZIJI PIRAN Vsako pomlad, ko se narava prebudi, številni maturantje sirom po svetu zapojejo svoj stoletja znani Gaudeamus igitur. To se je -po več kot desetletju -19. aprila spet zgodilo na Gimnaziji Piran. Prva generacija maturantov (68 jih je), njihovih staršev in profesorjev je na maturantskem plesu v portoroškem Grand Hotelu Metropol naznanila, da se matura in z njo zaključek gimnazijskega šolanja, naglo približuje. Program, ki so ga skrbno pripravili dijaki s svojimi mentorji, je prvemu maturantskemu plesu dai posebno slavnostni pečat. V uradnem delu programa so se predstavili vsi maturantje s četvorko in otvoritvenim plesom. V posebnem pozdravnem nagovoru je maturante pozdravil župan naše občine, g. Franko Fičur, ki je gimnazijcem zagotovil, da jih občina Piran pričakuje in da jim bo po končanem študiju na široko odprla vrata. S svojim znanjem in mladostniškim poletom bodo lahko pripomogli k nadaljnjemu razvoju naših krajev. Še posebej lepo in domiselno so dijaki s plesom staršev in profesorjev -nekdanjih gimnazijcev - povezali staro in novo gimnazijo in tako simbolično združili obe piranski gimnaziji v celoto. Za ponovno ustanovitev Gimnazije Piran leta 1993 so zaslužne mnoge inštitucije in posamezniki. Največje zaupanje do nastajajoče gimnazije pa so pokazali prav starši prve generacije sedanjih maturantov, saj so svoje otroke zaupali v šolanje us- Ljubezen plava v oblakih, ne hodi po tleh. A rada je s skrivnimi znaki zapisana v šolskih klopeh. (Niko Grafenauer) tanovi, ki se je (ponovno) rojevala. Velik delež pri uveljavljanju nove Gimnazije Piran so vložili tudi dijaki sami. S svojo dejavnostjo so namreč vzgled generacijam, ki prihajajo za njimi. Tudi profesorski zbor, ki je prvi dve leti deloval v težkih prostorskih in materialnih pogojih, je s svojo zavzetostjo, resnim strokovnim delom pripomogel k oblikovanju pozitivne podobe gimnazije v njenem ožjem in širšem okolju. S programom in načinom dela so na Gimnaziji Piran želeli doseči več, kot zgolj pripraviti gimnazijce na maturo. Želeli so mlade ljudi pripraviti na življenje, vzpostaviti spoštovanje drug drugega in jim pomagati pri oblikovanju pozitivne samopodobe, ki je za uspeh v vsakdanjem življenju silno pomembna. V.Š. KDO JE KDO KDO JE KDO V LUCIJSKEM VRTCU MORJE Vrtec MORJE Lucija je oktobra 1996 praznoval 20. obletnico. V vrtec je v letošnjem šolskem letu vključenih 290 otrok po enotah: - centralni vrtec v Fazanski ulici 3, - Ježek na Liminjanski 91 - in enota v Strunjanu. Zaradi padanja natalitete se je v zadnjih letih zmanjšalo število otrok po oddelkih. Nov pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki ga pričakujejo v kratkem, bo zagotovil pogoje še za večjo strokovnost dela v vrtcih. Novi normativi bodo omogočali boljšo komunikacijo in s tem lepše počutje otrok. V lucijskem vrtcu Morje se trudijo za strokovno in kvalitetno delo, da bi vsakemu otroku omogočili najugodnejši razvoj. Pri tem poskušajo spoštovati individualne razlike, posebnosti in interese svojih malčkov. Seveda pa se trudijo tudi zagotavljati otrokove pravice, zaupati v otroka in njegovo napredovanje. Vse to si prizadevajo dosegati z raznolikimi programi, s ponudbo in s takšnimi stiki, ki otrokom omogočajo izražati njihove potrebe, misli in doživljanja. Redni program vrtca bogatijo z naslednjimi dejavnostmi: * Oddelek, kjer se otroci seznanjajo z italijanskim jezikom (integrirani način vzgoje). Oddelek vodita dve vzgojiteljici, ena v materinščini, ena v italijanskem jeziku. * Bogate, redne interesne dejavnosti, delavnice, cicibanova knjižnica. Število otrok v teh delavnicah je manjše; prilagojene so njihovi starosti, deležni pa so jih tudi mlajši otroci. To so ure pravljic v knjižnici ali v oddelkih, pevski zbor in* glasbene dejavnosti, plesne dejavnosti, krožek za ljudsko izročilo... * Lutkovna skupina predstavlja predstave za otroke vrtca Morje, uspešno pa se uveljavlja tudi izven vrtca. * V enoti Ježek stalno delujejo lutkovna, plesna, glasbena ter likovna delavnica in to v pravem likovnem ateljeju. Vsaka igralnica ima svojo podobo in je primerno opremljena, da lahko v njej poteka delavnica, ki jo vodi usposobljena vzgojiteljica. Otroci se za posamezno delavnico sami odločajo; med aktivnostjo v delavnicah pa lahko prosto prehajajo iz prostora v prostor. * Večkrat letno povabijo v goste tudi umetnike, čarodeje, pravljičarje, ki s svojimi nastopi nudijo poseben estetski užitek. Trikrat na leto pa v "Morju" pripravijo delavnice in prireditve, C®3 Maturantski ples prve generacije na novo oživljene Gimnazije Piran letos aprila. £ VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO VPISUJE * V CENTRALNI VRTEC * ENOTO JEŽEK * ENOTO STRUNJAN OTROKE OD PRVEGA LETA STAROSTI DALJE Vrtec MORJE Lucija Giardino d'infcmzia IZBIRATE LJ\HKO MED: CELODNEVNIM PROGRAMOM, ki traja nad 6 ur in vključuje 3 obroke POLDNEVNIM PROGRAMOM, ki traja od 4 do 6 ur in vključuje 2 obroka Prijavo za vpis dobite na upravi vrtca: Fazanska 3, Lucija, Tel./fax.: 066 770263 Pričakujemo vas! KDO JE KDO ki zajamejo ves vrtec: jesenske delavnice, pravljični december, pomladanske delavnice. Vsako leto določijo "rdečo nit", ki povezuje celotno dogajanje in programe vrtca. Letos je to PRAVLJICA. Enkrat na leto se "Morjevci" srečajo z znanimi strokovnjaki s področja predšolske vzgoje, razvojne psihologije, pediatrije in drugimi, ki so kakor koli povezani s predšolskim otrokom. Srečanja so namenjena staršem in pedagoškim delavcem. Skrbni so seveda tudi do svojega okolja. Tako so igrišča zasadili s cvetjem in drevjem ter jih opremili z novimi igrali. V "Ježku" so se pri urejanju igrišča še posebej izkazali tudi starši in njihovi otroci (o čemer smo v Portorožanu poročali v prejšnji številki). IN KDO VSE DELA Z MALČKI (IN ZANJE) V VRTCU MORJE V LUCIJI? NEKATERE LAHKO NAJDETE NA FOTOGRAFIJI, TISTE KI JIH "ŠKLJOC" NI UJEL, PA SMO NAŠTELI LE POIMENSKO. NA SLIKI SO (od leve proti desni, zgoraj): Bernarda LJUBEČ, Irena DOLIČ, Slavica VERNOT, Ester TREURŠIČ, Zdenka BASANEŽE, Đilijola SIROTIČ, Klara SRAKAR, Nives MARENČIČ, Jerica MAKORIČ ŠPELIČ, Ingrid BIČIČ, Ljubica REBOLJ, Vera BUBNIČ, Mateja GODNIČ, Nives GOJAK, Milena VUKOVIČ, Rozalija BESENSKI, Lilijana PEROŠA, Slavica PEKICA, Snežana ANDEL, Mirela RIBIČ, Sonja MUZICA, Mariza ŽAGAR, Damjana ŽIGANTE, Marta JURAK BESENIČAR, Ondina MILOK, Nevenka PLANK, Anita KLEMŠE, Biserka KAVŠEK, Zdenka FATORIČ (pomočnica ravnateljice), Branko BARHANJ, Marija ŠORGO, Milenka UHELJ OŠTIR (ravnateljica), Ivka BRNJAK, Jožica HAMZABEGOVIČ, Tilka BAGAR, Dragica ČAPALJA. * Na fotografiji manjkajo: Gracijela MUŠIČ, Darinka PANGER, Dolores VELIKAJNE, Angelika BREČEVIČ, Dragica KOTERLE, Franka PILIPOVIČ, Helena TRBIŽAN, Mimica BUTINAR, Bernard GRMEK. Pristojni organ Avto moto društva Pinko Tomažič Piran sklicuje izredno sejo občnega zbora društva, ki bo v soboto 14. junija 1997 ob 19. uri v restavraciji Taverna v Luciji. Vabljeni vsi člani! DOBRIČ A., s.p. Obala 134 tel.: 773-369 ODPRTO: - od 7. do 13. In od 16. do 21. nedel|a in prazniki: od 9. do 13. DEUKATESA "DA" NASPROTI DISKONTA IN TRGOVINE S POHIŠTVOM V LUCIJI! Osnovna ponudba zajema prodajo živil: - več vrst salam in sirov (sveže, poltrajne in trajne) - cela kuhana domača šunka na stojalu, kuhan jezik - obloženi kruhki, sendviči (možna dostava) - panirano, pečeno meso in zelenjava - ribji izdelki (sardele v slanici, losos,...) - sveže pripravljeni namazi (bacala, tatarski bifteK paštete,...) - različne solate (francoska, ruska, morski sadeži,...) - vegetarijanski proizvodi - več vrst mleka, mlečnih izdelkov in napitkov - sokovi, brezalkoholni napitki in pivo Posebna ponudba: priprava narezkov in drugih jedi za priložnostna praznovanja (hladni bifeji - možna dostava) (^KRKk ZDRAVILIŠČk ZDRAVILIŠČE STRUNJAN obvešča, da bo 19.6. v zdravilišču sprejemal paciente UNIVERZITETNI PROFESOR DR. SREČKO HERMAN, SPECIALIST ORTOPED Poleg tega, vsak delovnik od 7.00 do 19.00 ter ob sobotah od 7.00 do 14.00: specialistični samoplačniški ambulanti FIZIATRIČNO-REVMATOLOŠKA IN INTERNISTIČNA, ZGODNJE ODKRIVANJE OSTEOPOROZE Z DENZITOMETRIJO, KITAJSKA TRADICIONALNA MEDICINA akupunktura, TUINA masaže in manipulacije, STATIČNE MEDICINSKE VAJE PROTI BOLEČINAM V HRBTENICI Organizirana telovadba pod strokovnim vodstvom - vsak dan ob 18.00 uri (abonma lahko kupite pri blagajni bazena, cena 4.000 Sit) MASAŽE, LEPOTNI PROGRAMI, SVETOVANJE IN ZDRAVLJENJE. CENE SO UGODNE! Za informacije in naročanje pokličite na telefon: 066/ 474-420. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA PIRAN Območna obrtna zbornica Piran - stanovska organizacija obrtnikov s sedežem v občini Piran - je bila ustanovljena 1979. leta. Deluje kot strokovna organizacija javnega prava. Svoj sedež ima v Luciji, v obrtni coni, na Liminjanski 96 (v novi poslovni stavbi). Zbornica ima 750 članov, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost ali kot domačo in umetno obrt. ®0 b m o č n o obrtno zbornico vodijo prostovoljni funkcionarji, ki sestavljajo vse njene organe (skupščino, nadzorni in Upravni odbor ter sekcije). Konkretne naloge pa izvaja strokovna služba z dvema zaposlenima. Zbornica torej opravlja storitve in svetovanje s področja obrtništva (davki, pravna vprašanja, finance, izobraževanje, poslovno informacijski sistemi, informiranje...). Po novem Obrtnem zakonu pa vodi še obrtni register, izdaja in jemlje obrtna dovoljenja, potrdila o opravljanju dejavnosti. Skrbi tudi za sprotno izobraževanje sedanjih in bodočih obrtnikov. V sodelovanju z Občino ter Obrtno zbornico Slovenije poskuša s svojo aktivnostjo vplivati na boljše pogoje dela obrtnikov. Obrtniki so vsi, ki opravljajo obrtno ali obrti podobne dejavnosti ne glede na njihov status (s.p.r., s.p.p., d.o.o., d.n.o. itd). Vse te dejavnosti so naštete v Uredbi o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Ur I RS št. 76/94) Te dejavnosti lahko opravljajo le tisti, ki imajo obrtno dovoljenje in so vpisani v obrtni register. Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja so različni za posamezno področje, zato je smiselno, da se bodoči obrtnik oglasi na svoji Območni obrtni zbornici, kjer lahko dobi vse potrebne informacije in napotke o pridobitvi obrtnega dovoljenja. Na Območni obrtni zbornici Piran so jim na voljo ob delovnikih med 8. in 14. uro. Kot primer koristnosti takšnega obiska naj samo navedemo, da trgovine in turistične dejavnosti ter intelektualne storitve niso obrtna dejavnost. Nova zakonodaja, sprejeta v zadnjih letih, je to področje korenito spremenila, zato je celoten postopek pridobitve obrtnega dovoljenja težko na kratko opisati, saj se pogoji za posamezno dejavnost razlikujejo. Osnovni postopek pa se prične na Upravni enoti Piran, kjer kandidat pridobi ugotovitveno odločbo o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje določene dejavnosti. Po pridobitvi te odločbe mu na Območni obrtni zbornici izdajo obrtno dovoljenje -seveda pod pogojem, da kandidat(ka) izpolnjuje vse pogoje (izobrazba, delovne izkušnje, poslovni prostor, če je potreben,...) Po pridobitvi obrtnega dovoljenja pa kandidat predloži priglasitveni list za registracijo kot samostojni podjetnik pri davčni upravi (izpostava v Luciji). Ko je ta krog zaključen, obrtnik lahko prične z delom. Takšen postopek velja za fizične osebe. Pri pravnih osebah pa je najprej potrebna registracija na sodišču in ugotovitvena odločba Upravne enote, šele nato obrtno dovoljenje. Naj na koncu poudarimo še, da so vsa svetovanja Območne obrtne zbornice Piran brezplačna. Lahko pa jih pokličete tudi po telefonu na št.: 773-243 ali 770-991. M.E. Г« OBlMO SE V PIZZERIA - PUB PERGoi PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 17.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči špageti, tortelini, ravioli, peresniki iL Meso na žaru sampinioni na zaru in se in se MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI piran koper » ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA criomi v FANGO/FANGO 1 poreč SAVNA/ SAUNA 1 r portorož center MAYGUT FIZIOTERAPIJA У! 6 n SEMTERTJA PO PORTOROŽU PORTOROŽ PRIDOBIL ŠE MNOGONAMENSKO ŠPORTNO DVORANO Svet krajevne skupnosti Portorož je na svoji zadnji seji (19. maja) soglašal s prostorskim posegom na zelenici ob igrišču golfa v območju tenis igrišč pri Marini. Urejanje tega okoliša sodi v okvir zazidalnega načrta Lucija I - nadaljevanje, ki ga je leta 1990 sprejela tedanja občinska skupščina. Na zemljišču ob dostopni poti k restavraciji Taverna namerava Turistično podjetje Portorož že septembra začeti z gradnjo mnogonamenske dvorane, kjer bi se lahko odvijala vrsta športov: tenis, košarka, odbojka, parterna in orodna telovadba, telovadni in fitness nastopi, menda tudi boks in hockey... Dvorano pa bo mogoče uporabiti še v druge namene: za razna srečanja, razstave... Najprej naj bi bil objekt nepokrit, kasneje pa bi namestili še premično streho. Gradnja naj bi bila terasasta in naj bi se v največji možni meri skrila med zelenje. Direktor investitorja - poslovnega turističnega sistema in portoroške Marine - g. Enes Lojo je člane sveta KS Portorož prepričeval, da objekt nikakor ne bo kazil okolja, razen tega pa bodo stavbo in njegovo okolico skrbno hortikulturno uredili. Za gradnjo dvorane pa se niso odločili prej, ker v bližini ni bilo zagotovljenih dovolj primernih parkirnih mest. No, z gradnjo Metropolove garažne hiše je parkirišč za bodoče obiskovalce športnih prireditev dovolj! Mnogonamenska dvorana pod Metropolom bo bistveno izboljšala in razširila športno PORTOROŽ BOGATI SVOJO PONUDBO Letošnji PRIMORSKI SEJEM svoje četrto dejanje od 28. maja do 1. junija predstavlja v novem okolju - v MARINI Portorož. Za nov prostor oz. lokacijo so se organizatorji sejma odločili zaradi primernejših infrastrukturah pogojev, ki jih nudita tako Marina kot Portorož in so bistveno boljši od tistih, ki jih je imel sejem prejšnja tri leta v Kopru. No, pričakovanja organizatorja so se s spremembo kraja sejma uresničila, kar potrjuje letošnje število razstavljalcev (okoli 150) in njihova kakovostna struktura. Organizatorji pričakujejo tudi ugoden obisk - okoli 25.000 obiskovalcev. Sejem se odvija na 3.000 kvadratnih metrih zaprtih površin (hangarji) in na okoli 2.500 kvadratnih metrih zunanjih površin. Na sejmu, ki je sicer splošnega značaja, ne izstopa nobena panoga, vendar pa bi vseeno lahko izpostavili ponudbo avtomobilov in turistično ponudbo, ki bo v prihodnje zagotovo še bolje zastopana. Prav turizem - ki v Portorož zagotovo najbolj sodi - bi lahko v prihodnjih letih postala ena od "rdečih niti" sejma. Prav zato bi najbrž utegnil pritegniti večje zanimanje prav posvet (30.5.1997) v kongresnih prostorih hotela Metropol, ki se ga bodo razen domačih turističnih strokovnjakov udeležili še predstavniki Turistične zveze Slovenije, Centra za promocijo turizma Slovenije in Nacionalno združenje za turizem Slovenije. Posebej "zanimiv" je urnik sejmišča, ki je prilagojen času in N", kjer se sejem odvija (Primorska oz Sredozemlje): od 12.00 do 22.00, v petek in soboto pa do 23. ure. Atrakcija sejma je zagotovo sejmski vlak, s katerim se lahko obiskovalci popeljejo na sejem (med Piranom. Lucijo, Portorožem in Цгот). Za tiste, ki se na sejem pripeljejo s svojim vozilom, je Poskrbljeno tik ob sejmišču brezplačno parkiranje. Brez pestrega animacijsko-zabavnega programa sejem tudi ne more M, pa tudi ne brez sejemskega radia. Bogat in kvaliteten Program razstavljalcev, pester spremljevalni program, kraj, kjer se sejem odvija (Portorož) - vse to je najbrž dovolj, da se obiskovalec Portoroškega PRIMORSKEGA SEJMA ne bo vračal domov razočaran. ponudbo v Portorožu, saj se bodo tekmovanja lahko odvijala neodvisno od vremenskih razmer. Pod tribunami bodo prostori za garderobe, za squash in fitness center, pa tudi prostori namenjeni trgovski in gostinski dejavnosti. Vhodi v dvorano naj bi bili zaznamovani z jadrom podobnimi konstrukcijami, ki naj bi simbolizirale pripadnost k marini. Objekt bo predvidoma visok okoli 9 metrov (za primerjavo naj navedemo, da se sedanja začasna objekta nad tenis igrišči pneta v višino 11 metrov). Kljub gradnji novega športnega objekta naj bi vsaj eno teniško igrišče ostalo pokrito s šotorom, ker se nekateri igralci ne želijo izpostavljati poletnemu soncu. V prihodnosti pa naj bi se nadaljevalo z izgradnjo celotnega športnega kompleksa na tem območju. Livija Sikur Zorman Ng zelenici desno od mini golfa naj bi že septembra gradili večnamensko dvorano (si. zgoraj). Idejna skica bodoče dvoranje (spodaj). Tinta d.o.o. Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)... - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog - izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta. Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah! SEMTERTJA PO PORTOROŽU SMO TUDI NAROD POMORCEV? Sejem plovil Internautica - od najcenejših "gumenjakov" do najdražjih luksuznih jaht in njahitrejših aerodinamičnih čolnov - ki ga je od 14. do 18. maja gostila portoroška Marina, se je rodil šele lani. Pa že lahko trdimo, da si je utrl svoj prostor med izdelovalci čolnov in navtične opreme kot tudi med potencialnimi kupci. Pritegnil pa je tudi množico radovednežev , ki smo si z užitkom napasli oči na razstavljenih plovilih. Prireditelji Internautice so med petdnevnim sejmom pripravili še nekaj spremljevalnih prireditev, predvsem posvetov o morju. Na mednarodnem posvetu o navtičnem turizmu in marinah gornjega Jadrana so ugotavljali, da je v zadnjih letih tovrstni turizem doživel pravo eksplozijo. Upravljalci marin in njihovi uporabniki pa pogrešajo večjo povezavo med njimi, sodobni navigatorji so še slabo informirani o pravilih plovbe, ko se selijo iz voda ene v vode druge države, pri čemer naletijo na veliko več težav kot na primer turisti, ki potujejo po kopnem. Pripravili so tudi posvet o celovitem upravljanju z obalnim okoljem, mladi pa so predstavili svoje raiskovalne naloge. Letos si je Marina Portorož ponovno uspela pridobiti modro zastavo kot simbol kakovosti, tako bo še eno leto ponosno plapolala nad jahtami. Čeprav portoroška Internautica ni največji salon ladij na svetu, je za našo deželo in za naše kraje pomembenjša, kot si marsikdo pri nas zna predstavljati. Med drugim morda potrjuje, da smo ne le obmorski, ampak tudi pomorski narod!? L.S.Z. DROGINI SREČNI NAGRAJENCI V portoroški Vili Mariji je podjetje Droga 27. maja podelilo vespe Piaggio v okviru nagradne igre "Thorny nagrajuje". Med 636 prispelimi odgovori so trije srečneži (Petra Kostadinov iz Fužin, Urban Sušnik iz Trbovelj in Rajko Ojstrež z Iga) kar žareli od sreče. Droga je začela s priznano in dobro uveljavljeno blagovno znamko Thorny tržiti lani. Thomy je blagovna znamka za majoneze, gorčice in ketchupe svetovne multinacionalke Nestle' iz Švice in je dobro uveljavljena na slovenskem trgu. Droga d.d. pa je konec lanskega leta začela tržiti tudi dva nova izdelka Thomy: TOP 2 - majoneza, ketchup in Thomy light, ki sta še posebej priljubljena pri najstniški populaciji. CD-ROM O PIRANU Ekipa avtorjev, ki deluje pod imenom Interaktivni laboratorij KELT, je v sodelovanju z Visoko šolo za hotelirstvo in turizem v Portorožu pripravila CD-ROM o Piranu. Člani te skupine so: kipar in multimedijski umetnik Bojan Štokelj, dizajner multimedije, za Internet in CD-ROM ter asistentka na VŠHT Aleksandra Memon in strokovnjakinja za komuniciranje Vita Kernel. CD-ROM o Piranu zajema sprehod po mestu (v njegovo zgodovino, umetnost, kulturo), zabavo in razvedrilo, ki ju nudi Piran in pa turistično ponudbo mesta. Priznani etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da CD-ROM o Piranu ni zgolj "temeljno turistično promocijsko gradivo, ampak še veliko več -je predvsem sodobna izkaznica mesta, odlično protokolarno darilo, vsekakor pa vsestranska živa pripoved, ki omogoča odkrivanje, spoznavanje in razumevanje Pirana." Pri nas si CD-ROM šele utira pot, vendar se njegova uporaba s širjenjem računalniške pismenosti strmo dviga. V nekoliko razvitejših državah ga že zelo pogosto uporabljajo kot obliko promocije in prodajno orodje vsa pomembna turistična mesta, podjetja in ustanove. Žal občina Piran v letošnjem proračunu ni našla sredstev, da bi lahko projekt financirala (okoli 50.000 DEM). Da pa se župan zaveda potencialnega naboja tega medija, dokazuje priporočilo, ki ga je naslovil morebitnim sponzorjem. Ob srečanju predsednikov srednjeevropskih držav, ki se bodo prav te dni sestali na Bernardinu, bi naša država (in z njo naša občina), lahko pokazala vso svojo sodobnost, če bi jim v spomin na ta vrh poudarila CD-ROM o Piranu. Bo vendarle vsak od osmih predsednikov odhajal domov s svojim CD-ROMOM? In se potem doma, sam ob svojem računalniku, lahko spet sprehajal po našem očarljivem mestu... Livija Sikur Zorman PRINC V BENETKAH Po tradiciji je tudi letos agencija Kompas povabila slovensko novinarsko druščino na izlet s katamaranom Princem of Venice -kam drugam kot v Benetke. Tako se nas je 9. maja na Princu zbrala pisana druščina sodelavcev predvsem lokalnih medijev. Med vožnjo v Benetke sta nam predstavnika Kompasa, g. Tancer in Promo Travel iz Portoroža, g. Jakič predstavila načrte obeh v letošnjem letu. Ker se boste za bolj natančne podatke le obrniti na Kompas v Portorožu, naj vam povemo, da se boste konec junija in še štirikrat lahko s Princem of Venice peljali v Benetke: zelo ugodne promocijske cene obetajo polno zasedenost ladje. Še atraktivnejši sta sanjski križarjenji z ladjo Melody po zahodnem Sredozemskem morju z obiski otoka Capri in Palerma, Tunisa, Palme na Mallorci, Ibize in Barcelone, pa z ladjo Princess Danae med grškimi otoki in postanki na Kalamati, Heraklionu(Kreta), Santorinu, Pireju in Dubrovniku. Na križarjenji ne boste mogli izpluti iz Portoroža ali katerega koli pristanišča na slovenski obali, temveč se boste najprej morali odpeljati do Genove oziroma Benetk. In zakaj ne morete odpluti iz Portoroža? Vzrokov je pravzaprav več. Osnovna ponudba je pripravljena za nemško tržišče. Slovensko tržišče je še premajhno. Tudi pri odločanju za tovrstne počitnice Slovenci dokazujemo, da smo predvsem kontinentalen narod. Mogoče zato, ker Portorož nima pomola, oziroma ker sploh ni opremljen, da bi sprejel in odpremil 1600 gostov tedensko. Tudi prometne povezave niso v prid temu. Pomislite na naše ceste, železnice ali pa na portoroško letališče! V šoli pa so nas učili, da se v Tržaškem zalivu Sredozemlje najglobje zajeda v srednjo Evropo. Država bo vsekakor morala z davčnimi in drugačnimi spodbudami podpreti prizadevanja, da morje resnično postane široka cesta v svet. To pa je že druga zgodba. Mitja Jančar Maj 1997 IZ SOSEDNJE LUCIJE ORIENTACIJSKI POHOD LUCIJSKIH MALČKOV Da bi malčkom čimbolj približali njihov kraj in jim vzbudili zanimanje za okolje, v katerem živijo, so se v lucijskem vrtcu aprila odpravili na pomladni orientacijski pohod. V radovedni in vznemirjeni četi se je zbralo kar 120 malih šolarjev in njihovih trinajst vzgojiteljic. Pohodniki so krenili z igrišč vrtca Morje. Napotili so se mimo diskonta k njivam in sadovnjakom na Seči. Ves čas so bili pozorni na markacijska znamenja in prepoznavali nove znake. Z vzpenjanjem se jim je odprl čudovit pogled na Lucijo in še dlje, kar pa je vzpodbudilo novo radovednost. Malčki so vedoželno spraševali o naravi, naselju, prebivalcih, ki tukaj živijo. In česar mali pohodniki še niso vedeli o njihovem domačem okolju, so jim povedale prijazne vzgojiteljice. Skupni cilj pohoda je bil na Formi vivi, kjer so tudi odprli skrivnostni zaklad, ki so ga našli spotoma. Kuharice niso pozabile na lačne želodčke in tako so utrujenim pohodnikom pripravile dober prigrizek, ki jim ga je pripeljal Bernard. Bil je to prijeten pohod. Na njem so malčki še bolj vzljubili svoj kraj. Zaprisegli so, da bodo tudi sami v bodoče skrbeli za prijaznost in lepoto njihovega okolja. Vesele so bile tudi vzgojiteljice, saj so otrokom s pohodom omogočile spoznavanje narave, gibanje, niso pa pozabile niti na ritmični in likovni estetski vidik pohoda kot vzgojnega prijema. S.A. PIRANSKA DEKANDENCA Danica Cmrečnjak je v Dnevniku dregnila v občutljivo temo piranskega političnega življenja. Povod za članek je bilo vprašanje Rafaela Dodiča na zadnjem občinskem svetu, kako to, da je lahko Sašo Šraml (LDS) sočasno občinski svetnik in tajnik občinske uprave. Isto bi lahko najbrž vprašali še za enega svetnika, Janez Bukovška (Zveza za Primorsko), ki je tajnik občinskega sveta, čeprav v tem primeru zakon ni preveč jasen. No, 2.ods. 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi nedvoumno pravi, da je funkcija člana občinskega sveta nezdružljiva z delom v občinski upravi. Dejstvo, da oba člana občinskega sveta (ali vsaj eden od njiju) vsem v posmeh kršita zakon, ki ga je sprejel državni zbor Republike Slovenije, je pravzaprav neverjetno. Da torej pri sprejemanju odločitev sodeluje(ta) član(-a), ki ne izpolnjujeta pogojev, da bi bil(a) svetnik(a), resno ogroža zakonitost sprejetih odločitev občinskih predpisov in vseh ostalih sklepov. S kršitvijo zakona je resno načeta politična demokracija v občini Piran. Da na tem mesu niti ne načenjamo vprašanje članstva v občinskem svetu za tiste, ki so vodilni v paradržavnih institucijah in podjetjih. Sicer pa, če sta morala zapustiti občinski svet Boris Kočevar in Dimitrij Živec, ker delata v občinski upravi, potem je evidentno, da ista pravila za nekoga veljajo, za drugega pa ne. To pa je seveda skregano z načeli pravne države, za katero se menda tudi citiran (a) svetnik(a) tako strastno zavzema(ta). Oba svetnika (ali vsaj eden od njiju) sodelujeta tako v predstavniškem delu oblasti (sprejemanju splošnih aktov in ostalih predpisov), kakor tudi pri izvršni oblasti (izvajanju predpisov). Navedeno delovanje je skregano s temeljnim načelom delitve oblasti, to je, da sta predstavniška in izvšilna oblast ločena. Če nista ločena, smo pač .v srednjem veku ali pa v komunizmu. V vsakem primeru pa v sistemu, kjer ni demokracije in kontrole nad nosilci javne oblasti. Tolikšno hlepenje po oblasti niti ne čudi. Čudi pa dejstvo, da ima podporo v nekaterih drugih občinskih svetnikih, ki odkrito podprajo politično dekadenco v občini Piran. Verjetno že vedo zakaj. Marko Zorman PRVOMAJSKI KRES "POZITIVNE AKCIJE" Kot je bilo napovedano v aprilski številki Portorožana, smo člani "Pozitivne akcije", skupaj s prijatelji, ki nas podpirajo in nam pomagajo, 30. aprila izpeljali prvomajski kres v Luciji. Najprej bi se radi zahvalili vsem, ki so s konkretnimi dejanji pripomogli k pripravi kresa, to pa so: gospa Škrlj s sodelavkami iz piranskega vrtca, kjer so pripravile odličen "partizanski golaž" (hvalili so ga vsi in kar nekaj jih je zmazalo več porcij), gospa 'ngrid Ličen in piranski taborniki, ki so nam posodili klopi in mize; Oospa Milica Maslo nas je seznanila z administrativno potjo, po kateri smo prišli do ustreznih dovoljenj; Alenka, Dejan, Mare in Milan so sodelovali pri postavitvi kresa; PUNK DIVISION so nam Pomagali pri ureditvi prostora in prispevali, da je vse potekalo brez najmanjsšega incidenta; Tinka, katera nas je zafrkavala med deljenjem golaža; Nadja in predvsem nekdo, ki ima največ zaslug, a si zeli ostati neimenovan. Toda, ker se mnogokrat zgodi, da takšni Wje ostanejo nekako v ozadju, smo si člani "Pozitivne akcije" ed|ni, da napišemo: ROMAN, hvala za vse' Seveda se zahvaljujemo za obisk vsem, ki ste prišli (cca 300). upo je bilo videti okoli kresa zbranih toliko ljudi, vseh generacij. Vladalo je res prijetno vzdušje in - glede na odziv prisotnih - bi bilo aobro< & bi prvomajski kres v Luciji postal tradicionalen. Res pa ,e» № bi lahko naredili še kaj več. Tokrat smo kres finančno v celoti P.S. Po zadnjih vesteh je direktor javnega podjetja Okolje Piran po faksu že poslal ostavko kot član piranskega občinskega sveta. izpeljali sami člani "Pozitivne akcije" in s prostovoljnimi prispevki pokrili dve tretjini stroškov. V bodoče bi lahko priskočili na pomoč razni sponzorji. Vendar bi ne smeli dopustiti komercializacije prireditve (takšnih je v občini že dovolj). Toliko o prvomajskem kresu. Mogoče le še ena misel, ki je verjetno stara kot človeški rod: Za vsakim dežjem posije sonce. Ko je nekaj ur pred kresovanjem začelo močno deževati, je že kazalo, da je bil ves vloženi trud zaman... A očitno je tudi narava na strani naše samopomočne skupine, ki bo ostala aktivna tudi poleti (v načrtu imamo čistilno akcijo, poletni piknik s kulturnim programom in še kaj). V Imenu "Pozitivne akcije" Petja Kužel EN SKLAD - DVA POGLEDA Sklad stavbnih zemljišč ima polne roke dela Občinski svet je na svoji seji dne 8. maja letos sprejel občinski proračun in plan dela Sklada stavbnih zemljišč za letošnje leto. Upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč je še naložil naj - glede na dotok sredstev - nekoliko prilagodi potek izgradnje komunalne infrastrukture. V nekaterih javnih občilih (predvsem v dnevniku Delo) so bile objavljene nekatere netočne trditve češ, da je v preteklosti Sklad stavbnih zemljišč slabo gospodaril. To seveda ni res. Če bi res bilo tako, bi ne bili pričeli z izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacije v Sečovljah in Dragonji! Da je Sklad lahko začel delati te sisteme, je moral najprej nekaj let načrtno hraniti denar, da so potem končno lahko tako zahtevna in velika dela, kot sta kanalizacija v Sečovljah in Dragonji, stekla. In ne smemo pozabiti, da je Sklad v tem obdobju na komunalnem področju uspel uresničiti nekaj projektov, ki po finančni plati niso bili ravno majhni, vsaj glede na finančna sredstva, ki jih ima na voljo naša občina. Tako se je začela izgradnja vodovoda na Lucanu do Male Seve, vodovod Medoši - Slami, izgradnja kanalizacije Vinjole - Malija, kanalizacija Strunjan - Punta, obnova Tomšičeve ulice v Piranu, začelo se je graditi čistilno napravo in kanalizacijo v Sečovljah, pa kanalizacijo in čistilno napravo v Dragonji. Trenutno pa poteka tudi obnova križišča pred mestom Piran. S temi deli bo nastal dodatni izvozni pas, kar bo omogočilo plačevanje parkirnine tudi pri izhodu iz mesta in ne - kot doslej - le v mestu. Tako se bo mogoče izogniti jezi marsikaterega voznika in gneči pred blagajno, kjer se v poslovalnici pred vhodom na Tartinijev trg zdaj plačuje parkirnina. Hkrati z urejevanjem omenjenega izvoznega pasu je bila predvidena tudi ureditev izogibališč za buske, ki vozijo gratis iz mesta do parkirišča. Vendar pa upravnega postopka za ta poseg niso uspeli pravočasno speljati - predvsem zato, ker niso uspeli pridobiti soglasja od neposrednih sosedov. Da pa Sklad stavbnih zemljišč nadaljuje z deli, se bodo občani lahko kmalu sami prepričali na lastne oči. Tako se bo na primer kmalu začelo prenavljanje avtobusnih postajališč po vsej občini. Zaradi manjšega dotoka finančnih sredstev in zaradi investicij, ki trenutno potekajo, pa se bo nekoliko zavlekla uresničitev predvidenih projektov. To velja tudi za napeljevanje kanalizacije v Pacugu, za sekundarne kanalizacijske vode itd. Gradnja teh v veliki meri zavisi od pripravljenosti sofinanciranja zainteresiranih lastnikov objektov. Za Portorožanove bralce bo verjetno zanimiv postopek sprejemanja Ureditvenega načrta za območje Hotela Palace v Portorožu. Občinski svet je osnutek odloka za ureditev tega območja že obravnaval in sprejel nekatera stališča in pripombe, ki jih je treba upoštevati. Za dokončno obravnavo je morala občinska strokovna služba in izdelovalec dokumenta pridobiti še manjkajoča soglasja. Zdaj bo občinski svet lahko sprejel predlagani odlok UN za hotel Palace. S sprejemom tega odloka bo končno odprta pot (vsaj kar se pravne podlage tiče) za toliko let težko pričakovani začetek obnove portoroškega hotelskega očaka. Boris Kočevar Predlog za nov prometni znak v občini Piran Prepovedan promet v obe smeri za turiste Sklad stavbnih zemljišč v občini Piran ali moč neznanja Sklad stavbnih zemlljišč je organ oz. pravna oseba občine Piran, ki skrbi za urejanje stavbnih zemljišč v naši občini, kar konkretno pomeni, da skrbi za asfaltiranje cest, izgradnjo kanalizacije, napeljevanje javne razsvetljave, izdelavo prostorskih planov in drugih podobnih komunalnih zadev. Prebivalci Občine Piran se že vrsto let pritožujejo, da določene ceste niso urejene, niso zgrajeni pločniki (npr. Belokriška cesta), da ni primerne razsvetljave (npr. v zaledju Portoroža, Pirana it.d.), marsikje ni speljane kanalizacije (Šentjane). Upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč od konca leta 1994 dalje predseduje župan Franko Fičur, člani pa so Rado Bedene (ki je tudi podpredsednik), Klavdij Mally, Zlatka Fidler Čurin, Robert Turk, Sandro Kravanja, Rafael Dodič, Janez Bukovšek in Bojan Loboda, ki je z 8. majem letos zamenjal pokojnega Ivana Čeliga. In zakaj je toliko zadev na področju komunalne infrastrukture še neurejenih? Običajni odgovor, ki ga dobimo z občine je, da za boljše urejanje komunalnih zadev denarja ni dovolj. Običajnim smrtnikom, ki niso posvečeni v občinske zadeve, seveda ne preostane drugega, kot da verjamejo v to, da denarja res ni. Pa saj to niti ni neobičajno v teh časih, ko se povprečen državljan sam ubada s problemom denarja. Zadeve pa seveda še zdaleč niso takšne, kot se največkrat prikazujejo. Poglejmo si tabelo, ki kaže "Prihodke in odhodke Sklada stavbnih zemljišč" v zadnjih šestih letih. Iz prikazane tabele je najbolj presenetljiv podatek, da Skladu stavbnih zemljišč sploh ne primanjkuje denarja - celo nasprotno. Po prenosih denarja v naslednje leto je razvidno, da je denarja celo občutno preveč. Problem je torej nekje drugje. Upravni odbor Sklada očitno ne more (in ne uspe) porabiti denarja, ki ga ima na razpolago. Problem je nesporno v tem, da je upravljanje z denarjem Sklada, preprosto rečeno, neekonomično in slabo. Namesto da bi se gradilo ko m u n a I n o - i nf rastru ktu rn e objekte, se precejšnje vsote denarja vežejo na banki. Tako so domače gradbene firme brez dela, namesto njih pa na račun Sklada služijo zgolj banke, ki potem isti denar posojajo gospodarstvu in občanom. Tako pač ni čudno, da ima Sklad precejšen znesek prihodkov prav od vezave denarja; to je od obresti. Kaj pomaga to nam občanom, ko pa moramo po drugi strani plačevati visoke komunalne prispevke pri gradnji oz. nakupu stanovanj ali poslovnih prostorov, ko moramo plačevati letno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in mogoče še kaj, ko moramo plačevati visoke bančne obresti za sposojeni denar, katerega vir je - med drugim - tudi občina Piran, ki je ta denar pridobila od komunalnih davkov in prispevkov. Pregled prihodkov in odhodkov Sklada stavbnih zemljišč Občine Piran v letih 1990 -1996: |ßf LETO PRIHODKI ODHODKI RAZLIKA za prenos v naslednje leto OBRESTI od vezave 1990 34.613.169,60 25.317.250,50 9.295.919,10 129.727,60 1991 31.576.962,80 12.681.649,80 18.895.313,80 6.252.714,50 1992 48.980.260,50 45.647.237,30 3.333.023,20 8.398.649,40 1993 166.409.762,50 79.959.781,87 86.449.980,63 3.740.353,60 1994 345.412.682,38 93.029.700,34 252.382.982,04 32.309.870,20 1995 387.581.917,09 112.528.018,09 275.053.018,93 20.894.121,30 1996 369.439.189,88 185.951.881,10 183.487.308,78 23.233.943,25 0> Iz prikazanega v tabeli je razvidno, da je upravljanje z občinskim premoženjem nenamensko in slabo. To neracionalno upravljanje z občinskim premoženjem se je začelo že v letu 1990, od leta 1994 pa je prešlo že v kritično stanje. Po vsem tem se bo bralec najbrž vprašal, kaj je storiti. Odgovora sta samo dva: 1 - takoj zamenjati celotno ekipo upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč 2 - ali pa za polovico znižati ustrezne davčne stopnje. Tako občani ne bomo več plačevali davkov, s katerimi občinski tunkcionarji in uradniki ne znajo gospodariti oz. s katerimi v zadnjih letih služijo zgolj banke. Pri zamenjavi članov upravnega odbora bi se seveda takoj pojavil problem, ker je večina njegovih članov iz vrst občinskih svetnikov, ki so sami sebe imenovali v upravni odbor Sklada. Ker pa so člani UO Sklada odgovorni sami sebi (ki so - kot rečeno - večina občinski svetniki) je krog neučinkovitosti učinkovito sklenjem oz. zaključen. Marko Zorman KOT SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ LEŽAL... Skupine za samopomoč starejših ljudi so se 26. maja srečale v Portorožu. V Sloveniji deluje že okoli tristo tovrstnih skupin, v katere je vključenih štiri tisoč posameznikov. Pri nas na Obali sega začetek druženja v teh skupinah v marec leta 1987. Dejavnost skupin za samopomoč starejših temelji na načelih o smislu starosti, prostovoljnosti, povezovanju generacij, medsebojne povezanosti pa prilagajanja razmeram v okolju. Sicer pa se zamislimo nad naslednjo trditvijo: Današnja srednja generacija bo v svoji starosti živela tako, kot si bo postlala v svoji aktivni dobi... KO NAS OBIŠČEJO BOGOVI Ob srečanju predsednikov držav srednje Evrope 6. in 7. junija na Bernardinu, ki bo zagotovo zašel v našo zgodovino, se bo zgodilo še marsikaj. * Tako naj bi se končno le vrnila iz Padove v piranski minoritski samostan Carpaccieva slika, za kar si minoriti prizadevajo že nekaj časa, pa jim nekako akcija samim ni uspela. Tako se je - v čast temu srečanju - v akcijo vključila slovenska država in kaže, da je bila uspešna. Carpaccia naj bi (skoraj zagotovo) prinesel v Piran sam Oscar Luigi Scalfaro, ki naj bi se tudi udeležil maše v cerkvi mi-noritskega samostana. * Manjšo selitev bo doživela tudi slika Tintoreta, ki se bo iz Pomorskega muzeja preselila v občinsko palačo. * To veliko promocijo, ki jo predstavlja srečanje osmih državnih šefov za Piran, bo izkoristil tudi naš župan, ki je dan pred najelitnejšim srečanjem organiziral konferenco županov srednjeevropskih mest, ki si bodo izmenjali izkušnje s področja lokalne samouprave (odnos regija - center), turizma in promocije svojih mest ter razmišljali o zgodovinski kontinuiteti držav srednje Evrope. * Z rta Sv. Lovrenca v Portorožu bo ob otvoritvi letošnje turistične sezone 6. junija zvečer ob 22.30 zažarel ognjemet. Še prej pa bodo - v spomin na to srečanje - na Tartini-jevem trgu v Piranu odkrili obeležje arhitekta Borisa Podrecce - skulpturo Vetrovna roža. * Okoli tega vrhunskega srečanja se bo dogajalo še dosti cirkusa: predsednike bodo oblegali novinarji, še bolj pa varnostniki, omedlevali bodo nevadni smrtniki, ki jim bo uspelo približati se jim na 20 metrov... Potem bodo morda razočarani ugotovili, da so to samo ljudje iz mesa in krvi. A vseeno... Zaradi njih je pokonci ves policijski aparat naše deželice, ki že najmanj tri mesece preverja, ali je pri nas varno po standardih, ki jih zahteva Evropa (najbrž so preverili vse prebivalce naše občine)... * Hotel Emona na Bernardinu, kjer bodo bivali visoki gostje, so temeljito obnovili in uredili 10 luksuznih apartmajev (dva več kot je predsednikov - vendar baje ne zato, ker bi bili pričakovali Chiraca ali Solano...). Osebje GH Emona bo imelo tudi treninge, da bo vse teklo kot po olju (Bog ne daj, da bi komu ne spodrsnilo!), v hotelu (in najbrž tudi okoli njega) bo vladal poseben režim z omejenim gibanjem. * Občasno bodo prometne zapore, ob štiripasovnici pa ne bo mogoče parkiranje. A vse bo teklo tako, da bo "običajno življenje prebivalcev čimmanj moteno"... * Koncept organiziranja srečanja srednjeevropskih državnih šefov temelji na tem, da bodo vsi gostje ves čas čimbolj skupaj. Tudi na katamaranu Prince of Venice, s katerim jih bodo popeljali po našem morju, bodo skupaj (le kam naj ubežijo - sredi morja in ob morju varnostnikov???). Tako se lahko izkoristi izjemno priložnost in se jim na primer pokaže ozemlje sosednje Hrvaške, pa se jim diskretno navrže, koliko sivih las smo že dobili v Sloveniji zaradi Piranskega zaliva, popelje se jih do koprske luke, ki bi jim (posebno tistim brez morja) utegnila priti še kako prav... Tako je pač. Ljudje pač rabimo Bogove. Če jih ni, če ne verjamemo vanje, ali se nam zdijo "naši" premalo mogočni, si jih naredimo sami. L.S.Z. VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabakouić Senad s.p. Marxoua 18, 6330 PIRAN, tel.: 066/76-719 adaptacije stanovanj postavitev pregradnih sten montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog pleskarska dela montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru чг"T' *' W Mercator - Degro Vaš najboljši sosed -X-................ W . MAJ SE PREDSTAVI Mesec maj je dobil ime po gorski nimfi Maji, Atlantovi hčerki in Hermesovi materi; v Rimu je bila to boginja plodnosti. Slovensko ime za maj je veliki traven, stara imena pa so še: majnik, sviben, cvetnik, rožni cvet, šenlipovšček, poznoživen in petnik. LJUBI MAJ, KRASNI MAJ, KONEC ZIME JE TEDAJ, pravi stara slovenska ljudska pesem. Vremenski pregovori pa: Slana na začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja in Če je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. -1. maja goduje sv. Jože, delavec. Leta 1886 je bil na kongresu II. internacionale sprejet sklep, da bo od leta 1980 1. maj mednarodni praznik dela. • 4. maja je god sv. Florijana ali Cvetka (iz lat. Flos, tloris = cvet). Rodil se je blizu Dunaja v 3. stoletju. V slovenskem ljudskem izročilu je god sv. Florijana fantovski praznik, sicer je varuh pred ognjem in vodo in zavetnik gasilcev. - 12., 13. in 14. maja god uje jo ledeni možje, sveti: Pankracij, Servacij in Bonifacij, mučenci. Pregovor pravi: Četro-j a k o v dežuje, dobro letino oz-nanjuje. Po novem cerkvenem koledarju 12. maja goduje sv. Leopold Mandić iz H e r c e g -novega Sv. Florijan ali Cvetko (Boka Kotorska). Rodil se je 12. maja leta 1866, umrl pa je v Padovi 30. junija 1942. Papež Pavel VI. ga je 2. maja 1976 razglasil za blaženega, papež Janez Pavel II pa za svetnika 16. oktobra 1983. Sv. Leopold Mandič je eno leto preživel v Kopru (1905/6) v samostanu pri cerkvi sv. Marte in sicer kot spovednik. - 15. maja pa poleg sv. Zofije, Zofke ali Sonje, mučenke goduje tudi sv. Izidor, kmet iz Španije (živel je v 12. stoletju), ki je zavetnik kmečkega stanu. Znana slovenska pesem poje: Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepše pel... - 16. maja je god sv. Janeza Nepomuka, zavetnika zoper poplave, predvsem pa obrekovanje. - 20. maja goduje sv. Bernardin Sienski, redovnik, kateremu je bila posvečena cerkev v turističnem kompleksu Bernardin, ki se imenuje po njem. - 25. maja goduje sv. Urban (iz lat. Urbanus = mestni), priprošnjik za lepo vreme in zavetnik vinogradnikov. Ljudska modrost pravi: Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Letos so v maju tudi tri cerkveni premakljivi prazniki, ki jih narekuje velika noč: 7. maja Vnebohod ali Sensa (40 dni po veliki noči), 18. maja Binkošti ali Vinkešti (50 dni po veliki noči) in 29. maja Sv. Rešnje telo alj Sveto telo (60 dni po veliki noči). V maju pa godujejo tudi trije "ISTRSKI" svetniki in sicer: sv. Julijan (11. maja), sv. Donat, mučenec (22. maja) in Socerb Tržaški, mučenec (24. maja). ALBERTO PUCER Sv. Leopold Mandić J m ш ■ FARMACIA FOND;v л d --± Ч Ш s M ; iL J / Sv. Flori jan je zavetnik gasilcev. (Na sliki: gasilci iz Pirana nekoč) Ruševina cerkvice sv. Bernardina preden so |o obnovili. EUROMIB IMPORT - EXPORT d.o.o. Slovenske železnice skladišče SISAK 3, ob luki b.š. 6000 Koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144 - SANITARNA KERAMIKA - KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE - KOPALNE IN TUŠ KADI - VODOVODNE ARMATURE za kupljeno blago nad 40.000 sit brezplačen prevoz. Možnost kredita. SKLADISCE JESTVINA EUROMIB t CARINA GLAVNI VHOD LUKA KOPER Se priporočamo! S ŠTEVILOM "SVOJIH" SVETNIKOV V OBČINSKEM SVETU SO PORTOROŽANI LAHKO ZADOVOLJNI, Z ZASTOPANJEM NJIHOVIH INTERESOV PA... Občina Piran, ki ne sodi med največje v Sloveniji, pa v svojem letnem proračunu obrača kar velike denarje. Letos naj bi se skozi njeno blagajno pretakalo najmanj 26 milijonov mark (2,4 milijarde SIT, za kogar marke niso več tako "domača" valuta), kar je za 27,5 odstotkov več sredstev kot leto dni prej. Največji porabniki občinskega denarja so: otroško varstvo (s 313 milijoni SIT), katerega je država v največji meri obesila na pleča lokalnim skupnostim, občinska uprava s svojimi organi (238 milijonov), komunalno in cestno gospodarstvo (152 milijonov), tudi do kulture naša občina ni preveč stiskaška (113 milijonov), čeprav se ta denar potem razdrobi na mnoge porabnike, turizmu je namenjenih 61 milijonov (od tega več kot polovico za novoustanovljeno gospodarsko interesno združenje Protour), največja občinska investicija pa je v šolstvo - dokončanje šolske telovadnice v Sečovljah (162 milijonov). Seveda je - kot vedno, ko se deli proračunska pogača - tudi mnogo nezadovoljnežev! Krajevne skupnosti občine Piran prav tako sodijo mednje, kar so javno izrazile s skupnim protestom pred sprejetjem proračuna (zahteve KS so bile objavljene v Portorožanu št. 4). Ostalo pa je pri znesku, ki si ga je izmislila občinska strokovna služba (brez kakšnih kriterijev, kar počez vsem krajevnim skupnostim enako: vsaki torej (osem jih je) 2 milijona 620 tisoč tolarjev). Portoroški svet Krajevne skupnosti je pred sprejetjem letošnjega občinskega proračuna želel "svojim" občinskim svetnikom - to je tistim, ki imajo stalno bivališče na območju KS Portorož - predstaviti potrebe svojega kraja in krajanov ter v zvezi s tem stališča krajevnega sveta. Pa se je vabilu na sejo sveta KS Portorož od devetih povabljenih občinskih svetnikov odzvala borna peščica -le dva: g. Karel Bole (ZZP) in g. Rafael Dodič (ZP). Člani portoroškega sveta so ugotavljali, da ima Portorož v svetu občine Piran sicer izjemno močno zastopstvo (od 22 svetnikov - brez predstavnikov italijanske skupnosti -jih je torej iz Portoroža kar devetorica), da pa ta potencial samemu Portorožu kaj dosti ne koristi. V Portorožu se namreč iz leta v leto vlečejo isti problemi, portoroški predstavniki v svetu občine (ali bolje - predstavniki strank doma iz Portoroža) pa nič: katastrofalno stanje Belokriške ceste, območja brez kanalizacije (Šentjane, z deli pa se zamuja v Pacugu), neurejenost samega portoroškega centra (območje avtobusne postaje, zemljišče bivših hotelov Heliosa in Oriona, območje Vojkovega doma, objekt Virginija, obala pred vhodom v Bernardin, peš pot ob morju ostaja marsikje neprehodna, propadajoči hotel Palace, dostop k Avditoriju)... No, koliko občinske svetnike, ki živijo v Portorožu, zares briga, kaj se v njihovem kraju dogaja, kaj njihovi sokrajani mislijo in potrebujejo (ali od njih pričakujejo) je morda najbolje pokazal omenjeni sestanek sveta njihove krajevne skupnosti. Od devetih sta prišla le dva. (V lucijski krajevni skupnosti, kjer so sklicali podoben sestanek - v občinskem svetu pa imajo "le" pet svojih svetnikov - imajo očitno več sreče: na njihovo sejo so prišli štirje svetniki. Odzval se ni le Rado Bedene). L.S.Z. Kdo so člani sveta Občine Piran, ki živijo na območju Krajevne skupnosti Portorož (ali imajo tu vsaj svoje stalno bivališče): Rafael Dodič (Zeleni Piran), Nada Kozina (Lista za turizem), dr. Saša Žužek Rešek (SKD), dr. Širne Kopilovič (Slovenska obrtno podjetniška stranka), dr. Božidar Opara (ZLSD), Karel Bole (ZZPrimorsko), Janez Bukovšek (ZZPrimorsko - tudi zaposlen kot sekretar občinskega sveta), dr. Milena Oblak Juh (LDS), ki je tudi predsednica občinskega sveta in Sašo Šraml (LDS - tudi zaposlen v občinski upravi kot njen tajnik). B MEDNARODNA KONFERENCA: VZGOJA ZA MEDIJE IN Z MEDIJI Na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača je 8. in 9. maja potekala prva mednarodna konferenca VZGOJA ZA MEDIJE IN Z MEDIJI, ki jo je organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo in Evropsko združenje za avdiovizualno medijsko vzgojo (AEEMA - Association Europeenne pour l'Education aux Medias Audiovisuals) s sedežem v Bruslju. Predstavili so se strakovnjaki za medijsko vzgojo in obenem člani AEEME, slovenski izvedenci za medijsko vzgojo, predstavniki fakultet ter učitelji in učenci iz osnovnih in srednjih šol. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z medijskim izobraževanjem, so v svojih predavanjih opozorili na vlogo sodobne izobraževalne tehnologije pri izobraževanju v 21. stoletju. Didier Schretter, predsednik Evropskega združenja AEEME, je predstavil temelje pri vzpostavitvi mednarodne multumedijske komunikacije preko Interneta. Namen konference je bil opozoriti na vlogo medijske vzgoje in izobraževanja na naših šolah in fakultetah ter prikazati, kakšne aktivnosti potekajo v Sloveniji. Pri tem je potrebno posebno mesto pripisati predstavitvam naše osnovne šole: Cirila Kosmača, osnovne šole iz Vojnika in iz Turnišča ter Srednji šoli iz Ptuja. Dramska skupina OŠ Vojnik je na humoren način predstavila delo Sea HOU (Slovenska klonirna agencija HOU), v kateri so se hudomušno spotaknili ob preobsežen učni program in nenehno primerjanje našega šolskega sistema s tujino. OŠ Cirila Kosmača in OŠ Turnišče sta predstavili video in televizijske dejavnosti. Prva je pokazala delo učencev razredne stopnje o raziskovanju prometne problematike v Piranu, video o rolkanju in kratki igrani film posnet po scenariju učencev video kluba KOKODEK, ki ga vodi Martin Bobič ter računalniški program poglavja o astronomiji pri pouku fizike. Osnovnošolci iz Turnišča pa so predstavili dejavnosti njihove šolske televizije. Dejavnosti Srednje šole iz Ptuja je s pomočjo videa, predstavil njen ravnatelj. Konferenca se je zaključila s sledečimi ugotovitvami sodelujočih članov: "Zbrani na posvetu soglasno zahtevamo in pričakujemo uvedbo medijske vzgoje na vse stopnje šolanja od vrtca do visokih šol. Medijska vzgoja naj ne bo poseben predmet, tudi naj ne bo sestavni del enega samega predmeta (npr. v okviru slovenskega jezika). Medijska vzgoja naj bo: medijska podpora vsem učnim predmetom; naj bo sestavni del vsakega predmeta; - naj bo izbirni predmet, in ne le krožek; Medijsko izobraževanje naj vključuje medijsko pismenost, medijsko sporazumevanje, pa smisel in vlogo medijev v današnjem svetu množičnih občil, ki so ključni oblikovalci družbene stvarnosti." Seveda je zato potrebno najprej definirati medijsko vzgojo: njen predmet, vsebino, procese, metode in modele. Za vzgojo za medije in z mediji pa bo potrebno kot prve ustrezno usposobiti učitelje. M.Š. na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. V PETEK 13. JUNIJA BO OB 21. URI V PIVNICI HOTELOV PALACE V PORTOROŽU KONCERT KOPRSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA (80 GODBENIKOV). VABLJENI! CENA: SAMO 250 SIT. VREME KOT (ZUNANJI) PVOZROČITELJ GLAVOBOLA : Ali je tudi na vas in vaše počutje vplivalo muhasto vreme, ki nas je spremljalo letošnjo pomlad? Vsekakor so ga za vreme oblutljivi ljudje dokaj težko prenašali. Ko govorimo o vremenski (pre)občutljivosti najpogosteje mislimo na migreno oziroma glavobol. Glavobol je ena izmed najpogostejših težav v civiliziranem svetu, saj več kot pet odstotkov prebivalstva potrebuje zdravniško pomoč zaradi kroničnega glavobola. (Da tistih, ki se zdravijo sami, niti ne omenjamo). Od vremena odvisni ljudje pogosto tožijo zaradi glavobolov različnih vrst. Medicinsko je dokazano, da se nekatere vrste migrene pojavljajo ob različnih vremenskih situacijah. Prav zaradi tega veliko ljudi z migreno meni, da so vremensko občutljivi. Kot trdi dr. Alois Machalek, avtor knjige Biovreme, so prav vremenske spremembe tisti neposredni dejavnik, ki vpliva na vegetativno živčevje, kar sprevrže dražljaj v bolezensko reakcijo. Vzroki za glavobol so torej raznoliki in opredeljivi. Glavobol sicer sam po sebi ni bolezen, medtem ko migrena velja za bolezen. Same glavobole lahko razdelimo v naslednje skupine: - navadni glavobol (vzroki: nikotin, alkohol, preutrujenost, men- struacija...); - glavobol kot posledica motenj v prekrvavitvi (vzroki: zvišan ali znižan krvni tlak, bolezni srca, arterioskleroza); - nevralgija trigeminusa (vzrok: obolenje tega živca); - nevralgije obraza (vzrok: obolenje drugih živcev obraza, kronična • vnetja obnosnih votlin, slabokrvnost); - vnetni glavoboli (vzroki: virusne okužbe); - hrbtenični glavobol (vzroki: bolezenske ali fiziološke spremembe v zgornjem delu hrbtenice); - možganski glavobol (vzroki: vnetje možganov in možganskih ovojnic, abces, tumorji); - glavobol pri visoki slabovidnosti; - psihosomatski glavoboli; - otroški glavobol. ^ 14 portorožan it. S ZLATNIKI Z JUŽNE PRIMORSKE najuspešnejši tekmovalci iz materinščine Letošnje šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje se je izteklo. V vrhniškem Cankarjevem domu so 9. maja najboljše nagradili z zlato plaketo in knjižno nagrado. Za izjemno znanje materinščine in za literarano vedenje o romanu je najboljšim čestital osebno celo sam minister za šolstvo, g. Slavko Gaber. Po predhodnih tekmovanjih na šolski ravni in po vseslovenskem tekmovanju, ki je bilo konec meseca marca na koprski gimnaziji, so se iz piranske občine posebej izkazali naslednji srednješolci, osnovnošolci, pa tudi njihovi mentorji: III. stopnja (srednješolci 3. in 4. letnika, ki so se morali izkazati s poznavanjem romana Potres Janija Virka): Neža Č. LIPOVEC z Gimnazije Piran. Neža je dosegla 84 točk, njena mentorica pa je bila profesorica Vesna Vlahovič. II. stopnja (srednješolci 1. In 2. letnika, ki so spoznavali roman Vladimirja Kavčiča Pustota). Nina DEKLEVA, Gimnazija Piran. Pod mentorstvom prof. Marjete Stegel je dosegla 77,5 točk I. stopnja (osnovnošolci 7. in 8.razreda, ki so morali proučiti Murnikov roman o Lepem Janičarju): Miha BEJEK z Osnovne šole Lucija je pod mentorstvom prof. Dragice Kocjančič dosegel 84 točk, nekaj manj (78 točk) pa je pod mentorstvom iste profesorice dosegel Simon LIČEN (OŠ Lucija). Pod mentorstvom Darje Milok je s piranske osnovne šole Cirila Kosmača dosegla 77 točk Mirela MAŠIČ. Z lucijske osnovne šole pa je bila uspešna še Peggy STEVANOVIČ (75,5 točk), ki ji je z mentorstvom stala prav tako ob strani prof. Dragica Kocjančič. J.Č. CORSA E PANDOLO IN PIAZZA TARTINI Sabato 26 aprile 1997, in Piazza Tartini a Pirano, in concomitanza con le celebrazioni dedicate al patrono della citta' S.Giorgio, la Comunita' degli Italiani ha organizzato il IV torneo di PANDOLO in collaborazione con il Comune di Pirano e la Societa' sportiva "CASINO"'. Alio stesso tempo la Societa' Sportiva Pirano ha organizzato in opnore delle festivita' del 27 aprile e l.maggio la competizione podistica "Coppa citta' di Pirano" patrocinato dal Comune e dalla locale Comunita' degli Italiani. La competizione si e' svolta sulle distanze di 4 e 8 km. Dei 157 partecipanti, i primi classificati di tutte le cate-gorie sono stati Miloš Bajič, Semir Becič, Eva Gucek, Dan-jela Giudunovič, Mišo Jovičič, Andreja Rajh, Maja Gorjan, Tadej Drobnik, Ada Marsetič, Asim Kaltak, Nada Lonečnik, Guido Franca, Liljana Medved, Andrej Krivina e Slavica Poznič. I tre trofei in palio sono stati assegnati a due associazioni sportive di Capodistria e una di Grosuplje. Prima della premiazione il vicesindaco sig. Vladimir Knez ha enuto un discorso per ricordare le festivita', seguito dall'esibizione del gruppo di danza del ginnasio locale. II torneo di "Pandolo" e' iniziato con la presentazione delle squadre partecipanti, che hanno sfilato precedute dalle "majorettes". Venti squadre provenienti da Pirano, Croce Bianca, Portorose, S.Lucia, Isola, Capodistria e Pola si sono sfidate davanti al pubblico in piazza. Ha vinto la squadra "Capra Chileana" di Pola, seconda "Primorske Novice Koper", terza la "Ecotech Koper" e quarta la "PUB 111" di Pirano. Nel frattempo si sono esibiti il trio "LA BORA" e il gruppo "KIWI" della Comunita'. Alia fine vincitori e vinti hanno brindato al successo della manifestazione ed in particolare a Elio Bičič che anche quest'anno e' stato il promotore ed organizzatore del torneo. D^ Migrena kot vrsta glavobola, ki ga uvrščamo med bolezni, navadno začne z napadom in se pogosto ponavlja. Glavobol je večinoma enostranski, spremljajo ga lahko motnje v delovanju želodca, bruhanje, motnje čutil in ožilja. Vse to so simptomi vzburjenega simpatičnega živčevja. Kot vzrok za nastanek migrene je kriva kininu podobna snov - peptid, ki povzroča širjenje žil, kar povzroči tovrstno krizo. Ker se krvne žile razširijo, se zniža krvni tlak, kar povzroči slabšo preskrbo možganov s kisikom. Tako migrena nastane ali pa se poslabša. Za tovrstno bolezen je značilen postopen razvoj bolečine. Pogosti predznaki migrenskega napada so razdraženost, bliskanje pred očmi, delna slepota ali volčja lakota. Ko nastopi bolečina, se pojavijo tudi slabost, bruhanje ter povečana občutljivost na svetlobo in zvok. Napadi migrene trajajo po nekaj ur ali celo nekaj dni. Po njih je človek utrujen, izčrpan in pobit. Obstaja dedna nagnjenost k migrenam. Ženske trpijo za migreno dvakrat bolj pogosto kot moški. Za sprožilce migrenskih napadov veljajo med drugimi prehodi vremenskih front, veter fen, alkohol, mleko, sir, čokolada in druga živila. Več kot 60% ljudi z migreno jo pripisujejo psihičnim obremenitvam. Pri ženskah se pogosto pojavlja pred ali med menstruacijo. Strokovnjaki s tega področja priporočajo za različne vrste in vzroke glavobolov naslednje terapije: - klasična terapija s protibolečinskimi zdravili; - pri glavobolih, katerih vzrok so tumorji, abcesi ipd. je zdravljenje z nevrokirurškim posegom; - fizioterapija (z naravnimi fizikalnimi sredstvi, kakršna je toplota, mraz, voda, masaža) pomaga pri glavobolu zaradi mišične prenapetosti. (Tudi slaba ali prisiljena drža lahko povzroča glavobol, zato pomaga fizikalna terapija); - terapija z rokami je zlasti primerna za aktiviranje mišic in sklepov; - akupunktura je stara kitajska zdravilna metoda uspešna tudi pri zdravljenju glavobolov; - avtogeni trening se uvršča visoko na lestvici sredstev za odpravljanje bolečin; - homeopatska terapija deluje po pravilu o podobnosti oz. uglašenosti bolezenske slike in zdravilnega sredstva. Veliko vrst glavobolov je in še več zdravilnih metod, ki pa pri vsakem bolniku deluje različno uspešno. Opisi glavobolov so ohranjeni že iz časa antike: omenjala sta ga pred 2000 leti tudi Hipokrat in Eskulap. Mnogi pogosto trpijo za glavoboli. Zanje je dan, ko jih boli glava pokvarjen, odvzet. Držijo se pokonci s številnimi tabletami, ki so pri daljši uporabi vsekakor organizmu škodljive. Marsikdo svoje težave zaradi glavobolov okolici prikriva, saj lahko naleti na nerazumevanje češ, da je večni nezadovoljnež ali hipohonder. Valentina KLEMŠE ŽIVALI MED NAMI Približno 30 lot po Deklaraciji OZN o človečanskih pravicah so na sedežu Organizacije združenih narodov za znanost umetnost in kulturo UNESCO v Parizu sprejeli « DEKLARACIJO ZA PRAVICE ŽIVALI ". Deklaracija o pravicah živali je postala eden izmed dokumentov Združenih narodov - UNESCA -15. oktobra 1978 in poudarja spoštovanje živali, prepoveduje vsako mučenje, zahteva strogo zakonodajo na področju varstva živali, obsoja znanstvene (medicinske, laboratorijske in druge) poizkuse na živih (vivisekcija), ki so tolikokrat v središču razprav. DOKUMENT OZN O ŽIVALIH SVETOVNA DEKLARACIJA 0 PRAVICAH ŽIVALI Členi Vse živali se rojevajo enakopravne pred naravo in življenjem in imajo enake pravice do bivanja. Člen 2 Vsaka žival ima pravico do spoštovanja. Človek, tudi sam živalska vrsta, si ne sme lastiti pravice do ubijanja drugih živali. Njegova dolžnost je, da vse svoje znanje uporablja tudi za varstvo živali. Vsaka žival ima pravico do človekove skrbi, zdravljenja in varstva. Člen 3 Nobena žival ne sme biti izpostavljena trpinčenju ali izkoriščanju. Če je že usmrtitev kake živali nujna, jo je treba izvesti hipoma, brez bolečin in mučenja. Člen 4 Vsaka divja žival ima pravico živeti svobodno v svojem naravnem okolju, pa naj bo to zemlja, voda ali zrak, in pravico do razmnoževanja. Sleherno jemanje svobode, celo v znanstvene namene, nasprotuje tem pravicam. Člen 5 Vsaka žival, ki običajno živi v človekovi družbi, ima pravico živeti in rasti v ritmu in življenjskih razmerah, ki so svojstvene njeni vrsti. Vsaka sprememba tega ritma in razmer, ki ji jo vsili človek iz trgovskih nagibov, krši te pravice. Člen 6 Vsaka žival, ki si jo je človek izbral za svojega tovariša, ima pravico doseči starost, ki je značilna za njeno vrsto. Opustitev take živali je okrutno in ponižujoče dejanje. Člen 7 Sleherna delovna žival ima pravico na razumno odmero delovnega časa in naporov ter na ustrezno prehrano in oddih. Člen 8 Poizkusi na živalih, ki jim povzročajo telesne ali duševne bolečine, niso v skladu z živalskimi pravicami - ne glede na to, ali gre za medicinske, druge znanstvene ali poizkuse iz komercialnih nagibov. ODKRITI IN RAZVITI JE TREBA DRUGAČNE EKSPERIMENTALNE METODE. Člen 9 Živali, ki jih človek vzreja za svojo prehrano, je treba namestiti, hraniti, prevažati in ubiti tako, da pri tem ne trpijo ne zaradi strahu ne telesnih bolečin. Člen 10 Človek ne sme nobene živali uporabljati za zabavo in razne predstave, ki žalijo dostojanstvo živali. Člen 11 Vsako dejanje, ki se konča z ubojem živali je biocid - zločin proti življenju. Člen 12 Vsako dejanje, ki se konča z ubojem številnih živali, je genocid - torej zločin proti živalski vrsti. Onesnaževanje in zastrupljanje življenjskega prostora živali je prav tako genocid. Člen 13 Z mrtvo živaljo je treba ravnati spoštljivo. Nasilne scene, v katerih so žrtve živali, je treba prepovedati v kinu, televiziji in drugje, razen če bi s tem hoteli pokazati kršenje pravic živali. Člen 14 Društva proti mučenju živali morajo imeti svoje predstavnike tudi na ravni vlade. Živalske pravice morajo biti zavarovane enako kot človekove pravice. OBISKI STAREJŠIH PIRANČANK IN PIRANČANOV Piranska krajevna organizacija Rdečega križa se je ob letošnjem Tednu Rdečega križa odločila obiskati svoje starejše sokrajanke in sokrajane, stare nad osemdeset let. Ko so prostovoljke Rdečega križa začele z iskanjem podatkov o njih, so takoj naletele na nepremostljivo birokratsko oviro. Zaradi zakonodaje, ki varuje osebne podatke, jim državni uradniki niso mogli zaupati imen starejših Pirančank in Pirančanov. Tako so se članice piranskega Rdečega križa pač znašle same in s pomočjo svojih znanstev zbrale podatke za okoli osemdeset starostnikov, ki živijo še v svojem domu. Za obiske svojih starejših someščanov se je devet članic piranske krajevne organizacije RK odločili preprosto zato, ker so jih želele razveseliti z obiskom, se z njimi spoznati, povprašati o njihovem življenju, zdravju in potrebah... Kvaliteta življenja starejših prebivalcev Pirana marsikdaj zavisi predvsem od denarja, ki ga imajo na voljo. Obiska prostovoljk pa so se večinoma vsi zelo razveselili. Skoraj vsi namreč najbolj pogrešajo prav družabne stike, obiske, klepete... Tako je prihod prostovoljk marsikateremu pomenil stik z "zunanjim" svetom, od katerega so mnogi preveč izolirani. Piranske volonterke so za te obiske namenile veliko svojega prostega časa, za kar pa jim ni žal. Starostnikom, ki so jih obiskale, so prinesle tudi skromno, simbolično darilce. L.S.Z. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Krajevna organizacija Rdečega križa Portorož je aprila pripravila srečanje starejših občanov, ki je potekalo v prostorih portoroške krajevne skupnosti. K prijetnemu vzdušju je zelo prispeval nastop učencev Gimnazije Piran ter tople pozdravne besede njene ravnateljice prof. Vojke Štular. Srečanja so se udeležili še predsednica in sekretarka občinske organizacije Rdečega križa gospa Ana Jakič in gospa Valentina Klemše, predsednice krajevnih organizacij v naši občini in predsednik društva upokojencev Piran gospod Božidar Cividini. Nekaj besed o psihosocialnem in čustvenem doživljanju starostnikov je prispevala predsednica portoroškega Rdečega križa dr. Milojka Pavletić- Kopilovič. Seveda brez zakuske ni šlo. Prispevala jo je MARINA PORTOROŽ, za kar se ji organizatorji prisršno zahvaljujejo. Izvršilni dbor krajevnega Rdečega križa Portorož se bo trudil, da bi takšna srečanja postala redna in da bi se jih udeležilo večje število starostnikov. V prihodnje zato načrtujejo organizacijo prevoza za starejše občane, ki živijo izven centra kraja. M.P.K. et & j^AKsetsl ofcč VTAAfcJSI op LET??? JE TO URM>r4A ТММОГГ! m KINOLOŠKO DRUŠTVO PORTOROŽ: ČE BI UREDILI... Če bi uredili prostor za rekreacijo psov, jih lastniki ne bi več vodili na plaže... Nedolgo je, odkar so se člani Kinološkega društva Portorož zbrali na svojem rednem občnem zboru, na katerem so razpravljali o delovanju društva v zadnjih štirih letih, pa tudi o problemih, s katerimi se sooča. Za društvo lahko trdimo, da je bilo v tem obdobju izjemno delovno, saj se lahko pohvali z organizacijo kar desetih kinoloških prireditev. Člani društva so pripravili: tri državne razstave avtohtonih pasjih pasem (kraški ovčarji, istrski, posavski resasti goniči in koroški žigec), dvakrat ocenjevanje zunanjosti vseh pasem in pet mednarodnih tekem v agilityju za države z območja Alpe - Jadran. Vse prireditve so potekale na zelenici pri teniških igriščih in mini golfu, ki jo je odstopilo podjetje Marina Portorož, lastnik tega zemljišča. V portoroškem Kinološkem društvu seveda upajo, da bo vodstvo Marine tudi v prihodnje imelo tolikšno razumevanje za njihove prireditve. Ob vsaki prireditvi je društvo izdalo tudi katalog - drobno brošuro, v kateri so zajeti najpomembnejši podatki o sami prireditvi, udeležencih in spozorjih. Tiskanje teh informativnih brošur je društvu omogočila Občina Piran in njen župan Franko Fičur. Pomladi in jeseni organizira društvo vsako leto tečaj za vzgojo psov, ki ga vodi g. Aldo. Tečaj obsega osnovne ukaze, ki naj bi jih razumel in ubogal vsak pes ter tako olajšal življenje svojemu gospodarju. Nevzgojeni in neposlušni psi so namreč lahko velik problem (vlečejo, napadajo druge pse ali povzročajo druge neprijetnosti). V zimskem času je Kinološko društvo pripravilo več predavanj o zdravju, prehrani in vzgoji psov, ki so bila v Krajevni skupnosti Portorož. Predavali so različni strokovnjaki, ZAHVALA 30. aprila nas je za vedno zapustil dragi oče Danilo COLJA z Vilfanove 24 v Portorožu. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki so nama stali ob strani tako pri organizaciji kakor tudi ob slovesu od njega. HVALA. Irena in Valter NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI GIMNAZIJE PIRAN Letošnji najboljši športniki piranske gimnazije so akrobatka Nežka Kokalj, pa celotna ekipa akrobatk, rokometašice, ki so dosegle 2., in 3. mesto med srednješolkami v Sloveniji. Košarkarji so se uvrstili med osem najboljših, navijaška in plesna skupina pa je bila 5. predavanja pa so bila zmeraj dobro obiskana, kar pomeni, da lastnike psov zanima zvedeti več o njihovih ljubljencih. Glede na to da se je društvo začelo v zadnjem obdobju intenzivneje ukvarjati z agilityjem, je moralo vso svojo opremo za tekmovanja prirediti oziroma jo obnoviti po FC I standardih. To je seveda močno načelo finančno stanje društva. Tu pa so veliko pripomogli člani društva - predvsem upravnega odbora - s svojim prostovoljnim delom. Za svoje delo je Kinološko društvo Portorož prejelo visoko priznanje Kinološke zveze Slovenije: srebrni znak za uspešno delo. Žal pa društvo v naši občini ne najde nikjer primernega prostora, kamor bi lastniki lahko vodili svoje štirinožne prijatelje in na katerega bi postavili ovire za agility. Ozemlje naše občine je že tako gosto naseljeno, da ni tako rekoč nikjer koščka terena, ki bi bil dovolj oddaljen, da ne bi motil okolice in hkrati dovolj blizu, da bi ljubitelji psov in njihovi štirinožci imeli vsak dan priložnost za rekreacijo. Stalno postavljene ovire za agility pa bi omogočile vadbo vsem, ki jih ta šport zanima. Z ureditvijo takšnega prostora bi "razbremenili" plaže v Portorožu ter druge površine, kamor danes vodijo lastniki svoje pse. Člani KINOLOŠKEGA DRUŠTVA PORTOROŽ vabimo vse ljudi dobre volje (s psi ali brez njih), ki bi radi postali člani našega društva ali bi želeli v njemu aktivno sodelovati, naj se nam pridružijo. Pozanimate se lahko pri naslednjih članih: pri novi predsednici Kinološkega društva ga. Majdi Smrekar Braghieri (tel.: 746-424), pri podpredsednici mag. Barbari Strmole, dr.vet.med. (tel.: 73505) ali pri g. Milanu Timiču (tel.: 73-493). Za KD Portorož: spec. Mirjana Novinec, dr.vet.med. Pod budnim očesom strogih sodnikov psom in njihovim lastnikom ni lahko. Prizor je z lanskega agilityja na trati pri tenis igriščih pri Taverni). IN ZDAJ ŠE V ŠPANIJO... Leto je naokrog in akrobatke piranske plesno-telovadne skupine Flip so na odprtem odru portoroškega Avditorija 24. maja zopet odplesale in odtelovadile svoj zaključni nastop. Tudi letos so nastopili nekateri starši mladih telovadk in telovadcev, kar tudi simbolno kaže, da skupina Flip deluje kot ena sama (pre)številna družina. Flipice pa so predstavile tudi svoj najnovejši ples - Peter Pan - katerega bodo konec junija odplesale pred publiko v Španiji. PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK TABORNIKI RODA "MORSKI VIHARNIM" SE PRIPRAVLJAJO NA LETNO TABORJENJE Taborniki Roda MORSKI VIHARNIKI iz Portoroža se po celoletnem delu odpravljajo na štirinajstdnevno taborjenje. Letos bodo svoje šotore postavili v prelepih koroških gozdovih in sicer na Obre-tanovem nad Kotljami pod Uršljo goro. Taborilo bo 60 članov, ki so med letom pridobivali taborniške veščine in jih bodo praktično preizkusili v naravi, v gozdu na višini devetsto metrov nadmorske višine. Celoletne priprave po skupinah (vodih) bodo pokazale ali je bilo delo pravilno zastavljeno. Taborniki stari od 8 do 18 let bodo preizkusili svoje znanje (pohodništvo, lokostrelstvo, orientacijo, igre z žogo, premagovanje vseh vrst ovir, odnos do narave, družabništvo, predvsem pa samostojnost). Seveda ne bo šlo brez šaljivih iger in kulturnega življenja ob tabornem ognju ter spoznavanja okolice. Obiskali bodo Uršljo goro (1664 m), Peco (2100 m) - na katero bo dvodnevni pohod - ter še veliko bližnjih hribov in kmetij ter Vorančevo domačijo v Kotljah. Skratka, živeli bodo v naravi in se prijetno zabavali ter si pridobili prepotrebne izkušnje za življenje (kot na primer pomivanje posode, pranje perila, nočne straže itd.). Štirinajst dni bodo preživeli v povsem novem okolju: pod šotori, brez staršev, ki pa jih bodo zadnji dan prišli obiskat, tako da bodo skupaj doživljali taborniško življenje. Veseli smo, da starši podpirajo taborništvo. saj vedo, da tovrstna zabava odraščajočemu otroku koristi. Letno taborjenje pa je nagrada za celoletno delo in uspešen zaključek šolskega leta. Nestrpno čakamo na dan odhoda (30. junija) Na vse, kar nas čaka v od nas oddaljenih krajih naše sicer majhne domovine, da jih čimbolj spoznamo, na življenje na prostem - brez asfalta, betona, avtomobilov, utesnjenosti med zidovi in brez vsakodnevnih nervoz... Starešina Milan Emeršič Novim dogodivščinam naproti - to je življenje! LUCIJSKE AKROBATKE - DRŽAVNE PRVAKINJE MED NAVIJAŠKIMI SKUPINAMI Med plesnimi skupinami pa so obdržale lanskoletno drugo mesto Triindvajset deklet med devetimi in trinastimi leti, učenke Osnovne šole Lucija, so pred kratkim navdušile do zadnjega kotička polno halo Tivoli v Ljubljani, kjer se je odvijalo državno prvensto za navijaške skupine (Chearleaders) in plesne skupine (Pom-pom girls). Dekleta so dvignile na noge gledalce s svojimi brezhibno izvedenimi akrobatskimi elementi, piramidami, dvigi, ki so jih v popolno koreografijo povezale s plesom. Presenetilo je, da je bila skupina - kljub različni starosti deklet - tako skladna. Dekleta svoje akrobatsko in plesno znanje črpajo v Plesno akrobatski skupini Flip. Druge skupine iz Slovenije namreč združujejo dekleta in fante predvsem iz višjih razredov osnovne šole. Lucijčanke pa so v svojo skupino pritegnile celo štiri tretješolke, ki po kvaliteti in glasnosti pri navijanju med točko prav nič ne zaostajajo za svojimi starejšimi kolegicami. « KOMPAS HOLIDAYS Packai CONVERSE! UM Nasmejane (in uspešne) lucijske navijačice. Od začetka tega šolskega leta, ko se je pričela tudi letošnja SKL (Šolska košarkaška liga), ki jo obvezno spremljajo tudi navijačice, so dekleta ves čas izpopolnjevala svoje znanje akrobatike in plesa. Tako so požela največ aplavzov na predtekmovanju v Rogaški Slatini in polfinalu v Sežani. Tako so - skupaj s štirimi navijaškimi in štirimi plesnimi skupinami - pristale v finalu. Starejša dekleta so lucijsko šolo zastopala v obeh kategorijah: plesni in navijaški; mlajša pa letos, ko so nastopala prvič, le v navijaški. Tako so se letos s svojo trenerko Stasjo Mehora lahko vesele vrnile domov, saj so dobile dva pokala ter zlate in srebrne medalje. NAŠI TEKAČI SO VSE BOLJ USPEŠNI Na velikem mednarodnem krosu v Sernagli (Italija), ki je štel tudi za prvenstvo Triveneta, so se tekači Športega društva Piran ponovno odlično uvrstili in v ekipni konkurenci mladih do 17 let vodijo. Vse boljša tekačica Svetlana Bajič je v absolutni konkurenci spet zmagala, njen mlajši brat, Miloš Bajič, pa je zmagal med najmlajšimi (do 11. leta starosti)! Novi mladi up je Eva Guček, ki je pravtako v svoji skupini - deklice do 11. leta - zmagala. Za prvenstvo-CP. Triveneta so bile uspešne še: Danijela Gidumovič (tretje mesto v skupini do 15 let), Ljupka Stanimirovič (drugo mesto v skupini od 15 do 17 let), Isem Veseli (tretji med tekači starimi od 12 do 15 let) ter Semir Bečič, ki se je v isti skupini uvrstil na četrto mesto. Mišo Jovičič je med starejšimi dečki (do 17 let) zasedel drugo mesto. I.L. ŠAHOVSKO ŠPORTNI KOTIČEK ALI BO FISCHERJEV ŠAHOVSKI TURNIR PRIHODNJE LETO V PORTOROŽU? Šah je sinonim Portoroža, Portorož pa - turizma! Boljše je začeti priprave dva meseca prezgodaj, kot dva dni - prepozno! Vprašanje iz naslova je dodobra razgibalo šahovsko in turistično javnost piranske občine, Obale, Primorske in celo Slovenije. Žal pa na to vprašanje, ki mi ga vsakodnevno zastavljajo, ne morem odgovoriti. Lahko le povem, da je šahovsko društvo Alpe-Adria Portorož sklenilo, da bo prihodnje leto poskusilo pripraviti šahovski turnir v počastitev 40-te obletnice, danes že legendarnega turnirja, ki se je odigral od 4. avgusta do 14. septembra 1958. leta v takratnem portoroškem Ljudskem domu. Tedanji turnir je bil - po besedah danskega velemojstra Benta Larsena - ki se je štirikrat boril za svetovno šahovsko krono - največji, najpomembnejši in najodmevnejši medconski turnir, ki je bil kadarkoli organiziran. "Ali je že kdaj kje bil takšen turnir, na katerem bi šahirali kar trije bodoči svetovni prvaki (Petrosjan, Talj, Fischer), kot je bil portoroški leta 1958?" navaja Talj Larsena v svojih spominih . Moralna dolžnost predvsem piranske občine, njenega turizma in šahis-tov bi bila, da počastijo spomin takšnega turnirja, kakršen je bil leta '58 v Portorožu. Zato bodo člani Šahovskega društva Alpe-Adria obiskali piranskega župana in direktorje največjih domačih podjetij (Športni center Piran, Hoteli Palace, Hoteli Morje, Metropol hoteli, Hoteli Bernardin, hotel Strunjan, Protour, giz, Casino' Portorož, Marina Portorož, Degro, Splošna plovba, Okolje, Letališče Portorož), da bi jih pritegnili k pripravi počastitve tako pomembne obletnice v svetu šaha (in Portoroža). 0 rezultatuh pogovorov bomo bralce Portorožana obvestili v eni prihodnjih številk. Upamo, da bo to obvestilo potrdilo že ustaljeno mnenje, da je šah sinonim Portoroža, Portorož pa - turizma! Čeprav zgleda, kot bi imeli dovolj časa za organizacijo takšnega turnirja, je treba začeti že zdaj, da bi iz tega res kaj bilo. Boljše je začeti dva meseca prezgodaj - kot dva dni prepozno. Jovan Nikolič Portorož leta 1958: Petnajstletni velemojster in kandidat za svetovnega prvaka Robert Fischer leta 1958 deli avtograme pred hotelom Palace. DRŽAVNO PRVENSTVO V ROCK & ROLLU-U čeprav z zamudo objavljamo z veseljem rezultate državnega prvenstva v akrobatskem rock & roll-u, ki je bilo v ljubljanski Jezici. V Kategoriji "mini", ki ne pomeni razred najmlajših, ampak začetniški, šolski razred, sta si 5. mesto priplesala Nicoletta Tul in Tirni Kos, 7. mesto pa Maša Mati-Prodan in Rudi Kovač. V Pionirskem 2. razredu sta si 4. in 5.mesto delila dva plesna para, zanimivo - oba člana piranske plesne skupine KIWI: Tina Pribac in Aleks Šuštar ter Tjaša Bedene in Niko Sardoč. Mirna Veselinovič in Boris Tonejc sta bila v članskem B razredu sedma. MORJE NI KANTA ZA SMETI Menda živimo Slovenci s kompleksom, kako malo morja imamo, hkrati pa da smo veliki narod pomorščakov. Pa v resnici ne eno ne drugo ne drži. Veliki narod pomorščakov v svojo lastno morje zagotovo ne bi zmetal toliko krame, kot je vsako leto najdejo na dnu potapljači kluba Norik Sub, ki v sodelovanju z agencijo Publicis Virgo, finančno pomočjo Podravke in s plovili za čiščenje morja podjetja Hidro Koper že četrtič zapored organizirajo čistilne akcije "Biser pod soncem, pod morjem biser." Morja pa tudi nimamo tako malo, saj potapljači potrebujejo štiri zelo delavne sobote, da z morskega dna odstranijo vso šaro, železje, gume, pločevinke, steklenice in včasih še bolj neverjetne stvari. Letos so že poskrbeli za obalni pas in dno pri Droginem skladišču in Hotelih Morje v Portorožu, čistili so morje pri Piranu, ob koncu meseca pa bodo potapljači čistili morsko dno pri Izoli in Kopru. Potem - ko bo morsko dno čisto, bi moralo ljudem priti do živega, da morje ni kanta za smeti. POČISTIMO NAŠO OBALO obobio jutro, ko ism is odfiravila na čiitifno akcijo "Od izvira do morja". ^Vadsti imo ii rokavice; ksr fia svojih nusm UTLEL, da. mi jifi je. fioi.od.iCa učitsbjica c/jnica. cJ^azdebiLi ikufiins in začeli čistiti. Ciitili smo jiredsl od jiiransks *Lpunts do kotsba Utiran. D(o smo ss najjirsj razglsdovaCi jio obali, ni Čila videti jireveč onssnazsna. Jazha is js, ji o natančnsjssm ogCedu, izkazabo, da js obnszjs vsCiko bobj umazano, jioLno odfiadkov, kot js biLo uidsti na jirui jiogbsd. dVajveč js bifo jiajiirčkov žvečilnih gumijev, sbadobsda... UŠiCo jia js tudi zsCo veCiAo cigaretnih. ogorkov. Lfzjiod tkat 0(7 morju js bifo vidsti vebiko jilastičnifi odjiadkov, jia tudi odjiadnsga stirojiora ni manjkabo. BfeJi smo ss gostilču ćz I lodri vat. {ZJam je soiobka naifa najfirej le nsnačsto diabetično čokobado, jiotsm jia ie tri in nato ie eno načeto. 2 učiteljico crfnico smo razjiredabe, da je čokolade naj C nekdo ukradsl v bližnji samojiostiszni trgovini in jih nato zatngeb, ko je ugotovil, da so čokoCads za diabetike, ^r I {ed ČUčenj eni smo naibi tudi vrvi, ki j ill je moj sosolec z nožem o drezat in jiotsgniC izjiod skab. Ob koncu akcije jia nas je natakar iz ^ l (o dr eg a vala jiova slasčičarno na kejiico sladoleda. (Verjetno ga je ta naia akcija razveselila in nam je s tem hotel na nsk način jiokazati, da nals dsCo ceni. Љата si želim, da bi talilne akcije fiotskale fiogosteje. Andreja FURLAN 6.a razred Osnovne šole Cirila Kosmača Piran eno zs '7TZ \ ( / ^ /JteTEjl ) [OKOUE 1 У■)< HACKE ^ St / (t /•■WtVTlSoV...) v r V.- NASTOPAJOČI NA 20. FESTIVALU MMS SO ZNANI Koprska agencija Plahutnik bo organizatorica tudi letošnjega -jubilejnega - festivala Melodije morja in sonca, ki bo 18. in 19. julija v portoroškem Avditoriju. Bralcem je seveda znano, da si je piranski župan lani močno prizadeval festival iz Kopra, kamor so ga odselili takratni organizatorji, pridobiti spet v Portorož. Kar mu je tudi uspelo; morda tudi s podelitvijo za slovenske razmere kar zajetne nagrade prvouvrščeni popevki. Na letošnjih 20. Melodijah morja in sonca bo na finalnem večeru nastopilo osemnajst popevk, ki jih je devetčlanska žirija izbrala med sedemdesetimi prijavljenimi. Prireditev bo imela tri dele: Najstniški MMS, Novo sceno, na kateri se bodo predstavili glasbeniki novih trendov ter seveda najodmevnejši finalni večer popevk. Zmagovalca Nove scene bodo izbirale žirije osemnajstih slovenskih radijskih postaj. V Ljubljani so 9. maja že izžrebali vrstni red popevk, ki jih bodo poslušale radijske žirije. Vrstni red nastopajočih na festivalu pa bo določil umetniški vodja Dečo Žgur. Da ne pozabimo omeniti vsaj nekatere zvezdniške nastopajoče na letošnjem popevkarskem delu festivala: Alenka Godec, lanska zmagovalka, Portorožanka Anika, Aleksander Mežek, Milan Rudan, Agropop, Faraoni, Pop design... m mi ' M w Svetovalec naše občine, g. Dimitrij Živec (stoji) glavni organizator festivala, g. Pavle Plahutnil pomaga pri žrebu. Prvi z desne je c. i-1 ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI. PRODAMO: - dvosobno stanovanje v Luciji 55 m2 - v Luciji končno vrstno hišo 150 m2 s prizidkom 80 m2,500 m2 zemljišča - v Luciji atrijsko hišo 95 m2,500 m2 zemljišča - v Dragonji hišo 300 m2,116 m2 gospod, poslopja, 7000 m2 zemljišča KUPIMO: - za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III. nad. plačilo z gotovino - v Fazanski ali Šolski ul. dvosobno stanovanje do III. nad. URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). PISMA PORTOROŽANU PIRANSKA KNJIŽNIČNA MREŽA IMA LUKNJE Spoštovani osmošolci Osnovne šole Lucija, z zanimanjem sem prebrala vaše javno pismo županu, gospodu Franku Fičurju, v katerem ste med drugim opozorili, da v vašem domačem kraju, v Luciji, pogrešate javno knjižnico. Vesela sem, da ste to storili prav vi, ki letos zapuščate osnovnošolske klopi. Že jeseni se boste razkropili po srednjih šolah od Pirana do Kopra in tudi drugod po Sloveniji. Pa vendarle se boste vračali v svoje domove, v stanovanjske bloke v Luciji. Kratek počitek, kosilo, potem pa spet delo, učenje, domače naloge. Da, tudi tedaj boste potrebovali knjige za obvezno branje, referate, seminarske naloge in nekateri med vami, "ki ste že cepljeni na knjige", tudi kar tako, iz radovednosti, za kratek čas in razvedrilo. Prelepo bi bilo, če bi lahko tedaj šli na kratek sprehod do knjižnice v Luciji, tam morda srečali sošolko ali sošolca, mimogrede pobrskali po internetu, dobili želeno knjigo, jo naročili in rezervirali, če je trenutno ne bi bilo na zalogi. Da ne govorim o izposoji drugega, danes tako privlačnega multimedijskega gradiva, ki je na razpolago že v marsikateri knjižnici. Tudi mi v Mestni knjižnici Piran bi bili zadovoljni, če bi vam lahko to nudili. Verjamemo, da je mogoče, saj smo se prepričali na lastne oči, kako je to urejeno drugod po Sloveniji. Zapeljite se na primer do Sežane, pa boste videli, da imajo svojo podružnično knjižnico tudi v Divači. V Divači živi 3775 ljudi, v Luciji pa nad 7000 prebivalcev. Veste, včasih nam je v Piranu malce nerodno, ko pridejo poleti v knjižnico ljubljanski otroci, ki so tu na počitnicah in se zmrdujejo, ker nimamo tega ali onega. Kaj naj odgovorimo vam? Ne gre torej za ustanavljanje nove knjižnice, kot morda misli naš župan, temveč za nujno širitev knjižnične mreže v občini Piran. Gre za vzpostavitev enote - izposojevališča - v Luciji; torej za to, kar je nujno potrebno iz več razlogov in na kar opozarja že vrsto let tudi naša ustanova. Nedvomno je, da ste eden izmed zelo pomembnih razlogov tudi vi - mladina in vaše potrebe. Čestitam vam, da ste se javno oglasili in izrazili svoje utemeljene zahteve. Pravijo, da je javna knjižnica praktična demonstracija zaupanja demokratične družbe v izobraževanje, znanje, kulturo; da morajo biti storitve javne knjižnice na voljo vsem prebivalcem po načelu enake dostopnosti (iz več vidikov) in brez zadržkov... Lahko samo upam z vami, da bo ta lokalna skupnost to zaupanje v bližnji prihodnosti res udejanjila. Do takrat ste dobrodošli v naši edini splošnoizobraževalni knjižnici v Piranu. Vi in seveda tudi vaše mame, ki žal prevečkrat za vas in namesto vas iščejo potrebno literaturo in drugo gradivo za vaš študij. Želim vam uspešen zaključek osnovne šole. Oriana Košuta Krmac, ravnateljica Mestne knjižnice Piran P.S.: Ob mednarodnem dnevu mladinske književnosti smo v Mestni knjižnici v Piranu pripravili srečanje z mladinskim pisateljem Mihom Matetom. Povabili smo šolarje od Sečovelj do Pirana. Prišlo vas je veliko, čez sedemdeset otrok; preveč za našo utesnjeno čitalnico. Srečanje smo v zadnjem trenutku prilagodili za dve skupini. Zato so morali vaši mlajši vrstniki za uro na sprehod po Piranu in tedaj je naključje hotelo, da so srečali župana in mu potožili. Menda jim je odgovoril naj drugič pripravimo srečanje v občinski avli. Rada bi povedala županu, da je namen takšnih prireditev privabiti čimveč mladih bralcev v knjižnico. Za kulturne prireditve v občinski hiši pa je zagotovo veliko drugih priložnosti. 'V *M)WJ\M ao leti« se^ >T>\L KAR* 3-KKKT N/ *4\KOU rtlSEM SR.EĆM- KAKŠNEGA; c tum sta ! Privoščite si najslastnejše dobrote iz pekarne Stari pek. Slaščice za vse sladkosnede dobite v sladkem boutiqu prekarne Stari pek v Luciji (nasproti vhoda v videoteko) ali v slaščičarni Mignon v Portorožu. Sladek dober tek vam želita V ............' ............................................. 'Џ; ■ ..... PISMA PORTOROŽANU OKOLJE PRISLUHNILO PROŠNJI STANOVALCEV ZA PIRANSKIM POKOPALIŠČEM Med prvomajskimi prazniki je stanovalcem, ki živijo za piranskim pokopališčem, resnično prekipelo. Ob zabojnikih za smeti, ki stoje ob koncu pokopališkega zidu na robu ceste za Fieso, se je nakopičilo odpadkov, da je že presegalo vse razumne meje. Bilo jih je toliko, da jih zabojniki enostavno niso mogli več sprejeti. Psi, mačke in veter so potem opravili še svoje in smeti raznesli vsenaokrog. Stanovalci so večkrat zaman opozorili komunalno podjetje Okolje, da je zabojnikov za potrebe soseske za pokopališčem premalo, ker so jih odkrili tudi drugi prebivalci iz Fiese, Pacuga in bližnje okolice. Zaman je bilo tudi opozarjanje stanovalcev ob pokopališču, da tam ni javno odlagališče. Kupi smeti so se še posebej povečali ob nedeljah, ko so se avtomobili z obeh smeri ustavljali pri zabojnikih in odlagali smeti ne le v zabojnike, pač pa tudi poleg njih. Lokacija je bila zelo priročna. Ustavil si avto in se enostavno, včasih ne da bi izstopil, odkrižal nepotrebne navlake in si prihranil pot na sanitarno deponijo v Dragonjo ali kam bliže. No, katastrofalno stanje po prvomajskih praznikih je končno Prepričalo delavce in odgovorne OKOLJA, da so začeli razmišljati, kako bi našli rešitev problema in se posvetovali s prizadetimi stanovalci. V nekaj dneh so nato stanovalcem razdelili zabojnike za smeti - za vsako hišo enega, določili so dneve odvažanja in zbirno PISMA PORTOROŽANU mesto za zabojnike. Tako so torej - v veliko zadovoljstvo stanovalcev - ukinili staro neprimerno lokacijo zabojnikov ob pokopališkem zidu. S to potezo je bilo hitro in enostavno poskrbljeno za red v tem delu Fiese. Menim, da bi s podobnimi potezami - s sodelovanjem Okolja in krajanov - lahko marsikje uredili problem zbiranja in odvažanja odpadkov. Tako bi poskrbeli za lepši izgled našega mesta in okolice. V imenu stanovalcev soseske za pokopališčem se zahvaljujem OKOLJU in še posebej Mitju Jančarju, ki se je osebno zavzel za rešitev našega problema in učinkovito ukrepal. V imenu stanovalcev soseske za pokopališčem Nataša Umek TRDITVE "ZELENIH PIRANA" POVSEM ZELENE Piranski župan presenečen nad vztrajnostjo praznih obtožb Na obširen članek z naslovom "Dve leti po sprejemu proglasa o zeleni občini", objavljenem v aprilski številki PORTOROŽANA se je odzval največkrat omenjeni, piranski župan FRANKO FIČUR, ki odgovarja takole: "Histeričnost, s katero mi "ideolog" Zelenih Pirana, Žare Lipušček piše javna pisma domala že dve leti in ob tem strastno in hlastno čaka, da z vsaj kakšnim mojim odgovorom dobiL smisel svojega nadalnjega bivanja, me je najprej presenečala, zda pa me po malem že žalosti. Kaže namreč, da še tak dober namen župana ne žanje velikih uspehov; še posebej zato ne, ker nasprotniki prav vsako pobudo pričakajo z drugega konca. Je že res, da morajo Zeleni Pirana ob "svojih" dnevih (Dan zemlje, ...) svojim redkim volilcem kaj povedati. Vendar pa se mi izbor tarče, kamor bodo metali svoje prazne obtožbe, ne zdi pravi. Še posebej, ker sem razbral njihov namen: tu je piranski župan, nebranjeno ime z domnevno neprave stranke in plen bo uspešen in predvsem lahek. Praznost, neoprijemljivost in dobesedna abstraktnost obtožb namreč kažejo ne samo na pomanjkanje kakršnihkoli dokazov za prazna podtikanja, marveč tudi na pomanjkanje idej, kako se tega lotiti. "Ideologu" je teh idej zmanjkovalo že pred nekaj leti, ko je bil, na srečo piranskih občanov samo kratko obdobje, član prejšnje (lokalne - op. uredništva) vlade. Uspehi njegovega članstva so vidni še danes, ko smo pri komunalnem opremljanju, kar je vztrajno preprečeval, v zamudi kar nekaj let. Na veliko škodo vseh prebivalcev zelene občine Piran. Govoriti kar takole, vztrajno in brez prestanka, da piranski župan podpira hrup, da podpira nočne urnike lokalov, da mu je všeč hrup z letališča, da umešča gradnjo gokart steze v naravni rezervat, da opleta s prometom, da podpira črne gradnje..., da ne naštevam ostalih nesmislov, je čisto navadno brcanje v temo. Res pa je, da je piranska občina relativno majhno, gosto poseljeno in s premnogimi interese prepleteno območje, kjer si lahko prav vsak išče svoj dober kos kruha. In - kakršnakoli družba smo že, obstajajo službe, večinoma z državno in ne občinsko pristojnostjo, ki morajo bdeti nad vsakokratnim razpletom. Državne službe (sanitarna) merijo hrup, državne dajejo dovoljenja (upravna enota) za obratovanje lokalov, državne službe (sanitarna) nadzirajo nočni urnik obratovanja lokalov, državne službe nadzirajo tudi črne gradnje. Naši ("moji") komunalni nadzorniki nimajo pooblastil za ukrepanje! Občutek imam, da odmaknjenost neizvoljenih - torej nepriljubljenih ljudi od moči - nekatere posameznike prizadane bolj, kot so si mislili, da jih bo, ko so kandidirali. Pa potem niso bili izvoljeni! Vsekakor je res, da se nisem zavzemal za umestitev gokart steze v naravni rezevat. Letališče je sicer občinska last. Njegovo za- E^r1 PISMA PORTOROŽANU It^r Prt)e Pa ie zagotovo v domeni države. Hrup nad njim morajo nadzirati pristojne državne službe. In če je priključevanje Malije na naše komunalno omrežje - sicer dolg naše občine do izolske, ki je ta poseg plačala - sporno dejanje, potem ni človeka, ki bi na to obtožbo odgovoril. Bi Zeleni tudi morebitno neuresničitev te priključitve prišteli med napake župana?? Da si skupaj s svetniki ne prizadevam za pameten prometni razplet, je absurdna trditev, saj tudi Zeleni nimajo pametnega predloga za to težko vprašanje. Naravnanost (zelena - op. uredništva) občine se vsekakor pozna v novem odlagališču za odpadke, v gradnji novih čistilnih naprav v Sečovljah in v Dragonji, v novi komunalni opremi, v večji urejenosti naselij. Hrup pa je, na žalost, odmev velikega števila ljudio, ki prihajajo v našo občino. Mnogi vedo, da se sam in moji sodelavci trudimo po najboljših močeh in da nismo neuspešni! Tiskovna konferenca in dosedanja pisma (Zelenih Pirana - op. uredništva) se mi kažejo torej kot poskus opozoriti nase, na stranko in na pokončnost, saj življenje v brezzračnem prostoru anonimnosti ni najboljša drža. Še posebej, ker je življenje ena sama bitka za volilce in poskus, da nas potem izberejo. Spoštujem delo društev in prizadevanja, da bi živeli v urejenem in zdravem okolju. Besedni napadi na moje ime pa teh naporov ne bodo pomnožili, marveč le ustvarjajo vtis, da gre pobudnikom zgolj za dodaten hrup, ki naj jim prinese nekaj ulova. Misel, da uprizarjajo Zeleni Pirana te neupravičene napade name iz čistega dolgčasa, pa se mi - celo za to stranko - zdi zelo neresno dejanje! S spoštovanjem, piranski župan FRANKO FIČUR KDO ZARES ODLOČA? V nedavni polemiki z Žaretom Lipuščkom, predsednikom Zelenih Obale v Primorskih novicah piranski župan trdi, da pravzaprav on, to je župan, o občinskih zadevah ne odloča - da torej vse bistvene odločitve sprejema občinski svet. Po tej trditvi lahko (nepoučeni) bralec zaključi, da so za neurejeno stanje v občini Piran, za slabe odločitve pravzaprav popolnoma odgovorni občinski svetniki. Ker sem tudi sam svetnik v svetu občine Piran, tako trditev v celoti zavračam, ker je neargumentirana in neresnična. Dejstvo, da občinski svetniki sprejemamo splošne akte (to je občinske odloke) je sicer resnično. To je pa tudi vse. Poglejmo si najprej, kakšen status imajo občinski svetniki. Občinski svetniki so neprofesionalni funkcionarji, kar pomeni, da imajo svoje redne službe. Opravljanje svetniške funkcije je zanje le dodatna obremenitev. Občinski svetniki se enkrat mesečno ses-tanemo za nekaj ur (včasih še to ne), da sprejmemo (ali tudi ne) določene odločitve. Za razliko od svetnikov pa ima župan na voljo celoten občinski kadrovski aparat (50,60 ljudi), ki so (vsaj) 8 ur dnevno v službi in so zadolženi za pripravo kvalitetnih odločitev, ki naj bi jih tudi izpeljali. Nemogoče je torej od neprofesionalnih Ißf^ frizerski salon metropol Slavics Udovič s.p. GH Metropol Portorož, Obala 75a Tel.: 066/74493 Nega las Vaši lasje Vam bodo hvaležni in v ponos. Storite kaj za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las. SLADKORNA BOLEZEN IN POMEN AKTIVNOSTI DIABETIKOV Zveza društev diabetikov je lani novembra praznovala 40. obletnico delovanja in 75. obletnico odkritja inzulina. Danes je v svetu registriranih 200 milijonov sladkornih bolnikov. V Evropi jih je 22 milijonov, 45 milijonov pa jih je potencialnih bolnikov. Dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo, je več: nepravilna prehrana, premalo gibanja, stresno življenje. Pridružuje se jim tudi premalo znanja o sladkorni bolezni. V Sloveniji je znanih (registriranih) okrog 80.000 bolnikov ter vsaj še toliko nediagnostičnih in tistih, ki so resni kandidati, da zbolijo. Pri nas deluje 37 društev, v katere je včlanjenih okoli 20.000 diabetikov. Društva so pomembna za izboljševanje položaja sladkornih bolnikov v družbi. Človek pač sam ne more doseči, kar lahko složno, s skupnimi cilji doseže 20.000 ljudi. Ob 40. obletnici je Zveza društev sladkornih bolnikov Slovenije za svoje dosežke prejela častni znak svobode Republike Slovenije. Društvo v piranski občini šteje 40 članov, vodita pa ga predsednica ga. Nada Pukšič in sekretarka ga. Irma Fonda. Bolnikov, ki so v oskrbi v Dispanzerju za diabetike, pa je kar 620. Vendar pa kljub prizadevanjem voditeljic društva, da bi bilo članov čimveč, je odziv diabetikov majhen. Želeli bi opozoriti, da je društvo pomembno za izmenjavo izkušenj, pridobivanja znanja in vpliv na kakovost zdravljenja ter pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Program delovanja Zveze društev sladkornih bolnikov temelji, med osalim, na Saintvintcenski deklaraciji, ki je bila sprejeta 1989 v Italiji. Poglavitna cilja deklaracije sta stalno izboljševanje zdravstvenega stanja in izenačevanje kakovosti in dolžine življenja z ljudmi, ki nimajo diabetesa, pa preprečevanje in oskrba sladkorne bolezni ter njenih zapletov. Slovenska Zveza je od leta 1992 tudi pridružena članica mednarodne diabetične federacije (IDF) s sedežem v Bruslju ter v odboru za nadzor uresničevanja omenjene deklaracije. Za boljšo kvaliteto življenja sladkorni bolnik potrebuje: začetno znanje o bolezni in njenem zdravljenju ter zapletih; utrjevanje in prakticiranje znanja; nasvete za usklajevanje bolezni z vsakdanjim življenjem; iskanje novih znanj o bolezni in izkušnjah drugih, nasvet in pomoč ob pojavu drugih zdravstvenih težav. Strokovna služba v zdravstvenem domu Piran se nenehno izpolnjuje, da bi izboljšala kakovost zdravstvenih storitev. Želeli bi si, da tudi sladkorni bolniki sami posvetijo več pozornosti samoizobraževanju in boljši samooskrbi. Če želite več informacij o društvu, lahko pokličete vsak torek in četrtek na tel.št. 061/131 63 44. Tajnica zveze društev diabetikov Slovenije, ga. Marija Cerar vam bo odgovorila. Lahko tudi pišete na naslov: Zarnikova 3, 1000 Ljubljana. Le s skupnimi močmi se lahko spreminjajo pomembne reči. V naslednji številki Portorožana, ob dnevu sladkornih bolnikov, ki bo 16. junija, bomo napisali, kaj je pomembno vedeti o sladkorni bolezni. Tatjana Detoni, višja med. sestra Milica Maslo, prof. zdrav, vzgoje PISMA PORTOROŽANU svetnikov brez "svojega" strokovnega aparata pričakovati, da bodo pripravljali kvalitetne občinske odloke. To je konec koncev naloga strokovnih služb občine, sicer je njihovo delo nepotrebno. Če so torej določene odločitve slabe ali neživljenjske, je to v pretežni meri zasluga predvsem občinskih uradnikov. Primerov za to je veliko. Za izvajanje občinskih odločitev je kot prvi odgovoren župan s svojo vojsko občinskih uradnikov in svetovalcev. Župan je tisti, ki daje strateške usmeritve, župan je tisti, ki komandira občinskim uradnikom. Če pa župan meni, da bodo občinski svetniki izvajali odločitve in prevzemali odgovornost za njihovo izvajanje, potem gre očitnD za pomoto v dojemanju funkcije občinske uprave. Občinski svetniki gotovo lahko prevzamemo svoj del odgovornosti za določene anomalije v občini Piran, vendar pa je ob tem treba vedeti, da je župan tisti, ki odloča npr. o pripravi in razporeditvi denarja iz občinskega proračuna, o uresničevanju občinskih odlokov, o nadzoru njihovega izvajanja in podobno. Svetniki, ki nimamo na razpolago kadrovskega in finančnega aparata občine, še manj, da bi odločali o kakršnih koli finančnih zadevah - razen o sprejemanju proračuna, ki ga pa tako ali drugače diktira župan - ne moremo potem nositi odgovornosti za večino zadev v občini Piran, ki so neurejene. Za ilustracijo v kolikšni meri smo občinski svetniki pravzaprav podrejeni županu in upravi, nemara najbolje priča tudi dejstvo, da smo morali svoje seje (seje občinskega sveta) prilagoditi delovnemu času občinskih uradnikov - to je od 9. do 15. ure in niti minute dlje. V večini občin po Sloveniji - tudi v Izoli in Kopru - pa je ravno nasprotno: seje občinskega sveta potekajo v popoldanskem času. Občinski svet je vendarle (naj bi bil) najvišji politični organ v občini Piran, ki so ga volili vsi njeni stani prebivalci z volilno pravico. Žal pa je župan ob asistenci uradnikov - seveda z zavezništvom zakonodaje - funkcijo občinskega sveta omejil na neke vrste "posvetovalni" organ (po sili razmer - ker pač že je). Če občinski svetnik "prosi" katerega od občinskih uradnikov za pomoč, mu le-ta mirno lahko osle pokaže. Če pa mu ukaže župan, bo to seveda takoj naredil, kar niti ni čudno, saj je delovno-pravno in eksistenčno-dohodkovno odvisen od njega. Del krivde za takšno stanje nosimo seveda tudi občinski svetniki sami, ker smo pač dopustili očitne nezakonitosti in zlorabo zaupanja nekaterih občinskih svetnikov, ki sočasno opravljajo tudi delo v občinski upravi ali v paraupravnih organizacijah, čeprav to po zakonu ni dovoljeno. Če primerjamo dejansko in formalno politično moč v občini Piran, je ta po moji oceni okoli 90% v korist župana, kar ostane (10%) pa je v rokah svetnikov. V takšnem razmerju je potemtakem tudi odgovornost za stanje v občini Piran. Marko Zorman POHVALA Naj izkoristim še to priložnost in vas vse pohvalim. Moram reči, da vam gre dobro od rok in smo lahko ponosni, da imamo tako kvaliteten lokalni časopis oz. informator. Vsem tudi iskrene čestitke za 1. maj. Maja Ravbar Pripis uredništva: Dobro blago se samo hvali, pravijo. A mi imamo rajši, da nas hvalijo drugi. Bralki Maji se zahvaljujemo za lepe besede. Ob prvem maju pa - vračamo vam (čeprav zakasnele) čestitke z željo, da bi se v Sloveniji praznika zares veselili in ne le ugotavljali, da je pravic za delavce vse manj, brezposelnih Pa iz leta v leto več... KU L-(T)-URA * Meduza 2 - V galeriji Meduza 2 v Piranu je od 23. maja razstava del akademske slikarke Majde Skrinar iz Kopra, ki sodi v mlajšo generacijo primorskih ustvarjalcev. Leta 1990 je končala študij arhitekture na ljubljanski Univerzi s projektom garažne hiše v Piranu, za kar je leta 1991 prejela študentsko Plečnikovo nagrado, leta 1993 je diplomirala še iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani in se izpopolnjevala na Univerzi v Coimbri na Portugalskem. V Meduzi 2 bo prvič razstavljala miniaturne slike v tehniki oljnatih pastelov na papirju. V avtoričinih delih izstopa težnja, da je podoba prežeta s posebnim atmosferskim fluidom, s sublim-nostjo intimnega značaja in s posebno toplino osvetljenega eksteriera. Prodajna razstava slik Majde Skrinar bo v piranski Meduzi 2 do 26. junija tega leta. * Ob Svetem Rešnjem telesu otvoritev razstave Skupnost Italijanov iz Pirana prireja 24. maja v Padni 2. EX TEMPORE. Otvoritev razstave je v nedeljo 1. junija ob 16. uri v galeriji Božidarja Jakca v Padni, ko praznujejo slovestnost Sv. Rešnjega telesa. Ob otvoritvi bo nastopil mladinski pevski zbor iz Šmarij pri Kopru. Lepo vabljeni! * 25 let Avditorija Kulturni in kongresni center Avditorij Portorož praznuje letos svoj 25. rojstni dan. Seveda nameravajo v Avditoriju svojo četrtino stoletja obstoja tudi primerno proslaviti. Ob tej priložnosti so povabili ljubljansko Opero in balet, ki bo 11. julija premierno uprizorila opereto Johanna Straussa Cigan baron. Ob 25-obletnici pa bodo izdali tudi svoj almanah. K pripravi publikacije vabijo delavci Avditorija tudi sokrajane in redne obiskovalce njihovih prireditev. S svojimi anekdotami in utrinki, povezanimi z njihovim zavodom, bi lahko prispevali k pestrejši vsebini publikacije, ki bo izšla ob 25. letnici. ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% j nad 20.000 SIT možnost i na obroke. /No/E PATRULJAŠI TURISTIČNEGA DRUŠTVA PORTOROŽ -ZMERAJ NA PREŽI Turistična patrulja Turističnega društva Portorož se je 12. maja spet odpravila na sprehod, da bi ocenila, kako so prebivalci od njenega zadnjega sprehoda poskrbeli za urejenost svojega okolja. Žal so patruljaši lahko ugotovili, da krajani še vedno premalo skrbimo za urejeni izgled naše okolice. Tokrat patrulja še posebej graja JADRALNI KLUB "PIRAT" (pri Srednji pomorski in prometni šoli), kjer se nahaja zvrhan zabojnik odpadkov, nihče pa ne pokliče pristojne službe, da bi ga izpraznila, ter PARK PRED STARIM HOTELOM PALACE, ki žalostno propada (brez cvetja in z nepokošeno travo). Javno pohvalo sta si tokrat prislužili restavraciji "PRIMORKA" v Strun-janu ter "VILA MARIJA" in Visoka hotelirska in turistična šola v Portorožu, saj redno skrbi za lepo urejeno okolico. Turistično društvo Portorož in njegova patrulja ob tej priložnosti še enkrat pozivata vse občane, naj "pometejo pred svojim pragom", saj prijeten izgled okolice pomeni tudi dobro počutje v njej. Še posebej pa so vabljeni tisti, ki želijo sodelovati na tekmovanju za ZLATO VRTNICO 97 - za lepo, urejeno in čisto okolico - da izpolnijo naslednjo prijavnico in jo do 30. maja letos pošljejo na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ, Obala 16, 6320 Portorož. Vse prijavljene je turistična patrulja začela ocenjevati že v mesecu maju. Ob koncu prvega kroga (maj-junij) bo Portorožan objavil prve tri najbolje uvrščene v posamezni kategoriji. Drugi krog bo zajel avgust - september. Priznanje "Zlato vrtnico" bodo prejeli tisti, ki se bodo najbolje odrezali vse leto. Podeljene bodo ob svetovnem dnevu turizma: 27.9.97. ___ PRIJAVNICA: prijavljamo se za tekmovanje v urejenosti okolice za Zlato vrtnico '97 v kategoriji: (podčrtaj ustrezno): 1. hoteli 2. manjši nastanitveni objekti (penzioni, apartmaji) 3. gostinski lokali 4. poslovni objekti (tur.agencije, trgovine, podjetja) 5. športne površine 6. plaže 7. parki in zelenice 8. ulice 9. individualne stanovanjske enote 10. šole 11. vrtci NAS NASLOV: Kontaktna oseba: NASMEjMO Si S PORTOROŽANOM JANtZKOVA DOMAČA NAI OGA: POLETJE JE PRED VRATI (Ршл spisi Bliža se najlepši čas v letu - čas brez šolskega pouka. Tudi kopalna sezona se je uradno že začela; menda so bili o tem poučeni celo svetniki v raju, saj je sveta Zofija, imenovana Polulana, tisti dan obzirno začepila svoj mehur. Je rekel moj tata, da se je bržkone veseljačila s tremi ledenimi možmi (ki so godovali nekaj dni pred Zofijo), saj so se tudi oni izneverili svojim navadam in pozabili poslati mraz v naše kraje. Po tatovem mnenju se je začela sploh vsa nebeška druščina zgledovati po naših politikih, ki kaj radi pozabijo na dolžnosti, kadar jih le-te motijo pri kakšni osebni zadevi. Prav zato bo menda tudi Avditorij še lep čas zaman čakal na obljubljeni denar za obnovo, saj so gospodje iz ministrstev čezmerno zaposleni z načrti za svoj poletni dopust, katerega seveda ne bodo preživeli v Portorožu. Dva nevsakdanja dogodka sta naznanila začetek kopalne sezone. Prvi je bil splošna čistilna akcija kraja. Moj tata pravi, da bi zanjo porabili pol manj časa in denarja, če bi občinska vlada že končno uvedla stroge kazni za malomarno ravnanje z odpadki. Ko bi stanovanjske hiše, posamezniki in podjetja nekajkrat plačali zasoljene zneske, bi bila hitro druga muzika! Občina pa bi kar lepo zaslužila, saj bi že samo komunalno podjetje (glede na svojo vestnost pri odvozu smeti) plačevalo take kazni, da bi s tistim denarjem lahko redno zaposlili vsaj ducat redarjev za nadzor nad smetmi. Med drugim so očistili tudi kopališča in tako poskrbeli, da bodo imeli turisti poleti spet dovolj prostora, kamor bodo metali pločevinke, plastično embalažo in druge pridobitve civilizacije. Tako lepo in nemoteno poteka mednarodna delitev dela: kar je tujcem zabava, je nam delo in zaslužek. Drug znamenit dogodek je bila Internautica, navtični sejem v Marini. Ta je bil namenjen tistim, ki jih figo briga, če je portoroška plaža čista ali ne, saj jim ladjice omogočajo plovbo v vse drugačne vode. Menda so na sejmu prodajali jahte po zelo ugodnih cenah, zato se čudim, da ni bilo navala, kakršen je bil, recimo, na sejmu rož. Ko sem to omenil mojemu tati, se je grozno razburil, češ da je javno govorenje o ugodnih cenah jaht navadna perverznost in klofuta tistim, ki se komaj preživljajo, čeprav trdo in pošteno delajo. Ko pa sem ga vprašal, če so te cene dosegljive povprečnemu Slovencu s povprečno plačo, se je začel tako histerično smejati, da se je moja mama prestrašila, misleč, da je dobil živčni zlom. Strogo mi je zabičala, naj ga ne mečem iz tira s takimi težkimi stvarmi, pa sem si zato zadnji hip premislil in ga nisem vprašal, koliko bo slovenskega davkoplačevalca stalo portoroško bivanje in sestanek predsednikov srednjeevropskih držav; saj si revež še od papeževega obiska ni dobro opomogel! Po drugi strani pa tak denar ni povsem proč vržen, saj so, konec koncev, obiski tujih državnikov enkratna turistična reklama! Ne moremo pričakovati, da se bo vsako leto kakšno NATO-vo letalo brezplačno zarilo v sečoveljsko blato in s tem poneslo našo slavo v svet! Da bi mojega tato malo potolažil, sem mu povedal novico o tem, kako je občinska vlada odobrila proračunska sredstva za gradnjo telovadnice za sečoveljsko osnovno šolo. Žal ga niti te besede niso spravile v dobro voljo. Čemerno je odvrnil, naj primerjam hitrost gradnje kulturno-prosvetnih objektov pri nas s hitrostjo procesa izumiranja Slovencev, pa bom ugotovil, da je komaj kaj verjetnosti, da bi se kdaj v tisti stavbi prerivali osnovnošolčki. Bolje bi bilo, je rekel, ako bi občina spremenila načrt in postavila dom za svoje upokojene birokrate - to je namreč edina rasa, ki ne bo nikoli izumrla. Potem je moj tata izjavil, da ga je od vseh teh pogovorov začela boleti glava in da gre malo na svež zrak. Moja mama ga je prijazno vprašala, če to morda pomeni, da so v bifeju "Pri žejni sipi" že postavili mize na vrt. Tata je odvrnil, da nič ne ve o tem, da pa bo pogledal, kako je s to stvarjo, če bo slučajno šel tam mimo. Jaz pa sem sedel k mizi in se lotil domače naloge. Sonja Požar, Lucija DJ borzno posredniška družba ID PFC _llnterfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje, vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing. □1_15 PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Denis BIRSA 1.500,00 tolarjev, Franc LESK0VŠEK iz Lucije 5.000 tolarjev, Irena SIM0N0VIČ s Senčne poti 2.000 SIT, Mary C0LJA z Vilfanove ulice 2.000 SIT in TER.PAN., d.o.o. Sečovje 10.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka / numero 5 * maj / maggio 1997 * letnik / anno VII * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris K0ČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * urejanje Livija SIKUR ZORMAN * tisk / stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * naklada / tiratura 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * E-mail: portorozan@bigfoot.com * tel.: 066 / 73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Andreja FURLAN, Milan EMERŠIČ, Vojka ŠTU-UR, Alberto PUCER, Sonja POŽAR, Fulvia ZUDIČ, Tatjana ÜET0NI, Milica MASLO, Marta BESENIČAR, Valentina KLEMŠE, Alja PRESTRL in še kdo.. Vinjete Sandro SAMBI PROGRAMMA GIUGNO 1997 * Domenica 1 giugno alle ore 16.00 alla Galleria "BOŽIDAR JAKAC" di Padna: inugurazione della mostra dell' EX-TEMPORE. Parteciperanno il Trio vocale "LA BORA" della Comunita' degli Italiani di Pirano ed il Coro giovanile di Šmarje. (La mostra rimarra' aperta fino al 7 giugno 1997). * Giovedi' 5 giugno alle ore 20.00 in Casa Tartini: CONCERTO al violino Tatjana Janovska-Faber accompagnata al pianoforte da Bojan Glavina. In programma musiche di Mozart. * Sabato 7 giugno alle ore in Casa Tartini: "ILLUSTRARE UN LIBRO SIGNIFICA....USARE L'IMMAGINE COME COMPAGNA DI VIAGGIO DELLE PAROLE... COME PARTE DEL RACCONTO". Incontro con la famosa illustra-trice italiana Paola Sapori. La mostra rimarra' aperta per due settimane. * Venerdi' 13 giugno alle ore 20.00 in Casa Tartini: inaugurazione ufficiale della biblioteca "DIEGO DE CASTRO". 4 Martedi117 giugno alle ore 18.00 in Casa Tartini: Saggio del CORSO DI CHITARRA guidato da Vanja Pegan. * Sabato 14 giugno: gita a Venezia con visita guidata da Aurora Fonda alla Mostra "ARTE DEL NOVECENTO". La pittura FlAMMINGA e OLANDESE da VAN GOGH, ENSOR, MAGRITTE, MONDRIAN AI CONTEMPORANEI. La gita e' organizzata grazie alla collaborazione dell' agenzia turistica MAONA. * Lunedi' 16 giugno alle ore 18.00 in Casa Tartini: Saggio del CORSO Dl VIOLINO guidato da Bruno Čibej. * Mercoledi' 18 giugno alle ore 18.00 in Casa Tartini: Saggio del CORSO DI PIANOFORTE guidato da Milada Monica. * Lunedi' 23 giugno alle ore 20.00 in Casa Tartini: presentazione del GRUPPO DI MODA-DESIGN guidato da Fulvia Zudič con sfilata di moda. * Venerdi* 27 giugno alle ore 21.00 nel Duomo di San Giorgio: CONCERTO DELL' ORCHESTRA OPERA GIOCOSA DEL FRIULI -VENEZIA GIULIA, diretta da Severino Zannerini. Solisti: flauto, Giorgio Blasco, chitarra, Ennio Guerrato. In programma musiche di Antonio Vivaldi, Giuseppe Tartini, Samuel Barber e Ferdinando Carulli. * Sabato 28 giugno al G.H. EMONA DI SAN BERNARDINO: 30 EDIZIONE DEL PREMIO D'ARTE E DI CULTURA "ISTRIA NOBILIS-SIMA". ODESON d.o.o. PRODAJA VODO INSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVtNDITA MATERIALE IDRAULICO LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/771-998 VSAK DAN - OGNI GIORNO 8.00 - 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00 Plačilne kartice Banke Koper d.d. Pridružite se 155.000 imetnikom prve vseslovenske plačilne kartice Activa in kombinirane mednarodno veljavne kartice Activa-Eurocard/MasterCard ter spoznajte prednosti enostavnega in varnega poslovanja. Banka Koper ponuja sledeče plačilne kartice iz družine Activa: • Activa, Zlata Activa, • Activa-Eurocard/MasterCard, Zlata Activa-Eurocard/MasterCard, • poslovna kartica Activa-Eurocard/MasterCard • in nova kartica Activa-Maestro. Natančnejša pojasnila o pridobitvi in uporabi plačilnih kartic lahko dobite v vseh poslovnih enotah Banke Koper, vabljeni! Dokazujemo z dejstvi Banka Koper i» s. PRIMORSKI SEJEN Portorož 28.5.-1.6.1997 flagradno žrebanje vstopnic. Dobitek osebni računalnik. A Popeljite se na sejem z atraktivno / turistično vožnjo s sejemskim vlakom. Vlak bo vozil v času sejma vsak dan od >" 10.00 do 22.00 (petek in soboto do ^^^^^^^^^^^^^ Sreda 28.5. 1997 D.J. TIME z nagradami Zmelkow in 7+ kvartet Četrtek 29.5.1997 5kupina AVTOMOBILI D J. TIME z glasbenimi gosti Petek 30.5. 1997 Skupina HALO in Anika Horvat. Plesni večer s skupino Make Up in DJ. TIME Sobota 31.5 1997 Mef in skupina NOB KARAOKE 5MOW in D .J. LOVRO Katy Acrobatic Cabare 5how hedelja 01.6. 1997 ŽREBANJE V/STOPNIC z DJ. TIME in voditelji žrebanja - skupino ZUPAN, NAQRADA OSEBNI RAČUNALNIK Vsak dan na prireditvenem odru obilo zabave in dobre glasbe. 23.00), na relaciji Piran-Portorož-Lucija-lzola-Koper^^^—^^^ ^4 Urnih sejmišča Vsa K dan 12.00-22 00 Petek, Sobota 12.00-23 00 BREZPLAČEN PARKING, SEJEM •RA* FAIR* MESSE 26 portorožan it• S Maj 1997 r AUDITORIO PORTOROSE biglietti d'ingresso possono essere acquistati nei giorni eriali dalle 8.00 alle 14.00 presso l'ingresso dell'Auditorio tel 747 230), oppure due ore prima dell'inizio della appresentazionc presso la biglietteria (tel. 746 610). GIUGNO 1997 INNAUGURAZIONE DI ESTATE-CULTÜRA1997 IN OCCASIONE DELL'INCONTRO DEI PRESIDENTI DEI PAESICENTROEUROPEI enerdi 6 giugno die 18.30, Piazza Tartini di Pirano nnaugurazione della scultura "Rosa dei venti" dell'autore Boris Podrecca die 19.30, Pirano in Ponta roncerto in piazza con TOrchestra di fiati della SAC Karol 3ahor di Pirano ille 20.00, Piazza 1. maggio di Pirano 1 gnippo Folcloristico della SAC Karol Pahor di Pirano ille 21.00, Portorose passeggiata ;i esibiscono le majorette della SAC Karol Pahor di Pirano die 21.30, Portorose passeggiata >avrinke e il gruppo folcloristico Sloga die 22.30, Golfo di Portorose ^JOCHI D'ARTIFICIO abato 7 giugno die 19.30, Pirano in Ponta onoerto ćd quartette ch sassofoni defla SAC Karol Pahor di Pirano enerdi 6, sabato 7, domenica 8 giugno >iazza dei pescatori a Pirano sposizione e vendita di manufaffi delTartiganato tipico sloveno abato 7 giugno alle 18.30 luditorio, sala principale OV. FESTIVAL INTERNATIONALE dei programmi televisivi porthi ZLATA KROGLA, solenne cerimonia di chiusura enerdi 6, sabato 7, domenica 8 giugno Carina di Portorose TTFEST '97 abato 14 giugno alle 19.00, Pirano in Ponta JN CALDO BENVENUTO presentazione delle attivita jnatoriali locali: Šavrinke lunedi 16 giugno alle 19.00 Auditorio, sala bianca: CONFERENZA L'uomo e la natura^ fondamenti della biodinamica e dell'ambientalistica: I veleni nel piatto oratore: Franc Božjak prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti, pensionati 500 SIT) venerdi 20 giugno alle 20.30, Auditorio, scena estiva SNG Opera e balletto di Maribor Marko Vezovišek: FAUST TV musical con Vlado Kreslin per grandi e piccoli, rock'n'roll Regia, musiche e testi: Marko Vezovišek Interprets Davor Herga, Marko Vezovišek, Alenka Tetičkovič, Alenka Pinterič, Vlado Kreslin, Jure Ivanušič, Vojko Pogačar, Alenka Ribič, Ksenija Jus Ballerini: Pia Mlekuš, Mihaela Matis, Aglaja Falcieri, Vladim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Marko Unterajter Faust TV Band: Skakafci Prezzo del biglietto in prevendita fino a tutto il 19-6-97: 1.000 SIT, al botteghino il 20-6-97: 1.500 SIT_ sabato 21 giugno alle 19.00, Pirano in Ponta UN CALDO BENVENUTO presentazione delle attivita amatoriali locali: II gruppo Folcloristico della SAC Karol Pahor di Pirano L'ingresso e libero. martedi 24 giugno alle 21.30, Portorose passeggiata Concerto in piazza con ('Orchestra di fiati della SAC Karol Pahor di Pirano in occasione della Giornata della Statualita. L'ingresso e libero. sabato 28 giugno alle 19.00, Pirano in Ponta UN CALDO BENVENUTO presentazione delle attivita amatoriali locali: l'Orchestra di fiati della SAC Karol Pahor di Pirano CINEMA domenica 1 giugno alle 20.30 Auditorio, sala principale commedia CREATURE SELVAGGE (Fierce creatures) di Robert Young, con Jamie Lee Curtis, John Cleese, Kevin Kline domenica 8 giugno alle 20.30 Auditorio, sala principale LARRY FLYNT - OLTRE LO SCANDALO di Miloš Forman, con Woody Harrelson, Courtney Love venerdi 13 giugno alle 20.30 Auditorio, sala principale MAXIMUM RISK di Ringo Lam, con Jean-Claude Van Damme, Natasha Henstridge domenica 15 giugno alle 20.30 Auditorio, sala principale IL SANTO (The Saint) di Philip Noyce, con Val Kilmer, Elisabeth Shue, Rade Šerbedžija sobota 21 giugno alle 20.30 domenica 22 giugno alle 20.30 Auditorio, sala principale BUGIARDO BUGIARDO (Liar liar) di Thorn Shadyac, con Jim Carrey, Maura Tiemey, Jennifer Tilly marted 24 giugno alle 21.30 Auditorio, scena estiva SHINE di Scot Hicks, con Geoffrey Rush, Noah Taylor, Armin Mueller - Stahl venerdi 27 giugno alle 21.30 Auditorio, scena estiva UNO SBIRRO TUTTOFARE (Metro) di Thomas Carter, con Eddie Murphy, Michael Rapaport domenica 29 giugno alle 21.30 Auditorio, scena estiva EMMA di Douglas Mc Grath, con Gwyneth Paltrow, Joni Collette L'abbonamento mensile per tutti i film e di 2.500 SIT. D prezzo del biglietto per lo spettacolo e di 600 SIT. Tutti I film sono in lingua originale. I programmi possono subire variazioni. PREVISIONE domenica 6 giugno alle 21.00, Pirano in Ponta Concerto del BIG BEND della RTV di SLOVENIA diretto da Lojze Kranjčan, solista Alenka Godec. In programma evergreen sloveni e brani di Glenn Miller.. venerdi 11 giugno alle 21.30 Auditorio, scena estiva Coro, corpo di ballo e orchestra Teatro Nazionale di Lubiana. Premiere dell'operetta di Johann Strauss LO ZINGARO BARONE e cellebrazione del 25 ANNTVERSARIO DELL*AUDITORIO. AVDITORIJ PORTOROŽ Vstopnice laliko kupite ali rezervirate vsak delavnik od 8.00 -14.00 ure v vratarnici Avditorija (tel. 747 230) in dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Avditorija (tel. 746 610). Elektronska pošta: kkpc-avditorij @ siol. net JUNIJ 1997 OTVORITEV KULTURNEGA POLETJA 1997 OB SREČANJU PREDSEDNIKOV SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV V OBČINI PIRAN petek, 6. junij ob 18.30 na Tartinijevem trgu v Piranu odkritje skulpture Roža vetrov avtorja Borisa Podrecce ob 19.30 na Punti v Piranu promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra KUD Karol Pahor iz Pirana ob 20.00 na Prvomajskem trgu v Piranu nastop folklorne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana ob 21.00 na portoroški ploščadi nastop Mažoretne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana ob 21.30na portoroški ploščadi Šavrinke in folklorna skupina ob 22.30 v Portoroškem zalivu OGNJEMET sobota, 7. junij ob 19.30 na Punti v Piranu Piranski kvartet saksofonov petek, 6., sobota 7., nedelja 8. junij na Ribiškem trgu v Piranu predstavitev slovenske obrti in prodaja izdelkov_ sobota, 7. junij, ob 18.30 Avditorij, glavna dvorana XIV. MEDNARODNI FESTIVAL TV špotnih programov ZLATA KROGLA, slovesna zaključna prireditev petek, 6., sobota 7., nedelja 8. junij Marina Portorož FITFEST '97 sobota, 14. junij, ob 19.00, na Punti v Piranu DOBRODOŠLICE, predstavitev ljubiteljske dejavnosti kraja: Šavrinke Vstopnine ni. ponedeljek, 16. junij, ob 19.00 Avditorij, bela dvorana: PREDAVANJE Človek - narava, osnove biodinamike in ambientalistike; strupi na krožniku predavatelj: Franc Božjak cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT) petek, 20. junij, ob 20.30 Avditorij, letno prizorišče Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor Marko Vezovišek: FAUST TV musical z Vladom Kreslinom za velike in male, rock'n'roll Režija, avtor glasbe in besedila: Marko Vezovišek Nastopajo: Davor Herga, Marko Vezovišek, Alenka Tetičkovič, Alenka Pinterič, Vlado Kreslin, Jure Ivanušič, Vojko Pogačar, Alenka Ribič, Ksenija Jus Plesalci: Pia Mlekuš, Mihaela Matis, Aglaja Falcieri, Vladim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Marko Unterajter Faust TV Band: Skakafci cena vstopnice v predprodaji do vključno 19. 6. 97: 1.000 SIT, na dan prireditve 20. 6. 97: 1.500 SIT_ sobota, 21. junij, ob 19.00, na Punti v Piranu DOBRODOŠLICE, predstavitev ljubiteljske dejavnosti kraja: Folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana Vstopnine ni. torek, 24. junij, ob 21.30, portoroška ploščad Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra KUD Karol Pahor iz Pirana na predvečer državnega praznika Vstopnine ni. sobota, 28. junij, ob 19.00, na Punti v Piranu DOBRODOŠLICE, predstavitev ljubiteljske dejavnosti kraja: Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran Vstopnine ni. FILMSKI PROGRAM nedelja, 1. junij, ob 20.30 Avditorij, glavna dvorana komedija ZVERINE (Fierce creatures) režija: Robert Young gl. vloge: Jamie Lee Curtis, Michael Palin, John Cleese, Kevin Kline nedelja, 8. junij, ob 20.30 Avditorij, glavna dvorana LJUDSTVO PROTI LARRY JU FLYNTU (The People vs. Larry Flynt) režija: Miloš For man; gl vloge: Woody Harrelson, Courtney Love petek, 13. junij, ob 20.30 Avditorij, glavna dvorana VARLJIVI OBRAZ VARNOSTI (Maximum Risk) režija: RingoLam; gl vlogi: Jean-Claude Van Damme, Natasha Henstridge nedelja, 15. junij, ob 20.30 Avditorij, glavna dvorana SVETNIK (The Saint) režija: Philip Noyce; gl vloge: Val Kilmer, Elisabeth Shue, Rade Šerbedžija sobota, 21. junij, ob 20.30, in nedelja, 22. junij, ob 20.30 Avditorij, glavna dvorana П, TI LAŽNIVEC (Liar Liar) režija: Tom Shadyac; gl vloge: Jim Carrey, Maura Tierney, Jennifer Tilly torek, 24. junij, ob 21.30 Avditorij, letno prizorišče SIJAJ (Shine) režija: ScotHicks; gl vloge: Geoffrey Rush, Noah Taylor, Armin Mueller - Stah petek, 27. junij, ob 21.30 Avditorij, letno prizorišče METRO režija: Thomas Carter; gl. vloge: Eddie Murphy, Michael Rapaport nedelja, 29. junij, ob 21.30 Avditorij, letno prizorišče EMMA režija: Douglas Mc Grath; gl vloge: Gwyneth Paltrow, Joni CoUette Abonma za VSE filme je 2.500 SIT. Cena vstopnice za filmsko predstavo je 600 SIT. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. _ NAPOVED nedelja, 6. julij, ob 21.00, na punti v Piranu Koncert BIG BENDa RTV SLOVENIJE pod vodstvon Lojzeta Kranjčana in s solistko Alenko Godec. Na programu bodo slovenske zimzelene melodije in skladbe Glena Millerja. petek, 11. julij, ob 21.30 Avditorij, letno prizorišče Operni zbor, balet in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Premiera Straussove operete CIGAN BARON ii praznovanje 25-LETNICE AVDITORIJA Portorož J IL GIARDINO D'INFANZIÄ LA COCCINELLA ИзУ INVITA ALL'ISCRIZIONE DEI BAMBINI NELLE SEZIONI D'ASILO DI PIRANO-LUCIA-SICCIOLE-STRUGNANO L'ISCRIZIONE E APERTA A TUTTI I BAMBINI DI ETA DA UNO A SEI ANNI POTETE SCEGLIERE PROGRAMMI DI DIVERSA DURATA E PAGAMENTO DIFFERENZIATO: PROGRAMMA COMPLETO da 6 a 9 ore PROGRAMMA DIMEZZATO da 4 a 6 ore PROGRAMMA RIDOTTO di 3 ore (solo per la piccola scuola) PER ULTERIORIINFORMAZIONI CHIAMARE AL NUMERO TEL. 770-411 SIETE INVITATI AFARCI VISITA! V- \ _____\ ДЈм ---s^ 1 1 M^/ f— ß\\ Ш INDIRIZZO: GIARDINO D'INFANZIA "LA COCCINELLA1' - FASANO 3, 6320 PORTOROSE