Pottnlra pavftallraiNU Leto I., ste v. 19. V' Ljubljani, torek dne 14. septembra 1920. Posamezna štev. 60 Vlit« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . 180 K mesečno ...... 15 „ za zased, ozemlje 300 , za inozemstvo. . . 400 . Oglasi za vsak mm višine stolpca 58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št. 36. Ratun kr. pošt. ček. urada 11842 Z ognjem in mečem nad Slo vence v Trstu. Trst. 13. sept. Včeraj popoldne ob 4. ari je v cerkvi sv. Antona novega pridigal kaplan Gušlin v slovenskem jeziku. Cerkev je bila polna. Naenkrat je vdrla v cerkev skupina mladih ljudi v sklenjenih vrstah, se prerila do oltarja in se že pri tem obnašala glasno in izzivajoče, tako da je vznemirila vse obiskovalce cerkve. Splošna panika je pa nastala, ko sta naenkrat počila dva strela. Vse je pričelo bežati. Strela sta bila oddana na duhovnika, nista ga pa zadela. Duhovnik je zbežal na stopnice, ki vodijo na prižnico, dva jantalma v vojaški uniformi sta ga dohitela in mu napovedala aretacijo. Policija je nato odvedla duhovnika na k vest ur o, ga tam zaslišala in potem izpustila. Na kvesturi so ga posebno izpraše-vali, ali je v pridigi napadal Italijo. Napadalce je pustila policija popolnoma v miru. Tržič ob Soči, 13. sept. V nedeljo pozno zvečer so fašisti z revolver-skimi streli napadli delavce ladjedelnice in enega težko ranili. V Za-gradu so oddali okrog 100 strelov in spodili vse prebivalstvo v hiše. Tudi tu so ranili mirno žrtev. Trst, 13. sept. (Izv.) Položaj v mestu je danes približno normalen. Govori se pa, da se tržaški kovinarji, podpirani od drugih delavskih organizacij, pripravljajo, da te dni po zgledu delavstva v Italiji zasedejo tvornice. Ni še gotovo, ali izbruhne nocoj o polnoči iznova generalna stavka v vsej Italiji, ali pa bo v zadnjem trenutku odpovedana. Rim, 13. sept Današnji „Popolo redstavništvo načeloma sicer ne odklanja tega obiska da pa naj se ob-sk dogodi, dokler ne bo dan ugoden renotde. Čuje se, da nameravajo priti poslanci samo onih madžarskih strank, ki so proti Habsburgovcetn in d bi radi prijateljstvo z nami, zlasti zastopniki stranke malih kmetov. Naši vladni krogi so pa vkljub temu mnenja, da je tak obisk danes še skoraj nemogoč, dokler Madžarska ne ratificira mirovne pogodbe. V beograjskih vladnik krogih so tudi mnenja, da prihaja madžarska delegacija v tej obliki na razgovor o raznih >erečih vprašanjih, ki se tičejo mi-ovne pogodbe, zlasti pa, da želi madžarska vlada kondominij z nami v Bački in Banatu. O takšnih fantastičnih predlogih pa seveda ne moremo razgovarjati. Rusko-poSjska vojna. Varšava, 13. septembra. (Izv.) Poljski delegati odpotujejo jutri zjutraj v Gdansk, odkoder jih odpelje angleška torpedovka v Rigo. Prva s>eja v Rigi bo v soboto 18. t m. Ruska delegacija je odpotovala v Rigo že 11. t m. Carigrad, 13. septembra. Wran-glove čete so v provinci Jekaterino-slava ujele boljševiško brigado z generalnim štabom vred. Pred novo gonjo Stalile preti Jugotisviji. Rim, 13. septembra. Zunanji minister conteSforza je dal vsem italijanskim poslanikom navodila, kako se naj v vseh državah izvedo časopisna agitacija za Italijo. Vsled tega je pričakovati, novih obrekovanj proti nam v inozemskem časopisu. Or. PaveiiC proti obreko-valcem ministra Pribiieviča Zagreb, 13. septembra. (Izvir.) V današnji ,,Riječi" priobčuje z ozirom na napade l>eograjskega ,, Balkana" na ministra Pribičeviča, ki jih je ponatisnil zagrebški .,Hrvat", dr. Ante Pavlic, bivši podpredsednik Narodnega Veča in vodja Star-čevičeve stranke izjavo, da od tre-notka, ko je odložil vse časti in funkcije v stranki, nima več nobene in-gerence na pisanje ..Hrvata*'. Obsoja pa z vso odločnostjo to ostudno gonjo. Anglija pred težko krizo. London, 13. septembra. Kriza, ki preti angleški industriji, postaja čim-dalje resnejša. Poleg preteče stavke rudarjev in solidarnitetne stavke železničarjev in transportnih delavcev, preti zaradi mezdnih diferenc kriza v bombažni industriji. Govori se že o splošni stavki, ki naj se prične končan tega tedna najbrž 18. t. m. Razen tega se pripravlja stavka delavcev londonskih elektrarnic, ki se bodo izjaviti za solidarne s svojimi tovariši v severni Angliji, ki so izprti. Nadalje se pričakuje stavka poštnih nameščencev. OunaJ taka na naS kruh. Dunaj, 13. septembra. Zaradi pomanjkanja moke in žita se je znižala kvota za moko. Znižanje bo trajalo več tednov, dokler ne pride dovoz iz Jugoslavije, Demokratska manifestacija v Ljubljani. Danes dopoldne se je vršilo v Ljubljani raanifestacijsko zborovanje JDS. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna pristašev in somišljenic demokratske stranke. Shod je vodil kot predsednik ravnatelj Anton Jug, ki je v uvodnem govoru pozdravil poročevalce in vse navzočne ter obrazložil pomen volilne dobe. Kot prvi je poročal dr. Albert Kratner. (Jovoniik je uvodoma konstatiral, da je razpis volitev v veliki meri zasluga Demokratske stranke. Pred več nego letom dni so demokrati proglasili takojšnji razpust provizoričnega Narodnega predstavništva in razpis volitev za konstituanto za prvovrstno državno in narodno potrebo. Ko so skupno s sorijalisti prevzeli vlado, je bil njihov prvi čin predloga o volilnem zakonu. Združena reakcija je preprečila razpravo volilnega zakona v parlamentu in demokrati so v spoznanju, da gre pravica ljudstva pred vsemi, hoteli zakon oktroirati. Njihov zakon ni bil nič slabši od sedanjega, narobe, v mnogem je bil modernejši in da je šlo po njihovi volji, bi se bila že spomladi sestala Ustavotvorna skupščina. Govornik na kratko obrazloži dobre strani sedanjega volilnega reda, proporc, sistem kroglic in garancija za svobodne volitve. Konstituanta ba reševala vprašanja, ki so merodajna za življenje našega naroda in njegove države. Že se dvigajo elementi, ki ljudstvo odgovarjajo od misli ujedinjenja. S Homca so zagrmeli „proč od Beograda". Proti vsem razdiralcem pa čvrsto vztrajamo pri ideji državnega jedinstva. Mi hočemo eno državo, enega vladarja, en parlament, eno vrhovno državno oblast. Vse velike zadeve našega naroda se morajo reševati po enakih smernicah. Tu sem spadajo načelna kulturna, gospodarska in socijalna vprašanja. Hočemo, da ostane naša šola posest naroda in ne vzgojevališče klerikalne stranke. (Tako je.) Mi hočemo, da brani Srb našo mejo na severu, zato moramo hoteti tudi, da brani naš vojak mejo na jugu. (Splošno pritrjevanje.) Nočemo, da bi se uveljavilo načelo, da sme Srb sicer stopiti na fronto proti Italiji in na Koroškem, v Ljubljani pa naj ukazuje in vedri šusteršič! Proti takim nakanam se bomo borili vsi napredni elementi z največjo odločnostjo. (Burno odobravanje.) Na drugi strani pa seveda nočemo, da bi se morah voziti po vsak potni list v •Beograd, smatramo za absurdum, da minister podpisuje orožni list, ne prenesemo, da gre vsaka malenkost v kabinete državnikov in da se neprestano mešajo kompetence. Zahtevamo zdravo razdelitev dekoncentracije državne oblasti in tako samostojnost druge upravne instance, ki bo lahko upoštevala špecijalne prilike posameznih pokrajin. Upravičeno je, da dobe pokrajinski predsedniki gotovo moč, nekvamo odgovornosti vrhovni državni oblasti, ki obdrži kontrolo in nadzorstvo ter odločitev v zadnji instanci. (Tako je.) Stremeti moramo za tem, da se uveljavi v vsakem oziru v občinah, okrajih in pokrajinah ljudska samouprava na široki podlagi. Mi smo torej avtonomisti v zdravem smislu te besede. Smo pa odločno proti taki avtonomiji, katere cilj je le strankarska eksploatacija državne oblasti in odpor proti zmagoviti ideji narodnega in državnega jedinstva. (Živahno pritrjevanje.)" Zgodovina prvih dveh let naše države je pokazala pomen zdrave uprave in dobrega uradniškega stanu. Naše ljudstvo še ni dovolj izšolano v državnih poslih, zato se moramo predvsem naslanjati r.a dober uradniški aparat. Razmere, kakršne vladajo danes, so nevzdržne. Uradnik je vsled materijalnih težkoč in ne-sigurnosii svojega položaja ter iz tega izvirajoče depresije izgubil na starem svojem ugledu ter se' ne more s tisto vnemo in disciplino posvečati svoji dolžnosti, vsled katere je zlasti pri nas slovel. Uradniško vprašanje je zato eden prvih državnih problemov. Mi zahtevamo, da se materij al-ni in gospodarski položaj uradništva takoj uredi in da se vrne uradništvu moralična ki gospodarska neodvisnost. Za vsako ceno moramo dobiti trezen, zanesljiv in pošten uradniški Ljubljana, 12. sept. aparat. Protestiramo proti vsakemu zavlačevanju nove službene prag-matike pod katerimkoli izgovorom. Pragmatika naj se uveljavi s kraljevim ukazom. (Živahno pritrjevanje.) V volilnem boju bo igralo veliko vlogo tudi naše gospodarsko stanje. Od Maribora do Skoplja smo složni vsi, da ni zadovoljivo. Zavedati pa se moramo, da se draginja ne da ubiti z naredbami, temveč le z velikopotezno gospodarsko politiko za izboljšanje naše valute. Naše šume, viški naše agrarne produkcije, mo dvigniti vrednost našega nove., i. tem pa tudi pospešiti in dovršiti pocenitev potrebnih predmetov. Nemogoče pa je smotreno delo za dviganje naše valute, če minister železnic neprestano zvišuje tarife za 100 odst šikane pri carinskem postopanju in birokratizem preprečujeta zdrav gospodarski promet, in največji škodljivci našega narodnega razvoja so izrodki svobodne trgovine. V skladu z ministrom Kukovcem zahtevamo, da se prisilno odpro v špekulativne svrhe napolnjena skladišča prekupčevalcev hrane. Zahtevamo, da se ojači in podpre delovanje protiveriž-niških uradov, na drugi strani pa da država priskoči pasivnim krajem tudi pozitivno na pomoč, ter jih podpre pri nabavi cenene hrane. Demokratski poslanci so v tem oziru dosegli važen uspeh: pri izvozu pšenice se je predpisala davščina in na-tura in finančni minister je obljubil, da bo denarno podprl akcije pasivnih pokrajin za nabavo cenene hrane. V volilni borbi bodo nastopile stranke, ki brezvestno apelirajo na še ne izlečene plemenske in zgodovinske instinkte nepoučene mase. Mi kličemo na boj proti klerikalni stran ki, ki hoče nas Slovence odtrgati od skupnega narodnega telesa ter ustvariti iz naših slovenskih pokrajin cor-pus separatum, ki bi naj tvoril oblast najopasnejše struje v našem narodu — rimskega klerikalizma. (Živahno pritrjevanje.) Volilni red favorizira velike stranke in ne da malim skupinam prilike, da bi se uveljavile. Samo velike stranke bodo tudi imele vpliv v parlamentu, poedini poslanci in male frakcije se bodo porazgubile. Zato je svariti pred vsakim cepljenjem; vsak glas, ki se odcepi od velike stranke, bo v korist le nasprotnikom. Vsak napredni glas, oddan na korist kaki majhni skupini, bi pomenil ojačenje klerikalne stranke. (Glasno pritrjevanja) Jugoslovenska demokratska stranka se bo združila s Hrvati in Srbi v Demokratsko zajednico, ki je delovala v znamenju narodnega jedinstva in bila glavna zastopnica jugoslovanske ideje v državi. Mi Slovenci s stališča posebnih interesov naših krajev in s stališča naših pogledov na državo nismo biH vedno z njo zadovoljni. Menim, da lahko naši južni bratje trdijo isto. Res je pa, da mi Slovenci ne moremo in ne smemo zahtevati, da bi se vsa država prilagodila našim slovenskim razmeram. Jugoslavija je država kmetov. Ona bo v bodočnosti vodila agrarno politiko, o tem se ne varajmo. Zato je edino pametno, da iščemo agrarno neproduktivni sloji kompromis z interesi jugoslovanskega kmeta. Kompromisna pot je bila naša taktika v Beogradu in v Demokratski zajednici. Nekaj smo dosegli, v mnogih stvareh smo podlegli. Pozabiti pa ne smemo trdne zaščite, ki jo ima jugoslovenska napredna misel v Demokratski zajednici. Mi slovenski naprednjaki, ki smo se toliko let borih takorekoč na mrtvi straži, smo danes močni, ker nismo več sami. Demokratska za-jednica je tudi najjaeja zaslomba napredka m kulture na Slovenskem. Kategorični imperativ naše napredne politike je skupnost s somišljeniki iz hrvatskega in srbskega dela. našega naroda. (Živahno pritrjevanje.) Demokratska zajednica bo šla v boj kot velika organizacija, kateri je odkazano še veliko delo v naši državi. Sami sebi bi škodovali, če bi se postavili na stran in razviti svoje ozkosrčne samoslovenske zastave. Gre za borbo in za zmago velike stranke in za zmago jugoslovenske misli. (Tako je) Mi hočemo, da bodi jugoslovanska politika poštena. Obžalujemo metode klerikalne stranke, ki na eni strani v T,«ogradu odobrava' prora- čun, na Slovenskem pa ga kropi z ognjem in žveplom. Mi ne razumemo, kako more hrvatski ban biti voditelj stranke „hrvatske neodvisnosti", če pa pride sfla do vrhunca, br-zojaviti v Beograd: „rotim Vas, pošljite vojaštvo!" (Smeh.) Ne razumemo, kako se more v naši državi širiti tajna agitacija proti žigosanju živine, na drugi strani pa se kliče na boj proti Italiji. Če ne damo vojaštvu niti možnosti, da zapiše, kar bi mu bilo potrebno, da uspešno nastopi proti sovražniku, potem tudi ne smemo zahtevati pripravljenosti naše armade za obrambo naših pravic. (Tako je.) Ne razumemo, da se zažene krik, če mora slovenski vojak tudi v Albanijo. Kdor hoče, da nastopijo na Koroškem Srbi, kdor brzojavlja po pomoč v Beograd, če je v stiski na sever; i ■-> nima pravice protestirati, da branijo slovenski vojaki našo domovino na jugu. Koroška, reška, jadranska in albanska zadeva so deli enega in istega problema, v katerem ima svoje prste Italija. Če naš vojak sproži svojo puško v Debru, je počila v Postojni! (Tako je.) V boj torej proti nepoštenim geslom! Mi slovenci imamo še osobiti vzrok, da z vso odločnostjo povzdignemo svoj klic na boj proti vsem nazadnjaškim silam. Naša usoda je v posebni meri odvisna od tega, kakšna bo Jugoslavija. Le ako bo jedin-stvena država, bo čvrsta na znotraj in jaka na zunaj mogla izvršiti svoje historične naloge. Zato poživljam vse napredne elemente k smotrenemu delu in boju. Delo za demokratski uspeh je delo za velika načela narodnega in državnega jedinstva. Zmagati mora misel, ki je krepila naš narod v najtežjih časih, misel, ki je spremljala Srbe. ko so prodirali s solunske fronte, misel narodnega jedinstva in jugoslovenske svobode. Dolgotrajno ploskanje je odobrilo izvajanja prvega govornika, katere mu se je predsednik shoda, ravnatelj Jug, v toplih besedah zahvalil ter podal besedo drugemu govorniku, ljubljanskemu podžupanu, dfju. Karla Trillerju. Dr.Triller je uvodoma poudarjal, da ne spada med optimiste. Prvi dve leti naše nove zgodovine sta prinesti mnogo razočaranj. Marsikomu so kruti politični boji danes, ko se borimo za naše meje nerazumljivi in ne gre mu v glavo naša gospodarska razdrapanost. Narodno blagostanje pa je predpogoj vsakega uspešnega dela za trdno gospodarsko zgradbo. Stoji dejstvo, da moramo v naši državi, v agrarni Jugoslaviji, ki ima žita v izobilju, plačevati najdražji kruh. Alfa in ornega vsega našega stremljenja je enotna in nerazdeljena država. (Tako je.) Smo pa proti upravnemu in gospodarskemu centralizmu. V tem se razlikujemo od SLS, ki hoče politično avtonomijo in zastopa enostranski gospodarski program. Slovenski kmet pa je po večini tudi sam konsument! Naša naloga je zastopati stališče konsu-menta in s tega stališča je govornik proti svobodni trgovini. Francija, Italija, Nemčija, Avstrija — vse imajo še vezano trgovino. Svobodna trgovina odpira vrata oderuštvu in pospešuje draginjo. Lani je stala pšenica pri nas K 1-30, letos plačamo 8 K, akoravno je žetev obilna in je 15.000 vagonov dovoljenih za izvoz! Od teh visokih cen pa nima dobička kmet, temveč tiste velike nakupne organizacije, ki so lani nakupile pšenico po nizkih cenah ter jo letos po roparskih prodajajo. Govornik razpravlja nato o podražitvi premoga, ki jo je klerikalna deželna vlada utemeljavala s stališča svobodne trgovine. Podražitev premoga pomeni podražitev vseh življenjskih potrebščin, prometa in spodvezanje industrije, je torej za nas posebno usodna. Klerikalna vlada pa je rekla, da je des-interesirana v vprašanju premoga! Dovolila je trboveljski družbi podražitev premoga, češ da ne more ničesar ukreniti, če bi ta družba hotela podražiti to gorivo tudi na 1000 K za tono! Narafta od 18. marca 1919, na katero se sklicuje dež. vlada, te njene trditve v prav nobenem oziru ne upravičuje. Ministrstvo je pooblaščeno, da vsak trenutek lahko vsak predmet izvzame iz svobodne trgovine. Resnica pa je tudi, da premog ni bil nikdar predmet svobodne trgovine in da je še danes kontingenli-ran. Če bi bila pokrajinska vlada imela kaj zmisla za naše potrebe, bi bila zahtevala od Beograda, da sprejme med izvzete predmete tudi premog, in danes bi imel črni de-mant za 200 K nižjo ceno, kakor jo plačujemo. Toda še v drugem oziru je postopanje vlade v premogovnem vprašanju vir gorja, zlasti za naše mesto. Mestni vodovod, elektrarna in plinarna potrebujejo na leto 1200 vagonov premoga Pri etenašnjih cenah pomeni to dva in pol milijona kron več izdatkov na leto in mestna uprava bo prisiljena podražiti vodo in luč! Deželna vlada se je branila z lažjo, da je na Češkoslovaškem bila cena premogu takrat 523 kron. Bila pa je 200 do 250 K! (Čujte!) Seda i čujemo, da hoče deželna vlada izročiti Trboveljski družbi še monopol za uvoz tujega premoga. Če ima ljubljanski koeument kaj zmisla za svoj gospodarski obstoj, bo premog zadostoval kot argument proti SLS v našem mestu. V nadaljnih izvajanjih svari govornik meščanske malkontente pred komunizmom. Dogodki dokazujejo, da komunistični režim ne pozna nobene za srednji stan in da v njem ni <. >ra zlasti ne za duševne delavce. Očitajo nam, da smo stranka kapitalistov, ko vendar stoji dejstvo, da je slovenski kapital siromašno dete in v času ko klerikalci in sodjalni demokratje pridno snujejo banke! Gospodarsko stanje, v katerem se nahaja Slovenija, narekuje, da se zberemo pod okriljem demokratske stranke, ki odklanja boj stanov, odklanja razredni boj in hoče biti zastopnica vsega delavnega prebivalstva. Odločen boj veljaj klerikalcem tudi iz kulturnih ozirov. Stranka s tako predvojno in medvojno preteklostjo kakor jo ima SLS, ne bi smela niti en dan več igrati uloge v našem narodu! (Burno pritrjevanje.) Stranka, ki se zadira v najsvetejše v našem narodu, v naše sokolstvo. mora na tla! (Ponovno viharno pritrjevanje.) Stranka, ki nima srca za potrebe mestnega konsumenta, v Ljubljani ne sme dobiti nobenega zavednega glasu! Govornik končuje svoja izvajanja s pozivom na boj proti korupciji in gospodarski razdrapanosti. Zadnji jugoslovanski volilec mora pomagati, da zažgano kupe gospodarske in strankarske korupcije, da rešimo Jugoslavijo. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Končno je predložil izmed občinstva g. Lev Franke resolucijo, ki se glasi: Pristaši JDS, zbrani na manijesta-cijskem zborovanju dne 12. t. m. v Narodnem domu v Ljubljani, z zadovoljstvom jemljejo na znanje, da so konečno vendarle razpisane volitve v konstituanto. Pri tem z zadoščenjem ugotavljajo, da se je to zgodilo le vsled posebnega prizadevanja demokratske zajednice. Ker je mogoče ustvariti neokrnjeno državo, jo kon-solidirati in utrditi le v enotni in edinstveni Jugoslaviji z enotno zakonodajo, a decentralizirano upravo, zato kličejo vse napredne elemente na boj proti plemenskim, kulturnim in gospodarskim separatistom in jih pozivajo, da nastopijo v predstoječi borbi enotno in strnjeno. Resolucija je bila soglasno sprejeta, na kar je predsednik Jug zaključil lepo uspeli shod. Število poslancev in volilcev za konstituanto. ' Volilni zakon za ustavotvorno skupščino deli vso Jugoslavijo na 57 volilnih okrožij. Državni odbor v Beogradu bo določil, toliko poslancev bodo posamezna volilna okrožja volila. Volilni zakon postavlja le splošno načelo, da pride na vsakih 30.000 prebivalcev v vsakem volilnem okrožju po en poslanec; če pa je preostanek pri tej volitvi večji od 17.000 prebivalcev (po ljudskem štetju iz leta 1910.), tedaj dobi do-tično okrožje še enega poslanca. Po skrbno sestavljenih številkah; ki jih prinaša dr. Jože Rus v svoji ravnokar izdani knjižici: Glavni sta-tistički podari o državi Srba, Hrvata i Slovenaca (Učiteljska Tiskarna. Ljubljana 1920. Cena brez poštnine 12 kron), bi bilo število poslance? razdeljeno tako-le: Severna Srbija: Mesto Beograd 6 poslancev. Okrožja: užičko 5, po-drinsko 8, valjevsko 5, beegradsko 5. smederevsko 5, kragujevačko 6, mo-ravsko 7, požarevačko 9, krajinsko 4, timočko 5, piroisko 4, nisko 7, vranj-sko S, topličko 4, kruševačko 6, rud-ničko 3, čačansko 5 poslancev. Skupaj 102 poslanca. Južna Srbija: prijepoljski, plje-valjski, bijelopoljski in beranski okrug skupaj 4, zvečanski in raški skupaj 5, metohijski 3, prizrenski 4, kosovski 6, kumanovski 5, skopski 5, teiovski 5, bregalaički 3, tikveški s Strumico 4, bitoljski S, ohridski 3 poslance. Vsega 55 poslancev. Črna Gora tvori eno okrožje in voli S poslancev. Vojvodina ima 5 okrožij: SuboHca 8, Sombor z Baranjo 9. Novi Sad S, Vel. Kikinda in Vel. Bečkerek 10, Pančevo in Bela Crkva 9 poslancev. Torej vsega skupaj 44 poslancev. Bosna in Hercegovina. Okrožja: sarajevsko 10, tuzlansko 14, banja-luško 13, bihačko 8, travniško 9, mo-starsko 9 poslancev. Vsega 63 poslancev. Dalmacija ima dva volilna okrožja. Prvo tvorijo sodne oblasti Ko-tor, Dubrovnik in Split s 13 poslanci, drugo pa Šibenik in Zader z 8 poslanci, skupaj 21 poslancev. Toda velik del dežele na severu ječi pod italijansko okupacijo, pa bo težko še pred volitvami odrešen. Na Dalmacijo do demarkacijske linije odpade komaj 11 poslancev, za ostale kraje se bodo vršile volitve pozneje. Hrvatska. Mesto Zagreb 5, župa-nije: Lika-Krbava 7, Modruš-Reka 8 (z Istro do Lloyd Georgeove linije 2 več), Zagreb 17, Varaždin z Me= djimurjem 13, Belovar-Križevci llr Požega 9, Virovitica 9, Srem 14 poslancev. Vsega 93 poslancev. Slovenija obsega troje okrožij. Ljubljana voli zase 4 poslance. Ostalo Kranjsko do demarkacijske črte in okraj Borovlje dobi 15 poslancev, štajerska Slovenija z velikovškim okrajem in Prekmurjem pa bo volila 21 poslancev, skupaj torej 40 poslancev. Če bi medtem obveljala Wilso-nova linija za našo državno mejo, dobimo dva mandata več. V celem voli torej Srbija 157, Črna gora 8, Vojvodina 44, Bosna 63, Dalmacija 11, Hrvatska 93 in Slovenija 40 poslancev. Ob današnjem stanju naše meje proti Italiji moremo torej računati, da bo dne 28. novembra t. 1. voljenih v vsej državi Srbov, Hrvatov in Slovencev vsega skupaj 416 poslancev v Ustavotvorno skupščino. Število volilcev za konstituanto smemo računati na debelo na 20% od celokupnega prebivalstva iz leta 1910. Ako vzamemo za podlago „Glavne statistiške podatke" od doktorja Jožefa Rusa in seveda približno odračunamo one polnoletne moške drugih narodnosti, ki jim volilna pravica ni priznana, dobimo za posamezne dežele sledeče približne in zaokrožene številke: Severna Srbija 580.000, Južna Srbija 300.000, Črna gora 45.000, Vojvodina 130.000, Bosna 380.000, Dalmacija (do demarkacijske črte) 70.000, Hrvatska 540.000, Slovenija 200.000 volilcev. V vsej državi bo torej imelo volilno pravico kakih 2,245.000 moških. Važen popravek. Službene Novine od 9. septembra objavljajo, da je bil pogrešno tiskan kot datum ukaza o razpisu volitev 3. september. Pravilno je 7. septemb. Roki teko torej od 7. septembra in imeniki morajo biti gotovi do 25. septembra. Kandidatne liste se vlože med U. in 21. novembrom. Volitve so 28. novembra. * Župan dr. Tavčar je zaradi še obstoječe bolehnosti zaprosil za podaljšanje dopusta do 15. novembra. * Poverjenik dr. Ravnihar je popolnoma okreval. Prihodnji teden prevzame vodstvo poverjeništva za sotijalno politiko. * Agrarna direkcija v Ljubljani. Kakor javlja ,JEpoha", podpisan je u-kaz, s katerim so imenovani pri agrarni direkciji v Ljubljani: Za direktorja dr. Friderik Lukan, za inšpektorja prvega razreda Viljem Putik, za inš- Ljubljana, 13. septembra pektoija tretjega razreda dr. Anton Sapi a, za referenta drugega razreda dr. M. Brnčič ter za referenta tretjega razreda Mihajlo Meža (ki je medtem že umrl) in Anton Sodnik. Dr. Viljem Pfeifer je imenovan za okrajnega agrarnega komisarja v Mariboru. * Ceškoslov. prometna komisija v Maribora. V Mariboru se je mudila v soboto in nedeljo češkoslovaška prometna komisija pod vodstvom mini-sterijalnega svetnika dr. Tankaša Komisija študira naše prometne in tafaisfe razmere. Kakor znano, trpi češkoslovaška trgovina vsled neznosnih razmer na progah južne železnice in škandaloznega poslovanja mariborske carinarne. Dr. Lankaš je izjavil, da bo Češkoslovaška v slučaju, ako se razmere pri nas ne izboljšajo, primorana poiskali za svojo trgovino drugo pot, ki ne bo vodila preko naše kraljevine. Komisija odpotuje iz Maribora v Zagreb, Si-sak in Beograd. * Imenovanje v finačni službi. Pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani je sekcijski svetnik gosp. ■Fran Bonač imenovan za dvornega vama skoraj nerazločna. — To so glavni znaki, po katerih se morejo ponarejeni bankovci tako spoznati — Kakor nam poročajo iz Maribora, so se tam že pojavili ponarejeni tisoč-dinarski bankovci! * Ponarejeni 20dinarski bankovci Nekateri listi so poročali, da namerava finančno ministrstvo 20dinar-ske bankovce zaradi pojave falzifi-katov umakniti iz prometa. Kakor smo izvedeli od merodajne strani, te vesti ne odgovarjajo dejstvu, ker je ponarejenih bankovcev jako malo v prometu. * Uvoz In zloraba eno- in <>.vo- svetnika v petem činovnem razredu, kronskih bankovcev. Na naši sever-* Učitelji vojaki. Ministrstvo pro- 'm m«; j i se je v zadnjem času opazila Bvete prosilo je vojno ministrstvo, da jvelika množina novih eno- in dvo osvobodi, vsled pomanjkanja učitelj- kronskih bankovcev serijo 1300 do stva učitelje-regrute enoletne vojne : 1400. Iver je d ukazano, da so bili ti službe v kadru in se čas službe na- 'bankovci vtihotapljeni iz Avstrije, je domeste v šolskih počitnicah. Mihi-j obratno ravnatelj stvo J užne žeiezni-Btrstvo vojne je odgovorilo, da ne ce odredilo, da portaje teh serij ne more ugoditi ti prošnji, ker bi se na sprejemajo. ta način nudilo izvežbanje regrutov a' * Nesreča ali samomor. Danes tako postopanje nasprotuje tudi pra- ! proti večeru je imela gospa M. Ogrin- vilom o ustrojstvu vojske. Tudi bi čeva, ločena soproga prof. R., v svo-kmahi vsi stanovi zahtevni; olivno ni<.4_ jem stanovanju v Sodni ulici goste. Sredi razgovora je naenkrat počil kmalu vsi stanovi zahtevali slične olajšave. * Beograjske občinske volitve. Državni svet je potrdil veljavnost občinskih volitev v Beogradu. Sedaj bo idržavni svet razpravljal še o pritožbi stranke komunistov o suspendiranju komunistične mestne uprave od strani ministra notranjih del. * Major Juro Deisingor V ljubljanskih družabnih krogih dobroznani major Juro Deisinger, delegat ministrstva vojne in mornarice pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani, je dne 11.1 m. umrl v garnizijski bolnici v Zagrebu, kamor so ga nedavno prepeljali iz Ljubljane. Zemeljski ostanki pokojnika se prepeljejo iz Zagreba v njegov rojstni kraj Škofjo Loko. * Klerikalci in mariborsko žensko učiteljišče. Včerajšnja „Straža" skuša dokazati, da je otvoritev drž. ženskega učiteljišča v Mariboru nepotrebna, češ da za današnje potrebe že popolnoma Eadostuje zasebno učiteljišče šolskih sester! Karakteristično pa je, da vplivni mariborski klerikalni krogi v zasebnih pogovorih sami priznavajo nujno potrebo obnovitve drž. ženskega učiteljišča v Mariboru. * Slavnost proglašen ja jugoslovanske pravoslavne patriarhije se je vršila tudi v Ljubljani. 2e zjutraj so S^agrmeli z ljubljanskega gradu topovi. Dopoldne je bilo v evangeljski cerkvi slovesno blagodarenje, kateremu je prisostvovala celokupna gar-nizija. Zvečer je vojaška godba priredila po ljubljanskih ulicah mi-rozov. * Dalmatinski učitelji pristopijo k jUdruženju. Zveza dalmatinskih učt teljskih društev je imela v soboto v Splitu zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se Zveza kot taka razpusti in da društva pristopijo k Udruženju jugoslovanskih učiteljskih društev. * Sodnega svetnika drja. Hočevarja v Mariboru so našli v soboto .popoldne nezavestnega v njegovi sobi na okrožnem sodišču. Dr. Hočevar je vodil dopoldne neko civilno razpravo, od katere je odšel ves raz burjen domov, kjer je v rajikj naglici pokosil in se potem taW. vrn'1 ,v urad. Po zavžitju jabolka^ jp postalo nenadoma slabo in je obl«--, žal. Prepeljali so ga takoj domop, kjer ga je, kakor se govori, v drugič zadela kap. * Nov kovani denar. Ministrstvo ■financ je dobile prvo partijo našega novega kovanega denarja, ostale partije morajo biti po pogodbi do konca tega meseca gotove. Kakor hitro bo ministrstvo financ dobilo ves denar ga izroči v javni promet. Da se pa preprečijo razne brezvestne špekulacije z novim kovanim denarjem, bo ministrstvo izdalo stroge naredbe, po katerih bodo najstrožje prepovedane in kaznive kakoršnekoli špekulacije, kakor naprimer zadrževanje kovanega denaija, a posebno ostre bodo kazni glede izvoza in tihotapljenje novega denaija. * Ponarejeni tasoč-dinarski bankovci Beogradska Narodna Banka javlja, da so se pojavili v javnosti ponarejeni tisočdinarski bankovci, ki jih ni težko spoznati od pravih. Glavne razlike so sledeče: ponarejeni tisočaki so izdelani iz jako gladkega finega veneu, kije izdelan na pravih tisočakih fdveh jasno podeljenih vijoličastih barvah — eni svetlejši a eni za nianso temnejši, je na ponarejenih tisočakih izdelan v eni sami vijoličasti barvi, kor je razlika med tema dvema bar- revolverski strel in gospa Ogrinčeva se je zgrudila na tla. Nikdo od pri šotnih ni videl, da bi imela gospa v rokah revolver. Kroglja je predrla srce in gospa Ogrinčeva je bila na mestu mrtva. Došla komisija je mogla samo ugotoviti smrt. Vodi se preiskava, ali gre za samomor ali za nesrečo z orožjem. Verjetnejše je prvo. * Dobrovoljcem. Ministrstvo soci alne politike objavlja, naj dobrovoljci, ki bi od ministrstva hoteli dobiti do brovoljska potrdila, radi tega nikar osebno ne prihajajo v Beograd, ker bi s tem nikakor ne pospešili izdaje potrdil. Vsak naj pričakuje odgovor ministrstva na svojo prošnjo doma. * Štrajk stavbenih delavcev v Zagrebu traja dalje. Komisija, sestavljena iz delegatov delodajalcev in delavcev je korištatovala, da so se živila od zadnje kolektivne pogodbe v mesecu marcu pa do današnjega dne podražila za 14% in bi se torej morale tudi plače delavcev zvišati za 14%. Stavbeni delavci pa so sklenili, da sestakim zvišanjem ne morejo zadovoljiti. Štrajk se torej nadaljuje. * Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane in ostale trgovce v Sloveniji na „razglas osrednje vlade glede kontroliranja čekov, ki so bili trgvvcem izdani za plačila v inozemstvu" in ki je objavljen v »Uradnem listu" z dne 11. septembra 1.1. št. 104. * Taksa za vojne invalide. V ministrstvu za prehrano vršila se je v petek konferenca izvozničarjev, na kateri je bilo sklenjeno, da se pri izvozu plačuje taksa za vojne invalide in za vojne sirote in sicer za pšenico pet, a za koruzo deset odstotkov. * Prireditev organizacij JDS, ki se je vršila včeraj na Koslerjevem vrtu, je prav lepo uspela Na prostranem prostoru ca bili postavljeni paviljoni, pod vodstvom vrlih somišljenic, igrala je godba dravske divizije, prepeval je odlično Ljubljanski Zvrni in mnogo zabave je nudil sreČolov. Mnogobrojno občinstvo se »je izvrstno zabavalo. * Trgovski in zasebni nastavljen« v Mariboru otvorijo 1. oktobra lastne tečaje za stenografijo, slovanske jezike, italijanščino, godba, izobrazbo trgovskih vajencev, telovadbo in ples. Osnovali bodo dalje fotoamaterski, Šahovski in turistov-ski klub. * Prva zabavna prireditev mariborskih naprednih akademikov, ki se je vršila v soboto, je zelo lepo uspela. Ugajale so posebno pevske točke pevskega društva ..Drava", ki se krasno razvija. 1 * V mariborskem oficirskem domu se je vršil v nedeljo koucert s prosto zabavo. Povabljeni so bili tudi rezervni častniki. Vsled surovega nastopanja pijanih carinikov bi analu prišlo do pretepa. Najhujšega razgrajača so gostje posadili na cesto. * Nemška predrznost Ko se je v nedeljo ponoči vračal neki Čeh, učitelj mariborske Glasbene Matice, dtv mov, so ga pred mestnim parkom v \iariboru napadli nemški pobalini, catere je jugoslovanska trobojnica, ti jo je imel učitelj v gumbnici, silno bodla v oči. Junaki so učitelja pre-epli in potem zbežali. * Kako se podražuje blago. Neka mariborska tvrdka je dobila z Dunaja 620 kg kleja za 2500 K. Za prevoz in carino je pa morala plačati 3352 K 73 v. Ni čuda, ako je potem vso tako draga. * Na okrožnem sodišču v Mariboru se je nakopičilo toliko civilnopravnih razprav, da jih ni mogoče rešiti niti v enem teta. * Dijaška kuhinja Domovina v Ljub Ijani je preteklo šolsko leto podpirala 190 dijakov ter razdelila 48.022 obedov in večerij. * Likvidacija moratorija v Srbiji, ki bi se imela začeti 23. septembra se ne more izvesti, ker niso končane vse predpriprave. Najprej se mora sedaj v smislu uredbe v likvidaciji moratorija ustanoviti likvidacijska banka, ki bo prevzela vse menične in druge terjatve. * Zagrebška ,,Domovina", ki radi štrajka nekaj dni ni izhajala, preneha izhajati toliko časa, da si nredi v Zagrebu svojo lastno tiskarno, * Od Italijanov obstreljen. Dne 9. t m. zvečer jc hotel Ivan Pohole, posestnik iz Stare vasi pri Postojni prekoračiti demarkac. črto pri Ivanjem selu. Ravno ko je lezel skozi žične ovire počijo nenadoma trije streli. En strel ga je zadel v desno stran stegna, kjer je krogla obtičala na kosti, drugi strel mu je prevrtal klobuk, tretji stre" pa je zgrešil cilj. Ko so ga vojaki videli pasti, so ga pustili, ne da bi ga prišli pogledat. Vsled močne krvavitve ni mogel iti dalje, temveč je ležal tam do jutra, na to si je še toliko oporno gel, da se je mogel vleči počasi do Cerknice, odkoder sc ga prepeljali v ljubljansko bolnico. * Od avtomobila povožen. V nedeljo se je peljal Oskar Schmidt, trgovec v Ljubljani, z Jesenic proti domu. V Podbrezjah, v bližini Pavli-nove gostilne, pa mu pride nasproti nek voz. Zadaj na vozu sta se obešala Pavel Debeljak, Tletni sin posestnika s Podbrezja in neka deklica. Ko se je avto pravilno umikal proti evi strani, sta skočila otroka na cesto. Dekle se je še izognilo, fant pa se je zaletel naravnost v avto, ki je šel preko njega in ga močno poškodoval. Kakor pripovedujejo očividci, lastnika avtomobila ne zadene nobena krivda. Ponesrečenca so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. * Nesreča z dinamitno patrono. Kernič Franc, 121etni sin posestnika iz Selnika pri Želimljah in nekaj drugih otrok je dobilo nekje dinamitno patrono. Spravili so se nad njo in jo tolkli s kladivom. Naenkrat pa nastane eksplozija, pri kateri je bil Kernič na obeh rokah močno poškodovan. Užitnlna v finančnem odboru. Užitnlna na meso se ukine. — Državna užitnlna v Ljubljani se ne bo več pobirala. Beograd. 12. sept. Finančni odbor jc v zadnjih dneh znatno napredoval ter izvršil odstavek O državni užitnini, ali trošarini. V prvotnem finančnem načrtu je bilo določeno, da ostane pri nas užitnina na meso, oziroma na zaklano živino ista kakor do sedaj. Finančni odbor pa je z ozirom na to, da se ta davek ne pobira na Hrvaškem, v Bosni in v Srbiji, sklenil, da io odpravi ta davek tudi na Slovenskem. V lx>doče smejo ta davek pobirati občine. Najmoke je končno narasla na isto višino, predlog dr. Brezigarja je finančni kakor je bila početkom letošnjega leta. boru so 'deljena mnenja glede takega postopka. == Žitni trg v Novem Sadu. Iz Novega Sada se poroča: Pšenica, ki se je že po praksi v vojni dobi dobavljala doslej brez garancije za kvaliteto, počela se je sedaj ponujati z garancijo. Cena je 770 K postavljena v šlep Novi Sad. Ječmen 420—430 K. oves 230—240, koruza po 320—350 K se naklada po največ za Bosno. Vse franko vagon Novi Sad. Moka št. 0 11-50 K, štev. 2 10-50 K, štev. 6 9-40 K. Dne 7. t. m. so cene moki poskočile povprečno za 30 vinarjev pri kilogramu. = Cena moke v Zagrebu. Cena Šport in turistih. st Plavalna tekma. Ko smo stali v nedeljo na ograjenem prostoru »Ljubljanskega športnega kluba" tik pred „špicoi£, ki razdeli našo Ljubljanico v pravo Ljubljanico in v Grobarjev kanal, smo se zamislili v bodočnost, ko bo naš ..kanal grande" gotov in se bo na Ljubljanici razvil vodni šport Grad in Golovec sta se lepo svetila v jesenskem solncu in spomnili smo se na stare Ljubljančane, ki so imeli svoje največje svečanosti na Ljubljanici in si niso mogli misliti slavnosti brez ilumina-eije in plovbe po reki. Vse to bo prišlo tudi v bodočo Ljubljano, ko bo kanalizacija končana. Zdaj imamo šele prve začetke vodnega športa v Ljubljani in na Ljubljanici. Zanimanja je mnogo. Na prostoru je bilo nad 1000 ljudij, drugi so gledali brezplačno z druge strani in „špiea" je bila tako polna, da je bilo veselje pogledati tisto pihano množico, ki se je posedla po bregu. Dasi je jesenski čas nekoliko pozen za plavalno tekmo — Ljubljanica je imela samo 12° — je tekma vendar lepo uspela in daje dobre nade za bodočnost. Iz id prinesemo jutri. st Ilirija : Varaždinski S. K. 6:0 (4:0). Varaždinci so simpatični dečki, ki so si priborili že nekaj lepih uspehov. Proti naši Iliriji niso mogli doseči uspeha. To se je pokazalo takoj v začetku igre. Ilirija je nastopila fi par igralci iz rezerve in je bila v dobri formi. Posebno center in obramba sta bila izborna. Pri gostih se je odlikoval oenterforward in levi branilec. V splošnem je bila igra lepa, premoč Ilirije se je kazala cel čas, kajti igralo se je večinoma na strani gostov. Ilirija je dosegla v prvi polovici štiri gole. V drugi polovici so se gostje omejili na obrambo, šele proti koncu so napravili par izpadov, ki pa niso imeli uspeha, dar si je bila enkrat zanje situacija skrajno ugodna. Celo desetmetrovko je golnian Ilirije vjel — tako se je igra končala z 6:0. Občinstva je bilo 2500. Sodnik jCfevvep je bil prav dober. odbor soglasno sklenil, da se ima odpraviti (udi posebni državni v žit ni u-ski davek, K ga plačuje Ljubljana. Dr. Brezigar je navajal, da tega davka ne plačuje niti Zagreh niti Beograd niti kako drugo mesto v Jugoslaviji, in da bi bilo nepravično, ako bi Ljubljana sama nosila to breme. V finančnem odboru se vobee opaža, da zadobiva vedno bolj trdna tla mnenje, da ne sme biti nobeno mesto, oziroma nobena pokrajina bolj obremenjena, kakor druga. Radi tega načelnega stališča je finančni odbor sklenil, da ima od past i posebni državni nžininski davek, ki ga plačuje Ljubljana. S tem pa se ne izpremeni pravica mestne občine ljubljanske, da sme pobirati i nadalje občinsko užitnino. Finančni odbor je razpravljal o trošarini na električno razsvetljavo. V finančnem zakonskem načrtu je bilo določeno, da se plača za žarnico do 32 sveč 5 dinarjev v zlatu trošarine. Ta davek bi se imel plačati pri nakupu žarnice, tako da bi bile že inštalirane žarnice pioste davka. Na predlog slovenskih poslancev je finančni odbor sklenil, da so žarnice do Avključno 71 sveč proste trošar'uie, za žarnice od 11 do 32 sveč pa se plača 5 dinarjev v srebru (20 K) in za žarnice preko 32 sveč od vsake nadaljnje sveče 1.20 K. Za obločnicese plača 80 K na mesec, pri javni razsvetljavi pa samo polovica. Za plinovo razsvetljavo se plača SO vin. za kubični meter plina. Za kalcijev karbid znaša državna trošarina 2'40 IC od kg. Za alkohol (špirit) se plača 80 K od liektoliterske stopnje. Trošarina na mineralno vodo je bila po prvotnem načrtu določena na 3'20 K od litra. Finančni odbor pa je na predlog dr. Brezigarja zmanjšal te davek na 40 vin. za steklenice do enega litra ter na 80 vin. za večje steklenice kakor 1 liter. Tudi trošarina na pokalice, sodovko in slične vode se je zmanjšala na 40 vin. za liter. Pri državni trošarini na vino se je vnela živahna debata, ker je ta trošarina jako različna v posameznih pokrajinah. N. pr. Slovenija bi imela plačati 32 K od hektolitra, Hrvatska 20 K, Bosna od 40 do 60 K itd., med tem ko ne bi plačala Srbija ničesar. Radi tega je finančni odbor postavil načelo, da se imajo vse po krajine enako obremeniti, ter naročil finančnemu ministrstvu, naj predloži nov projekt, po katerem bi plačale vse pokrajine po 32 K za hektoliter. Poljedelec pa, ki sam pridela in porabi vino v svoji družini, ne plača užitnine. Ravno tako se je živahno debatiralo o trošarini na žganje. Po finančnem načrtu bi imele plačati vse pokrajine j)o 40 K od liektoliterske stopnje. Samo Srbija je izvzete. Kakor že omenjeno, se je postavila velika večina finančnega odbora na stališče, . da morajo biti vse pokrajine enako obremenjene in radi tega ni bila sprejeta ta točka finančnega načrta. Ker ni bil finančni minister pri seji, se je odgodila debata o tej trošarini, dokler se ne vrne minister s potovanja. Finančni odbor ima razen teh točk, ki so se odgodile, razpravljati še o carini in o monopolu. To delo bi bilo lahko izvršeno tekom tega tedna, nakar bi imel priti finančni zakon v Narodno predstavništvo. Nemogoče pa je, da bi mogel ta parlament dovršiti pretres ogromnega finančnega zakona. Radi tega so v ministrskih krogih mnenja, da bi za sedaj dovršil svojo nalogo finančni od->or in da bi se potem odbor sam sporazumel direktno z vlado, kateri davki naj.se uvedejo. V finančnem od-. V zagrebških trgovinah prodaja se moka sedaj: štev. 0 po 14 K, štev. 2 13 K, štev. 6 11 K. V aprovizaciji so cene nekoliko nižje in sicer 13, 10 in 7 K. = Cene železa na svetovnem trgu. Luksenburško surovo železo 600 franc. frankov za tono na veliko iz tovarne. Take ponudbe so bile od 7. sept. naprej preko Holandije za Nemčijo. Cena je v zadnjem mesecu za 100 frankov Cena belgijskemu premoga ne-izpreinenjena. Cena belgijskemu premogu ostane v septembru in skoro gotovo celo leto neizpremenjena. = Cena javanskega sladkorja. Cena javanskega kolonijalnega sladkorja je določena na 57 nizozemskih goldinarjev za 100 kg, t j. 19 naših kron za kilogram pri kurzu 194 za nizozemske goldinarje. = Statistika izvoza. V finančnem ministrstvu prične te dni poslovati odbor, ki bo vodil statistiko našega izvoza. Predsednik tega odbora je Mihajlo Popovio. Borze 13. septembra. Zagreb. Današnja borza jc bila zaradi židovskega novoga leta jako mrtva. Promet, je bil minimalen, neznaten tudi promet. Nazadoval je zlasti promet z efekti, dočim je promet z valutami bil še dosti živahen. Devize: Berlin 213 do 214, Milan 510 do 515. London 390, Ne\vvork 110 do 112, Pariz 750 do 780. Praga 172 do 173, Dunaj 40.50 do 41. Valute: dolar 109 do 110, avstrijske krone 40 do 43. rublji 125 do 130, češke kron« 162 do 170. francoski franki 730 do 740, napoleondori 385 do 390. marke 209 do 210, leji 228 do 230, lire 520 (blago brez denarja). Efekti: denar blago Jadranska banka . . ........ 2690 270*1 Ljubljanska kr. banka....................1850 Ke -ka ptička banka ...... 440 450 Narodna samska ........ 990 1010 Hrv. zemaljska banka........ . . 760 76n Gntmann........... 2025 205« Dnbrovačka parobr. p'ov., Dubrovnik . 7400 Prva brv. šted o lica .......... 11500 11700 Zagrebška eskomptna ...... 1655 2670 Slov. esk. banka............................725 Banka i štedionica za Primorje, Scšak 1185 Hrvatska eskomptna.......1621 1636 «Slavonia>, d. d. za industrija drva, Brod na Savi................. SiO 820 Narodna banka d. d........ 860 870 Split«, d. d. za cement Portiand....'. 2100 Dunaj, prosti promet: Zagreb 230 do 250, Budimpešta 97 do 107, Praga 403 do 429, Varšava 101 do 117, dinarji 950 do 1000. dolar 235. lira 1090, lej 515, rublji 280, marke 522.50 do 527.50, francoski franki 1700, švicarski franki 40.75, funti 850. Avatr.kronska renta ............s. .. majska renta . ............ Ogrska kronska renta......... V. avstrijsko vojno posojilo ........ Turške srečke................ Kreditni zavod za trg. in mdnatr...... Andobanka........... .... . . . Bankverein............... Bosanska zemaljska banka ...... .. Avstro-Ogrska banka Zivsortenska banka............. Državne železnice.............. Južna železnica. ..... -... . . ____ . Alpine-Montan...... ........! Praška železna indnstr.......... 91-SO 94 — i«-— 1088 — 9S8-— 5595*— 1600-— 3840.— 1386 — 4160 — 7550-— Ziirieh, devize: Berlin 11.25, Ho-andska 192.35, Newvork 615, London 21.63, Pariz 40.90, Milan 26.45, ?rusel 43.60, Kopenhagen 86.50, Stockholm 125.75, Kristijanija 87, Madrid 91, Buenos Avres 230, Praga 9.50, Beograd 22, Zagreb 5.50, Dunaj 3.05, Budimpešta 2.35. Vremensko poročilo. Ljnbljana 306 m m ti. aept IS. sept IS. sept ai U o"o 88. ari 8. mi 15. uri ti> 740-7 739-0 739-4 & H t-3 1S-3 11*9 80*8 Vetrovi si. jgv. slab. vrh. Nebo več veo jajn Obir 2044 i 18. aepH 88. ari 598*8 S-O 13. eeptf 8. Bril 597*3 I SO ■L «vz | oblačno TOČ oN. . . n-U »ntthtlK napoved: Lepo, topk) in mano vreme. jot F. Jelene: ! šel preko Anglije in Francije v So-!lun. Bolj še vi 5k a revolucija je spre-jčila transport ostalih jedinic in jili j zadržala do oktobra in decembra, ko se je po velikih težavah posrečilo iz-! dejstvovati odhod na Solun. II. divizija in 1. brigada I. divizije sta potovali preko Severnega morja, Anglije in Francije. 2. brigada pa preko Sibirije, Vludivostoka, Japonske, Iz zgodovine jngosl. dobrovoljcev. (Referat na raanifcstacijskem zborovanju društva jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani.) (Konec.) • Kaj je storila v teh krvavih bojih Indije čez Sueški prekop v Solun, dobrovoljska divizija, naj govori ža- Iz teh divizij se je formirala na so-lostna statistika. Od 20.000 mož, ki lunski fronti jugoslovanska divizija, ao odšli iz Odese na bojno polje, se ki je tudi v ofenzivi leta 1918. do-je vrnilo le 2400 borcev! j kazala trdno voljo in odločnost v bo- Ostanki divizije so odšli v Odeso, 'ju za ideale, ki so nas zbirali v vrste kjer se je med tem časom formirala. dobrovoljcev. že 2. divizija in obe sta tvorili kor-! Koliko je bilo vseh dobrovoljcev, pus Srbov, Hrvatov in Slovencev v; ki so se bojevali ua raznih frontah, Rusiji pod poveljstvom generala j je skoraj nemogoče konstatirat.i, ker Zivkovičii, j so bil tako raztreseni, da je bilo ne- Za časa bojev v Dobrudži se je' nemogoče zbrati potrebne podatke, pojavila ona nesrečna prisilna mo- j konstatirati je bilo samo mogoče, da bilizacija Jugoslovanov, ki je imela, so jugoslovanski dobrovoljci tvorili za posledico takozvani desidentski 60 odstotkov srbske vojske na solun- pokret Xe bom na tem mestu razpravljal obširno o tem pokretu, konstatirati moram, da je ta pokret izzvalo politiziranje, ko se je v vojsko ski fronti. To naj bi bil le kratek obris do-brovoljskega pokreta, ker zgodovino dobrovoljstva podati, bo naloga vseh prinesla polit ika, ki je oslabila naše: dobrovoljskih organizacij v Jugosla-moči in dovedla do dejstva, da je leta , viji. la v bodočnost nas vodi ljubezen dol š Zasebni učni zavod Legat v Mari- |skupne domovine! 5°™ aa,Tu j\ d,a /,ačnej° -nov'Ječa]1 t I - ... . , , dne 4. oktobra t 1. Glavni tečaji trajajo in ta naša ljubezen na] bo porot 6 mesecev. Za učence z višjo šolsko iz- ; boljših dni, svarilen vzgled onim, ki obrazbo je urejen razen tega posebni te- ' nas oerožajo, ker slovenski dobro- čaj, ki traja samo 4 mesece. V zavodu se voljci bodo znali vedno braniti to, P«Jčuje slovenska stenografija, nemška kar so ustvarili « svoio krvio' stenografija, strojepisk, slovenska kore- kar so ustvarili s fvojo Krvjo. spondenca, nemška korespondenca, na- vadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo. slovenski jezik za začetnike, lepopisje, cirilica in obrtno risanje. Udeleženci tečajev lahko obiskujejo predmete, katere sami želijo. Priporoča se pa, pose-fcati celoten tečaj, da se pridobi vsestranska strokovna izobrazba Pouku za strojepisje je 20 pisalnih strojev na razpolago. Poučuje se po lOprstnem stavku. Obširni prospekt brezplačna Zasebni učni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 11, 1. nadstr. Vpisovanja in pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure. Ravnateljstvo po-sieduje na željo za zunanje gojence stanovanja Tozadevno se je treba pravočasno obrniti na ravnateljstvo. 1917. nad 16.000 dobrovoljcev izstopilo iz korpusa in po veliki večini stopilo v rusko vojsko ali pa formiralo samostojne jugoslovanske bataljone. Desidentski pokret pa ima svojo zaslugo v tem, da se je še. bolj Iz vseh strani sveta smo se zbrali dobrovol jci pod zastavo našega na- i rodnega ujedinjenja, prestali smo' mnogo v tujini, mnogo gorkih razočaranj smo doživeli po svoji vmitv; v domovino, ali ostali smo zvesti svo-izkristalizirala ideja jugoslovanstva, i ji prisegi — ujedinjenju in svobodi. ; ki je pozneje v krfski deklaraciji. V borbi nas je utrdilo življenje, a , zmagonosno prodrla v svet. Zato so to svojo borbo hočemo povesti dokra-se takrat tudi mnogi desideuti vrnili ja! Kakor smo izvršili svojo narod-v korpus. 1 no dolžnost v preteklih dnevih, tako Takrat se je pokazalo tudi, da ni smo vedno pripravljeni nadaljevati bilo umestno, da se je zadrževal do- borbo, ko nas pokliče domovina! brovoljski korpus v Rusiji in da ni i S ponosom gledamo danes jugo-takoj odšel na srbsko fronto, zato se slovanski dobrovoljci na svoje delo je sedaj začelo resno misliti na trans- j— na svobodo in ujedinjenje Jugo- j porte in v januarju 1917. leta je po- slavije, z bridkostjo se spominjamo! slala en bataljon I. divizije, ki je onih, ki so žrtvovali svoje življenje,' Začetek šol. s Dijaška kuhinja Domovina se ptvori v ponedeljek 20. septembra. Prosilci se vpisujejo v prostorih BDomovine' na Dnnajski cesti v četrtek 16. in v petek 17 od 2 do 3 ure po-i poldne t spremstvu starišev ali njih namestnikov. š Pričetek šolskega leta 1920/21 na mestnik otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št 1 in pa v Cerkveni ulici št 21 prične se šolsko leto 1920/21 v petek dne 17. septembra 1920. Dne 16. septembra se pa vrši dopoldne od devetih do dvanajstih v šolskih prostorih vpisavanje. š Preuredba šolskih okolišev IL in IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Ker je m^st, ki veže Opekarsko cesto s Prnlami. Vročen javnemu prometu se s šolskim letom 1920/21 preuredita okoliša H. in IV. mestne deške ljudske šole tako-le: Učenci, ki stanujejo v Rožni ulici, Sv. Florijana ulici, Ulici na Grad, Osojni poti, '■rajski planoti in na ozemlju severo-/apadno od teh ulic, v kol'kor je to ozemlje pripadalo doslej IV. mestni deški ljudski šoli, bodo odslej pripadali IL mestni deški ljudski šoM. Učenci, ki stanujejo na Gesti v mestni log, Pred konjušnico, v Konjušni ulici, Razpotni ulici, Trnovskem pristanu in pa na ozemlju, ležečem jugovzhodno od teh ulic, ki je doslej pripadalo II. mestni deški ljudski šoli, se všola z letošnjim šolskim letom 1920/21 pričenši na IV. mestno deško ljudsko šolo. Prosvefa. — IL komami večer godalnega kvarteta Zika, 20. t m. v Unionu. Vstopnice za to izredno zanimivo, velik umetniški užitek obetajočo glasbeno prireditev so že na prodaj v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. — Nar. divadlo v Pragi ima na letošnjem repertoarju tudi Cankarjevo dramo — „Archiv fnr slavisebe Pbilologie' je prenehal izhajati. Založništvo Weid-mann naznanja na koncu zadnjega zvezka, da bo „Aixhiv" prenehal in da bo počakal boljših časov, ki ga bodo zopet oživili ,.Archiv" pomeni pravi zaklad za slov. filologijo. Izhajal je od leta 1874. V njem počiva temeljno delo našega Ja-giča. Kaj sedaj? Kdo naj nadomesti ta časopis za slavistiko? V Parizu izhaja „Reviie slave*', la pa daleko ne dosega „Archiva". Tudi poizkus izdajati češki časopis za vso slavistiko se ni obnesel. Ruska slavistika je začnasno uničena. M. Weigart premišlja o tem v „ Narodnih Listih" in treba bo premišljati povsod, kako nadomestiti izgubo, ki bo nastala vsled „Archiva". Ali bomo poslej rabili nemški „Archiv" za slavistiko, ali si bomo ustvarili slovanskega ruskega — to je vprašanje dobe in — bodočnosti. Po svetu. X Konec barometra. Ljudje so doslej trdno verjeli, da jim barometer zamore odkriti tajnost, kakšno bo vreme naslednjega dne, bode-li sijalo solnce ali pa bo deževalo. A ravno letos smo t tem oziru doživeli mnogo razočaranja Da se v teh slabih časih prihranijo Ijndem vsaj taka razočaranja, izdal je angleški meteorološki institut opomin, naj se barometru pri presoji vremena ne pripisuje preveč veijet-nosti. „Mi ne moremo — pravi ta opomin — določiti vremena, če posebne vrste vremena spravljamo v zvezo s posebnimi pojavami zračnega pritiska. Sklepanje, da pri tej ali oni višini nastopi lepo, premeni j ivo ali slabo vreme, se z znanostjo ne morejo podkrepiti. Prej se je predpostavljalo, da je vlažen zrak težji kakor snh in da se vsled tega zračni pritisk more dognati po stanju barometra. A moderna meteorologija pripisuje pre-membe v zračnem pritisku uplivanju vetra, gibanju zemlje in odporu zemeljske površine in trdi se, da so odnošaji v zračnem pritisku v zvezi tudi z doslej že malo preizkušenimi elektromagnetičnimi pojavi." S tem napredkom znanosti izgubi siromašni barometer svoj nimbus in kmalu ga bomo vrgli med staro šaro. X Mest«, ki se pogreza. Mesto Corinto v centralnoameriški republiki Nicaragua se pogreza. Morje polagoma poplavlja mesto. Med prebivalstvom vlada velika panika, vse beži prestrašeno iz mesta. Pod zemljo se čuje neprestano bobnenje. Morska voda ima ob kraju 50 stopinj vročine. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Iz upravništva ,,Jutra". Propagandni oddelek: Prosimo, da nam zaupniki in prijatelji dnevnika «Jutr<» čim prej pošljejo naslove vseh onih oseb, od katerih je pričakovati, da se nar oče ua naš list. Dnevnik «Jntro» si je pridobil že v začetka svojega obstoja mnogo priznanja in pohvale, kar pričajo številne izjave, ki nam dohajajo. Zlasti ugaja občinstva gospodarsk del našega lista. Vljudno vabimo vse napredne pristaše, da gredo pri agitaciji za razširjan ie r. M. Sendar s. r. J. SANDRIN, LJUBLJANA, Mestni trg it. 6, vhod skoztVežo na levo. —. Velika zaloga =s vsakovrstnega usnja«-kož, podplatov, gonilnih jermenov im sedlarskega usnja na debelo. 132 8—1 Za 50letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga Ul. izdajo «5 7 Simon Jenkovih pesmi, ki Jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. KV80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. Kmetska posoiilnica ljubljanske okolice v Ljubljani ot>x»estuje hranilne vloge po čistih: Ustanovljena leta 1881. bpez odbitka pentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama asa svoje vložnike. Kredit v»e> vr*. Hranilne Vloge K 70,000.000. TmkoQ u 5 ITatinOa Delniška tiskani* 44* IfdbOanL