Telefon: Uredit. 440 Uprava 455 Ponudba za sporazum GLAVNI ODBOR RADIKALNE STRANKE ZA LIKVIDACIJO SPORA MED BEOGRADOM IN ZAGREBOM. — MARKO TRIFKOVIČ PRIDE V ZAGREB. — PAŠIČEVCI ZA REVIZIJO USTAVE. Krona in narod Jasna linija in nezlomljiva volja KDK. V soboto, dne 15. t. m. pridejo v naše mesto predstavniki Kmečko-de-mokratske koalicije, poslanci gg. P u-c e 1 j, V i 1 d e r iz Zagreba in dr. K r a m e r, da nam skupno z našim domačim poslancem dr. Pivkom obraz lože politično situacijo in smernice KDK v njeni veliki borbi. To je nujno potrebno zlasti pri nas, kjer nam zrak zastrupljajo razni Žeboti, Hrastelji in drugi, ki skušajo celo pri manj uvidevnih prijateljih KDK vzbujati domnevo, da je vsa borba KDK le borba za oblast, da torej ne gre za velika prin-cipijelna vprašanja pravice, enakopravnosti, svobode in poštenja. So judje, ki si dajo od jezuitskih politi-Jamtov iz vrst SLS sugerirati, da bi mTo najbolj pametno, če bi se KDK pobotala z režimskimi strankami in potem v skupnem delu z njimi pomagala na podvigi našega razdrapanega gospodarstva. Kakor da so reparacije naših gospodarskih prilik mogoče brez izpremembe v fundamentih našega celotnega notranjega življenja! Ko je pokojni Stjepan Radič po strašnem zločinu 20. junija in po svoji težki ■ operacji prvič spregovoril, so bile njegove prve besede izraz skrbi za državo in njegova prva teza, ki jo je postjrvil: odločiti morata kralj in narod. To se pravi: brez odstopa krvave vlade in razpisa novih volitev ne more biti govora o spremembi in izboljšanju razmer v državi — in celo obstoj države je v nevarnosti. Celokupna KDK si je takoj usvojila to stališče svojega vodje kot edino pravilno, in iz vseh sklepov vodstva ter iz posameznih izjav najodličnejših predstavnikov KDK od 20. junija naprej odseva ta vodilna misel: odločiti morata kralj in narod- Nosilci krvavega režima pa so prihajali in prihajajo še danes z raznimi predlogi: najprej so prišli z grožnjami z Obznano, s katero so hoteli ubiti pokret KDK. Ko so videli, da to ne vžiga, so zagrozili z amputacijo in jo tudi dejanski predlagali. Državniška modrost voditeljev KDK Radiča in Pribičeviča je odbila s stvarno, a odločno gesto tudi ta peklenski načrt. Ko so hegemonisti uvideli, da so tudi s. tem svojim veleizdajniškim načrtom propadli, so se pričeli laskati in povdarjati potrebo — pogajanj. Menili so, da bodo s to svojo »dobrohotnostjo« vplivali na neodločnejše in mehkosrčnejše pristaše KDK, računali so z utrujenostjo v vrstah koalicije. A tudi tu so se zmotili. KDK ne odstopi od svoje jasno začrtane poti. Izjava voditelja KDK Svetozarja Pribičeviča od 9- t. m. jim je glasen me-mento. da so globoko v zmoti. Ze sklepi KDK od 1. avgusta — povdarja g. Pribičevič — morajo za vsakogar biti tolmač odločnosti koalicije, da se ne ustavi na pol pota, ampak da hoče izbojevati svojo bitko do konca, do zmage. To pa ni mogoče v današnjem položaju, v miljeju krvave narodne skupščine, katere velik del je izvoljen s pomočjo goljufije, terorja In nasilja. Le nova svobodno izvoljena narodna skupščina more nuditi garancijo za izpolnitev kardinalnih zahtev KDK. Zato vkljub vsem poročilom beograjskih listov, da so mogoča pogajanja, stoji dejstvo, da za KDK niso mogoča danes niti službena niti neslužbena pogajanja z zastopniki sedanjih vladnih strank. Za BEOGRAD, 11. septembra. Glavni odbor radikalne stranke se je odločil, da stepi čimprej v stike s predstavi-telji Kmečko-demokratske koalicije. Kakor se zatrjuje, odpotuje podpredsednik glavnega odbora, Marko Trif-kovič, že prihodnje dni v Zagreb, da prične oficijelna pogajanja s KDK, ki ji namerava predlagati sledeči aranžma: Kmetsko-demokratska koalicija naj bi s pristaši glavnega odbora radikalne stranke sestavila novo vlado, ki naj bi izvedla n^e volitve in pripravila vse potrebno za revizijo ustave. V tej vladi naj bi bile najmočnejše osebnosti obeh skupin. Da bi imela Kmečko-demokratska koalicija garan cije za izvedbo svobodnih volitev, bi bili radikali pripravljeni prepustiti KDK notranje ministrstvo, radikali pa bi imeli samo državnega podtajnika. V novi vladi naj bi bili obe skupini zastopani proporčno. Nova vlada bi izvršila samo točen, v naprej sestav- BEOGRAD, 11. septembra. Iz Rima se poroča, da je bilo med zastopnikom zunanjega ministra Šumenkovičem in italijanskim polanikom Gallijem dogovorjeno, da bodo še tekom tega tedna izmenjane ratifikacijske listine o nettunskih nove stike med strankami je treba, da se ustvari nova situacija. Ne more biti govora o predhodnem sporazumu KDK s četvorno koalicijo, odnosno s srbijanskimi strankami pred novimi volitvami. Le ako situacija popolnoma izpade iz rok četvorne 'koalicije in preide popolnoma v roke drugega ustavnega faktorja, bo otvorjena možnost za daljni razvoj situacije. To se pravi: situacijo mora- ljen in dogovorjen program, nakar pride na vrsto revizija ustave. Pristaši glavnega odbora radikalne stranke so prepričani, da bo Kmečko-demokratska koalicija na ta predlog pristala in da je to edini izhod iz sedanje vladne krize BEOGRAD, 11. septembra. Današnja »Politika« naglaša, razpravljajoč o notranje-politični situaciji, da je položaj tembolj kritičen, ker grozi Dalmaciji in še nekaterim drugim pokrajinam zopet glad. V zvezi z raznimi drugimi težkočami, ki se pojavljajo dan za dnem, zahteva vprašanje pasivnih krajev nujno rešitev notranje krize in sporazum med Beogradom in Zagrebom. »Politika« povdarja dalje, da prevladuje v dobro poučenih krogih prepričanje, da bo kralj sam prevzel inicijativo za čim prejšnjo likvidacijo spora med Beogradom in Zagrebom in da se bo v ta namen že v kratkem vrnil z Bleda v Beograd- konvencijah, tako da bodo konvencije že 15. septembra stopile definitivno v veljavo. Dr. Šumenkovič bo zato že te dni odpotoval na Bled, da predloži kralju konvencije v končno sankcijo. ta rešiti: krona in narod- Da se je to stališče koalicije sprejelo takoj po 20. juniju, bi bila že danes situacija v državi drugačna. Samoprevara pa je, ako se danes v Beogradu domneva, da obstoja razpoloženje za pogajanja, in da je samo še vprašanje, kdo bo povzel inicijativo za pogajanja. Če v zvezi s tem še podčrtamo nedeljske izjave predsednika KDK dr. Mačka na zborovanju v Zaprešiču, ki 5mrtna nesreča italijanskega generala BUKAREŠT, 11. septembra. Italijanski general Rocca, ki se je mudil že več dni v Rumuniji, se je včeraj smrtno ponesrečil. Ko se je namreč vračal z avtom iz Pitestija v Bukarešt, se je avto na nekem ovinku prevrnil. General Rocca ie obležal takoj mrtev, šofer in 2 potnika Pa sta bila težje ranjena. Krvava romarska nedelja v Rušah. V nedeljo zvečer in pondeljek so dobili vsi mariborski listi poročilo o nekaki romarski nedelji v Rušah, kjer bi naj avtobus g. Vogrina od Sv. Jakoba napadla gruča šestih ljudi s kamenjem in nato nekdo napadel potnike z nožem ter enega zabodel v levo stran prsi. Nekateri časopisi so celo poročali, da je skočil napadalec v avto ter tam zabodel romarja v srce in je njegovo stanje obupno. Danes pa se je zglasil v naši redakciji prizadeti fant I. V. iz Ruš in njegova mati, k1 opisujeta dogodek čisto drugače: Avtobus g. Vogrina je baje pripeljal za rodbino g- V. ter pri tem skoro povozil najmlajšega sina, pa je poprej obstal. V tem se je nagnil iz avtobusa neki potnik F. E. in fanta oklofutal. To je zopet razburilo brata slednjega, ki je pograbil ustno harmoniko in zaprti nož v žepu ter vse skupaj vrgel v avtobus, ne da bi pri tem koga zadel, ampak je razbil samo šipo. Avtobus je takoj nato odpeljal in nihče v Rušah ne ve ničesar o tem, da bi bil kdo sploh ranjen. — Samomor v Murski Soboti. V petek 7. t. m. se je vrgla na ovinku pri pokopališču neka starejša, neznana ženska pod tovorni vlak, ki prihaja ob 19-v Mursko Soboto iz Ormoža. Kaj je gnalo žensko v smrt ni znano; sumijo, da je bila malo slaboumna. Bila je takoj mr- kar sta prihitela šofer g. Gruber in ključavničar gosp. Oman na pomoč. Požrtvovalno sta skočila v Dravo ter fanta še zajela tik državnega mosta. Ko sta ga v navzočnosti policijskega stražnika spravila na varno, se je fant odrezal, da je bilo vse le za šalo in da se je hotel samo — kopati. Mati je pa zatrjevala, da se je hotel usmrtiti, ker se je z očetom skregal v krčmi. V policijski prijavi stoji, da so bili vsi videti vinjeni. Taka šala je že od sile, ko se dva moža radi nje podajata v veliko nevarnost. — Nesreča Pri delu. V Jezdarski ulici je 161etni delavec Jos. Bravnik pri delu padel raz lestve ter za-dobil notranje poškodbe. Rešilna postaja ga je odpretnila v bolnišnico. Nesreča voznika. V Zgornjem Dupleku je 55letni posestnik Ulrih Veber iz Korene padel pod svoj voz, ki je šel preko njega. Radi težjih notranjih poškodb je rešilni oddelek ponesrečenega posestnika odpremil v bolnišnico. — je ponovno proglasil odločno voljo Hrvatov, da do končne zmage izbojujejo svojo borbo za enakopravnost vseh krajev države, mislimo, da ni treba biti niti bogve kako velik politik, pa da si ustvariš jasnost o smernicah KDK. Argumente za takšno politiko KDK bomo čuli v soboto na zboru v Narodnem domu iz ust odličnih predstavnikov in borcev koalicije. Nettunske konvencije v veliavl IZMENJAVA RATIFICIRANIH LISTIN SE IZVRŠI PRIHODNJE DNI. Usodna nesreča pri Brnu TRČENJE BRZEGA IN TOVORNEGA VLAKA PRI BRECLAVI. - 25 MRTVIH, 40 TEŽKO, 50 LAŽJE RA NJENIH. tva. — Nevarna pijanost. Sinoči okrog ll. ure se je vračala neka rodbina: oče, mati, sin in hčerka iz krčme domov. Ko so bili sredi ulice »Pod mostom« se je sin naenkrat — zagnal v Dravo. Ostali v krik in vik, na- PRAGA, 11. septembra. Pri Breclavi v bližini Brna se je pripetila včeraj popoldne največja železniška katastrofa, odkar obstoja češkoslovaška republika. Dunajski brzovlak, ki odhaja ob 12.53 iz Brna, je ob 13.51 vsled napačno postavljene kretnice in ker je strojevodja prezrl znamenje »stoj«, zadel v tovorni vlak z vso silo. Posledice so bile strašne, panika med potniki nepopisna. Trije vagoni brzovlaka so bili popolnoma razbiti in so pokopali pod seboj vse potnike. Tračnice so bile na večjo razdaljo popolno- Zagrebški demonstranti ZAGREB, 11. septembra. O priliki demonstracij po požaru v Seljačkem domu je padlo tudi več klicov proti državi, radi česar je bilo aretiranih okoli 30 oseb. Ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je klical proti državi, je policija obsodila vsakega na 14 dni zapora. Aretirani so danes prestali kazen in so bili izročeni dr- ma razdejane, obe lokomotivi kup razvalin. Po dbsed?^"1’ i,ridnih poročilih je Zahtevala katastrofa 25 mrtvih, 40 težko in 50 lažje ranjenih. Število smrtnih žrtev pa bo nedvomno še znatno narastlo, ker so poškodbe težje ranjenih večinoma smrtonosne. Med mrtvimi sta tudi strojevodja in kurjač brzovlaka ter še trije drugi železniški uslužbenci. V Brnu, na Dunaju in v Pragi vlada radi te nesreče silno razburjenje in splošna žalost. Trupla ponesrečencev so tako razmesarjena, da jih sploh ni mogoče spoznati. žavnemu pravdništvu v nadaljno postopa nje. Hič koncesij u 5olunu BEOGRAD, 11. septembra. Grški listi odločno zanikajo vest, da bo grška vlada o priliki pogajanj z našo vlado privolila v kakšne nove koncesije v naši svobodni solunski coni. Maribonffi Poštnina plačana v gotovini Ceha 1 Din Leto II. (IX.), štev. 206 Maribor, torek 11. septembra 1928 » JUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.400 Valja metoino, prejemati v upravi ali p« poiti 10 Din, dostavljen na dom pa t2 Sta Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 Oglasi po larifu Oglaa* sprejema tudi egtasai oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulioa i(. 4 Mariborski v c. c E R N I K lutra ■■■■■MMMMMiMMBaM——a»BTO'13gWluaCMgaa—p—1 Dve smrtni obsodbi pred poroto Maribor, 11. septembra. Zuerinski umor s krampom Nepojmljivo surovega dejanja je včasih zmožen človek. To nam drastično ka že današnji slučaj, o katerem je razpravljala mariborska porota, ki zaseda to pot razmeroma malo časa — samo štiri dni. Obtožena sta 291etni delavec Karl Co-ter iz Črmljenšaka in 321etni Ludvik Breg viničar z Vintarovskega vrha, da sta v noči 24. maja umorila na cesti iz zasede v Svetince starčka Josipa Šlaj-ferja. Kako in zakaj? Posestnik Šajfer je imel pri sebi za poljskega delavca svojega dalnjega sorodnika Karla Coterja, ki je imel pred leti z njegovo hčerko Kristino ljubavno raz merje, kateremu Šlajfer sam ni nasprotoval. Ko pa se je Coter nekoč na železnici ponesrečil in od takrat šepal, je Šlaj-ter odkrito izjavil, da preda posestvo svoji hčerki le, če vzame kakega drugega moža, kajti invalid Coter da ni za polj ska dela. Razumljivo da si raditega Šlajfer in Coter nista bila bog ve kaj dobra. Breg pa je služil pri Šlajferju za viničarja, ki da ni imel srca za siromake. Do katastrofe je prišlo omenjenega dne, ko so odhajali kopači, med katerimi sta bila tudi obtoženca, iz Šlajferjevih goric proti Svetincem. Da so bili nekoliko alkoholizirani, je razumljivo, saj je znano, da pijejo kopači pri delu sadjevec zmešan z vinom ali pa celo samo vino. Zlasti pozno je odšla iz Šlajferjeve kleti skupina: Coter in neka Terezija Zelenik, potem Šlajfer, viničar Breg In neka Antonija Muršec. Na poti pa se je henado-ma Breg lotil svojega gospodarja Šlaj-ferja in ga večkrat vrgel na tla. Ko se je Šlajfer presenečen pobiral, je pristopil nato še Coter in ga prav tako vznak vrgel na tla. Muršečeva je poskušala osvoboditi Šlajferja iz pesti nasilnežev ter je v svoji duhaprisotnosti še vzela Bregu kramp iz rok ter ga vrgla v stran. Toda sedaj je skočil po kramp Coter in izvršil ž njim zverinsko dejanje. Na tleh ležečega Šlajferja je udaril s tako silo po glavi, da je kri visoko brizgnila. Za tem ga je s krampom še dvakrat udaril z vso silo po glavi, nakar je prijel za morilno orodje Breg, ki je nadaljeval isto nečloveško početje. Coter in Breg sta tako Šlajferju popolnoma razbila lobanjo. A krvolokoma še ni bilo dovolj! Coter je odlomi* z bližnjega plota kol, ž njim ponovno udaril Šlajferja po glavi, tako da se je Jtol zlomil, nakar je zasadil kos, ki mu je ostal v rokah, že ubitemu Šlajferju v usta in ga pustil štrleti v zrak.. Umorjenemu starcu sta vzela rokovnjača uro z verižico, samokres in denarnico ter vdrla v njegovo stanovanje in pričela jesti in piti kakor po kakšnem vsakodnevnem opravilu... Tu so ju še našli tudi orožniki. Tekom preiskovalnega postopanja je Ludvik Breg brez ovinkov priznal, da je imel namen spraviti Šlajferja s sveta; Coter pa se je zagovarjal, da ga je udaril le radi tega, ker je vedel, da ima Šlajfer pri sebi samokres in se je bal, da ga ne bi gospodar napadel... V razpravi sta se zagovarjala danes Breg in Coter s popolno pijanostjo. — Porotniki so z 10 proti 2 glasom potr dili vprašanje glede umora ter soglasno zanikali vprašanje, ali je bil zločin izvr šen v preveliki pijanosti. Na podlagi te ga pravdoreka je senat obsodil Karla Coterja in Ludovika Brega v smrt na vešalih. Zopet uboj z nožem Rudolf Doberšek, 2lletni sin posestni ka s Stopnega, ki se tudi zagovarja pred današnjo poroto, si je pa izbral celo dolg kuhinjski nož za svoj žalostno-junaški čin. Dne 8. junija je ob priliki vojaških naborov na Vrhlogi devetkrat zabodel to variša Franca Avguština v prsa in trebuh, tako da je revež kmalu nato umrl radi izkrvavljenja. Doberšek je nosil s seboj v posebnem žepu dolg kuhinjski nož, čigar konico je previdno zavaroval z usnjatim nastavkom. Kaj dobrega torej že od vsega po-četka ni mogel nameravati! Po naboru je prišlo več nabornikov, med njimi Doberšek in Avguštin, v gostilno Sorčoika v Slovenski Bistrici. Že tu je Doberšek razjarjen zapikaval nož v mizo. Ker pa niso dobili nič pijače, so se napotili vsi proti domu. Gredoč so še nekaj malega popili in se ustavili v gostilni Čelofige na Vrhlogi. Odhajajoč iz te krčme pa se je izvršilo usodno 'dejanje. Doberšek je kar nenadoma napadel sopotnika Avguština in ga pričel ogrožati z dolgim nožem. Avguštin se je umikal surovini in pri tem padel v jarek. To je šele opogumila Doberška. ki je enostavno pokleknil na reveža in mu zabadal mrzlo železo v telo... Prizadejal mu je devet strašnih ran, o kojih jih je bilo več smrtnonevarnih. Avguštin je izkrvavel. Obtoženec priznava dejanje, trdi pa, da ga je izzval Avguštin. Ob treh ribnikih FILM »GRAJSKEGA GOZDA«. Maribor, 11. septembra. Pravi življenski film se razvija okrog »Treh ribnkiov«. Pravzaprav je samo eden — prvi, od drugega je samo še nekaj mlak, tretji se je pa posušil. Spredaj je vesela gostilna, živahno je tudi v letu in zimi na prvem ribniku, na desno in levo pa vodi dvoje poti pod obokom gostih vej mračno in motno kakor vhod v negotovost. Da ni plota in da ima celo naravna živa meja toliko nevarnih vrzeli, skozi katere varljivo vabi svetla površina vode, to je še nekaj posebnega ter je čudež, da ni v nesrečo tudi onim, ki niso ubrali te pott iz gostilne. Levo in desno navzgor se širi gozd. »Grajski gozd« mu pravijo. Nekdaj je bilo to vse grajsko, od gradu, ki še sedaj stoji v mestu med ostanki starega obzidja. Na »Piramidi« je imel ta grad svoj kastel ali svojo predstražo in v treh ribnikih se je stekala voda, da se v slučaju nevarnosti lahko spusti v jarke mestnega obzidja. V »Grajski gozd« se hodi dandanes na sprehod po raznih stezah in potih. Lep je ta gozd in zanimiva so njegova pota. Ena steza se vije navzgor, druga navzdol, ena na trato, druga v goščavo, do vinogradov in okoliških gričev. Vsi pridejo na svoj račun: samotni mrki šetalci, pestunja z otrokom, dijak s knjigo, mladenič z dekletom in celo tihotapec s — škatljicami saharina. Redkokateri gozd ima tolike in tako raznovrstne obiskovalce. V drevesa so vrezani srčki in monogrami, ne manjka Pa tudi znamenj temnih elementov. Rav-,no tako vneto kakor zaljubljeni klici in vzdihi so se tu že izgovarjale kletve vežbajočih rekrutov in glasila znamenja onih, ki se skrivajo in prežijo. Policijske racije so iz grajske goščave potegnile že mnogo sumljivih in nevarnih ptičkov in marsikdo je že podvizal svoj korak ob ribnikih, ko je čul sumljive glasove. Tekom let se je dogodilo tu že par še vedno neodkritih zločinov in — kakor že rečeno — priložnostne racije so tudi že marsikaj privlekle iz goščave. Mirni šetalci si upravičeno želijo teh racij še več, ker so bili že tolikokrat grdo nadlegova-ni od sodrge, ki tako rada tabori v tem gozdovju. Srečni in veseli pa šetajo skozi ta gozd po svojih potih ter ne vidijo nobenih grdobij. Kako ne bi, saj se tudi v življenju srečnemu in zadovoljnemu umikajo vse temne sence! Ob »Treh ribnikih« se jih je tudi že več poslavljalo od življenja. Bogznaj zakaj jih je ravno tu sem vodila zadnja pot. Koderkoli so šli, ali levo, ali desno, ali navzgor, ali navzdol, povsod so slišali živahne glasove življenja. Mogoče so hoteli ob njih preizkusiti moč svojega obupa in samomorilnega sklepa. Kdo ve, koga je vse ta preizkušnja napotila nazaj in kaj vse so mislili oni, ki so ostali pri svojem obupnem sklepu. Včeraj si je v tem gozdu zopet eden vzel življenje. Mož se je s tem naklepom že dolgo bavil. Pozimi je hodil z vrvjo po nekem drevoredu ter iskal primerno vejo. Celo sneg je otresal, da bi boljše izbral. Izbral je ni, odlagal je do sedaj... Tako prihajajo v Grajski gozd tudi živi mrliči. Mariborski in dnevni drobiž Orjunaška afera u Ljubljani Ljubljanska javnost je že par dni pod globokim vtisom krvavega dogodka preteklega petka, čegar žrtev je postal bivši Orjunaš, privatni uradnik, Egidij Peric. Skrivnostna tragedija se namreč razvija v afero, ki zavzema vedno večji obseg, posega globoko v zakulisno borbo med raznimi orjunaškimi voditelji in bo odkrila morda polagoma tudi tajnosti raznih zločinov iz polpretekle dobe, ki so ostali dosedaj kljub ponovnim preiskavam vedno nepojasnjeni. V ospredje stopa zopet nasilna justifikacija rudarja Fakina v Trbovljah, zagonetna smrt bivšega finančnega stražnika Zakrajška v Radečah pri Zidanem mostu, znani napad na carinski urad v Prestranku itd. Preiskava se vrši z vso energijo in sta bila sedaj aretirana tudi že veliki čelnik Orju--ne, 'inž. Marko Kranjc in bivši urednik »Orjune«, Drejče Verbič. Že takoj po umoru Perica so bili aretirani lesni manipulant Josip Kukec, gledališki re-kvizitor Filip Kosec in elektro-monter drž. železnic Šemerl. Pokojni Peric, kije prišel v o stre konflikte z bivšim vodstvom Orjune, je že slutil svojo smrt in zapustil zato beležke, v katerih je natančno pojasnil, zakaj je .prišlo do nasprotij med bivšimi aktivnimi člani ljubljanske Orjune, obenem pa baje tudi odkril tajnosti raznih dosedaj nepojasnjenih zločinov. Konflikt Perica z bivšim vodstvom Orjune je dosegel višek, ko so ga obdolžili, da je italHanski vohun in konfident gen. konzula Gavottija. Bil je radi tega tudi aretiran, a kasnede izpuščen. Da se opere sramotnega očitka, je vložil Peric kasneje proti obdolžiteljem tudi tožbo in zbral obenem baje zelo kompromitujoč materijal proti inž. Kranjcu in njegovim ožjim tovarišem. Sredi dela ga je sedaj še pred razpravo zadela morilska krogla OKLIC SLOVENSKE MATICE. Slovenska Matica vabi k pristopu za 1929. leto. Izšle bodo za Veliko noč na slednje knjige: 1. Cankar Izidor, dr., Zgodovina likov ne umetnosti, 3. zaključni snopič I. dela (Starokrščanska doba in zgodnji srednji vek, arhitektura). 2. Wlayslaw Reymont, Kmetje I. del. Ta poljski roman, ki je dobil Noblovo nagrado, je prevedel dr. Joža Glonar). 3. Knezove knjižnice XXIII. zvezek. (Izvirno slovensko leposlovje). 4. Kidrič Fran, dr.. Zgodovina sloven skega pismenstva in slovenske literature do srede XIX. stoletja. * Članarina za redne članč znaša 50 Din in se plačuje pred prejemom knjig ali v celoti ali v obrokih ali pa ob sprejemu knjig. Člani naj se obračajo na poverjenike, kjer jih že imajo, drugače pa naravnost na društvo v Ljubljani. Članarina se plačuje po čekih najkasneje do konca tega leta razen pri onih, ki plačajo ob sprejemu knjig. 1714 Otroci slovenskih rudarjev iz Westlalske in Porenja v Mariboru. Jutri, v sredo popoldne pride v Maribor nad 220 otrok slovenskih rudarjev iz Westfalske, ki so prebili pet tednov počitnic v Sloveniji, da spoznajo domovino svojih starišv in se nekoliko privadijo slovenskemu jeziku ter spoznajo slovenske narodne pesmi. Vso to počitniško akcijo je pobudil in vodil vikar Tensun-dern iz Gladbecka na Westfalskem, ki je vzljubil naše rojake tako. da se je celo naučil slovenščine, ki jo popolnoma obvlada ustmeno in pismeno. Otroci so se nahajali deloma v oskrbi svojih sorodnikov, deloma pri privatnih strankah, večje število sta jih pa prevzela mariborski in ljubljanski oblastni odbor. V Mariboru in bližnji okolici smo jih imeli 35. Vsem je tu zelo ugajalo, zlasti onim, ki so bili oskrbovani v oblastnem dečjem domu, ker so imeli vedno družbo in primerno razvedrilo. Dva tedna so bili na Pohorju, ostali čas so pa pridno delali izlete v bližnjo in širšo okolico, ogledali so si Falo, Ruše, Dravsko dolino do Sv. Ožbolta in napravili tudi izlet v Rogaško Slatino. Iz Maribora bodo odpotovali v četrtek zjutraj s koroškim vlakom v Nemčijo. — Delo je na razpolago potom borze dela za: 2 kolarja, 2 lakir-nika v železniški delavnici v Nišu, 2 so-boslikarja, 2 tesarja is 3 zidarie. - ■ j Delovni čas v delavnicah drž. železnice. Nedavno se je uvedel v tukajšnjih železniških delavnicah s pristankom večine delavstva novi neprekinjeni delavni čas t. j.od 6.—14. ure. Ta uveba pomeni za obrat precejšnje znižanje stroškov (n. pr. pri kurivu), na drugi strani pa pride prav tudi delavstvu, kateremu se ni treba zopet vračati v delavnico po kosilu, ampak lahko uporablja po svoje ostali prosti čas. Z novotarijo pa ni bila zadovoljna ona manjšina delavstva, ki stanuje dalje zunaj na deželi ter nima prave zveze z vlaki, da bi prihajala pravočasno na delo. Zato je ta manjšina delovala na to, da je prišlo pretekli teden med delavstvom do ponovnega glasovanja v tem oziru. Govorilo se je že z vso sigurnostjo, da se začne s ponedeljkom zopet delati po starem torej s prekinjenim delovnim časom. Delavstvo pa se je še z večjo večino izreklo zopet za nepretrgani delovni čas. In tako so do nadaljnega dela še vedno neprekinjeno od 6.—14. ure. Novi profesorji na učiteljiščih. Prosvetno ministrstvo je imenovalo za profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru g. Gustava Šiliha in za profesorja na ženskem učiteljišč v Mariboru g. Jožico Tomšič in g. Radovana Tomšiča. — Iz državne službe. Referent pri agrarni direkciji v Ljubljani g. Ivan Verbič je premeščen k okrož nemu agrarnemu uradu v Mariboru. — Uradni dan Zbornice za trgoVino, obrt in industrijo, ki se vrši v Mariboru vsako sredo, je za ta teden priložen na četrtek dne 13. t. m. dopoldne, na kar opozarja Trgovski gremij v Mariboru vse interesente. — Promet borze dela. Od poprej je v evidenci 764, na novo je pa prijavljenih 162, skupaj 926 brezposelnih — 570 mož in 356 žensk. Uspešno se je pretekli teden izvršilo posredovanje v 73 slučajih za 39 moških in 34 ženskih delovnih moči. Službo išče 89 hlapcev in viničarjev, 28 ključavničarjev, 27 mizarjev, 23 kolarjev, 13 žagarjev, 14 kovačev, 10 rudarjev, 17 krojačev, 16 čevljarjev, 22 pekov, 34 slug, 14 tesarjev, 38 pomožnih delavcev itd. — Promet z nepremičninami. Trgovec Miloš Benčina iz Starega trga pri Ložu je prodal Klari Kachvedžič, soprogi carinskega uradnika, za 145.000 Din hišo št. 16 b na Slomškovem trgu. —i Posestnik Anton Tavčar je prodal Idi Stickler, posestnici, polovico hiše kavarne Central (lastnik druge polovice je njen soprog) za pol milijona dinarjev. —• Redek zemljevid. V posesti g. Antona Rovšeka v Mariboru se nahaja krasno izdelan zemljevid bivše štajerske dežele iz leta — 1678. Ta starinski zemljevid, ki ima tudi jako lepe ornamente, predstavlja gotovo veliko raritetno vrednost. — Prirodne sile in njihove uporabe. Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe«, ki jo je sestavil P. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustriranega gradiva, ki služi tako učitelju za obravnavo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neohodna uporaba elektrike v človeški omiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književnosti, začetkom šolskega leta prav toplo priporočamo. Po oceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi ministrstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Učiteljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. — Slovenski primorski rojaki, v nedeljo 16. t. m. se zberemo ob 9. uti vsi na kolodvoru, da sprejmemo brate »Sočane«. Skupno se napotimo v Narodni dom na bratski sestanek in v spomin neodrešene domovine in neodrešenih bratov. Rojaki, ne zamudite sestanka! Žeskna podružnica CMD ima svoj redni občni zbor dne 13. septeffl bra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma« ter vabi svoje članice k obilni udeležbi, r— 1718 Ob 30-letnid umora cesarice Elizabete MUČENICA TIRANA FRANCA JOŽEFA. — USODNA CESARJEVA SNUBITEV. — POROČNA KRONA — TRNJEVA KRONA. — MATERINE INTRIGE. — NESREČEN ZAKON. — GOVORICA LJUDSTVA. — UMOR NAROČEN? avstrijski listi se te dni s pijeteto spominjajo 10. septembra 1898 umorjene cesarice Elizabete, ki jo slikajo kot mučenico krutega tirana Franca Jožefa I. Ob tej priliki se doznavajo podrobnosti iz neznosnega življenja pri cesarju, kar vse je bilo do danes zavito v gosto kopreno misterijoznosti... Elizabeta (roj. 1837.) je bila druga hči bavarskega vojvode Maksimilijana in njegove žene Ludovike. Starejša hči Helena je bila po sklepu staršev Franca Jožefa kot sestrična določena za ženo 23-letnemu avstrijskemu cesarju. Komaj 61etna Elizabeta je brezskrbno preživljala svojo mladost na gradu Pos-senhofen, a čuden slučaj jo je seznanil s Francem Jožefom. Ko je bil namreč ta namenjen, da gre snubit Heleno, je med potom zagledal mlado in lepo Elizabeto, ki je nanj — kljub mnogim prejšnjim ljubezenskim peripetijam — napravila globok utis. Ko so mu v navzočnosti staršev predstavili Heleno, jo je povsem apatično pozdravil, takoj pri dvorni zakuski je pa zaprosil, da puste k mizi tudi drugo hčerko. Gosti so bili zaprepaščeni. Cesarica mati je skušala uveljaviti ves svoj vpliv, da bi dunajski dvor obvarovala velikanske blamaže. Vse obljube in gro-+~* žnje so bile zaman. Ko se je prihodnji večer vršil na gradu slavnostni ples, so dvorjaniki radovedno opazovali obe prin cezi. Cesarjeva mati Zofija je ob tej priliki očitno bogato obdarovala — Heleno, sin pa je vedno govoril le z Elizabeto. Med kotiljonom je cesar nenadoma podaril svoji sestrični Elizabeti izredno lep šopek krasnih vrtnic. Dejanje je doseglo vrhunec. Ves dvor je uvidel, da se je cesar — trdno odločil... Vrtnice so bile prvo darilo, ki ga je Elizabeta sprejela iz rok svojega poz-, JJ. "'o mar, ali dela Ray za njegov >m za toliko in toliko, ali pa če tolče kamenje v jetni-šnici Dertmoore.« Ob vhodu policijskega poslopja je voz obstal in gospoda sta izstopila. Ko sta stopila v urad, je pisar vstal in začudeno gledal. »Samo Balderja bodeva odrešila,« je raz'ožil Elk. »Balderja?«, je dejal mož presenečeno. »Nisem niti vedel, da je pri nas!« »Zaprl sem ga skupaj z Hagenom«. Policijskemu uradniku se je svitalo »To je čudno! Nisem imel pojma,, da je to Balder,« je rekel. »Meni je ser-geant samo povedal, da so k Hagenu spu stili nekega potepuha. Tu je vratar« Ta uradnik je bil ravno tako začuden, kakor sergeant sam. »Niti pojma nisem imel, da je to Balder,« je rekel. »Zato sta tako dolgo klepetala — skoraj do enih«. »No — in še vedno govorita?« ie vprašal zadovoljno Elk. »Ne, gospod inšpektor. Ni dolgo od tega. kar sem pokukal notri; zdaj spita. Saj ste mi dali nalog, da pustim oba v miru«. Dick in njegovi liudje so sledili vratarju na hodnik, na katerem je bilo mnogo ozkih, črnih vrat. Šli so do zadnjih vrat na koncu hodnika. Jetniški paznik je odkleni! in Elk je vstopil. Stopil je k prvi kloni in odgrnil odejo. Tu je ležal Balder na hrbtu, preko ust mu je bil zvezan svilen šal. Njegove roke In noge so bile uklenjene in povrh zvezane še z vrvmi. Elk ie planil k drugi klopi. Komaj se je dotaknil odeje, je ta že zdrknila iz njegovih rok na tla. Hagena ni bilo! Ko so prinesli Balderja v Eikov urad in ga z žganjem poživeli, jim je pripovedoval svojo zgodbo: »Mislim, da je bilo okoli dveh, ko se je to zgodilo. Ves večer sem govoril z Hagenom, vendar mi je bilo takoj jasno, da me je spoznal kot policista, ko sem vstopil. Ves večer me je imel za norca. Toda jaz sem vstrajal, gospod inšpektor! Vedno znova sem poskušal in že sem mislil, da je nehal sumiti, ker je naenkrat začel govoriti o žabah. Pripovedoval mi je, da bo to noč, to se pravi zadnjo noč izšlo radio-poro-čilo na vse (poveljnike. Potem me je vpra šal, zakaj so umorili Millsa, prepričan sem pa, da je lopov sam to najboljše vedel. Po eni uri nisva več dosti govorila in ob pol dveh sem legel spat ter tudi takoj zaspal. Potem sem se vzbudil in imel že zamašek v ustih. Skušal sem se braniti, a so me držali« ... »Držali?« je vprašal Elk. »Koliko jih je pa bilo?« »Najmanj dva ali trije, natančno pa ne vem,« je dejal Balder«. Z dvema bi že o-pravil, saj nisem ravno slabič. O, več jih je moralo biti! Razven Hagena sem dobro videl še dva.« »Ali so bila vrata celice odprta?« »Da, na stežaj,« je odvrnil Balder, ko je za trenutek premišljal. »Kako so pa izgledali?« »Dolge, črne suknje so imeli, obrazov pa niso skrivali. Takoj bi jih spoznal. Bili so mlajši ljudje, vsaj eden od njih. Kaj vse se je še potem zgodilo, ne vem. Zvezali so mi noge.ter me pokrili z odejo, da nisem ničesar ne videl, ne slišal. Vso noč sem ležal tako ter mislil na svojo ljubo ubogo ženo in uboge otročiče«. Elk ga je zapustil sredi jeremijade ter se lotil temeljitega preiskovanja celice. Na istem hodniku je bila tudi sobica za paznika. V njo so bili napeljani zvonci iz vseh celic. Elk je zaslišal najprej paznika in ta je izpovedal, da je šel tekom svoje nočne službe dvakrat iz hodnika v sprejemni urad. Enkrat, ko so potrebovali zdravnika za nekega obolelega jetnika, drugič pa približno ob dveh zjutraj, ko so pripeljali nekega vlomilca, ki je bil zasačen tekom noči. »Seveda so ljudje utekli ravno tedaj,« ie menil Efk. Vrata Hagenove celice so imela dvoj-kliučavnico. Ključi za eno so bili pri jetniški upravi, za drugo pa pri policiji. Ključavnice so bile nedotaknjene. Elk je poklical tudi uradnike, ki so imeli na policijskem ravnateljstvu nočno službo. — Straža Pri glavnem vhodu ni videla nikogar. Mož, ki je stal pri izhodu na Whitehall, se je pa spohitiil, da je okrog pol treh šel mimo njegd neki policijski inšpektor v uniformi. Pozdravil ga je in ta mu je tudi odzdravil. »To je bil najbrž eden od njih,« menil Elk. »Kaj je pa z drugim?« Tu je prenehala vsaka sled. Bilo je, kakor da šo se ti ljudje razpršili v zraku. »Radi tega dobimo gotovo dolgi nos, kapetan Gordon,« je rekel Elk. »Lahko smo veseli, če ne bo prehudo. Pojdite rajši domov k počitku, jaz sem vsaj ponoči malo spal. Če hočete toliko počakati, da odpremim ubogega Balderja k ženi je in otrokom, katere že vse poznam po imenu, Vas prav rad spremljam.« Ob whitehallskih vratih je čakal Dick na Elka. »Da nas bodo kregali oni tam zgorr.i, to je gotovo,« je dejal ta, ko se je vrni!. »Posebno me pa boli to, da sem spravi, v slabo luč ubogega starega Balderja, kateremu sem hotel nekaj dobrega storit!. Je že tako, da se ljudem stori slabo tudi v najboljših namenih«. Ura je bila že deset in Dick je bil ve« onemogel od gladu in utrujenosti. Ko sta šla proti njegovemu stanovanju, se je Elk večkrat ozrl. »Ali pričakujete koga?« je vprašal Dick. »Ravnokar sem opazil nekega moža v rujavem plašču, ki nama je najbrž sledil«. »O ne,« je odvrnil Elk ravnodušno, »to je eden od mojih ljudi. Ali bi imeli kaj proti temu, če bi šla na ono stran?« Na odgovor ni počakal, prijel je Dicka za roko in ga vodil preko široke ceste. »To sem si mislil,« je mrmral. Majhen Ford-avto, ki je imel z velikimi črkami naslov neke pralnice in je doslej polagoma vozil za njima, je naenkrat odrdral naprej. Elk je gledal za njim, dokler ni dosegel vogala Whitehalla. Tu je pa voz zaokrenil v polkrogu ter se pripeljal njima nasproti. Elk se je obrnil in dal znamenje. Detektiv, mož v rujavem plašču, ki je hodil za njima, je skočil k avtomobilu. Nekaj trenutkov se je prerekal s šoferjem, potem sta se pa odpeljala. »Gotovo«, je dejal Elk lakonično. »Peljal ga bo na policijo, kjer ga bodo pridržali pod kako pretvezo. To je bil le o-pazovalec, a meni je bilo vendarle za trenutek kot da je to smrt sama«. »Vzemiva si avto,« je dejal Dick In njegova opreznost je bila tako velika, da je pustil več taksijev mimo, predno si je enega izbral. »Pojdite z menoj,« je dejal,« ne bi Vas rad pustil samega. Če ho-čete spati, lahko spite tudi pri meni«. Elk je spremljal Gordona v Harley-Terrace. Sluga, ki je odprl vrata, je dejal: »Neki gospod je tu, ki čaka na Vas. Pol ure je že to«. »Kdo je? »Gospod Johnson«. (Dal)e Mal•(*»•«. p«ar». domin« m MCijthra OtHtMvtr*: KMiui b«Md« 30 MumanjU at«Mk Din g Stlali 2aak*a, dopl——nj« In ««taJ •i trgavsfcega n« reMeneieg* : maka b—d« 60 pj ik Din tO-—J Stanovanje iz treh sob, kuhinje, lokalom in vsemi pritiklinami se odda s 1. oktobrom. Naslov v upravi lista. 1717 Sprejme se steklarski pomočnik za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na Avg. Agnola, Ljubljana, poštni predal in-____________________________________1715 Novo meblovana soba s Posebnim vhodom pri južnem kolodvoru se odda boljšemu gospodu takoj v na-:em. Naslov pri upravi »Večernika«. 1716 i Nn' ii ni Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. Operna pevka Kovič-Zamejčeva prične z 10. septembrom poučevati solo petje in glasovir. Priglase sprejema na stanovanju od 13. do 15. ure do 10. trn. v Smetanovi ulici 34. 1676 Meblovano sobo z električno lučjo oddam, Aleksandrova c- 67. parter, desno. 1710 Najprimernejše darilo abecedarjem je »Fromova stavnica in računilo«. 1696 Šolske knjige ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13 Prostovoljna dražba trgovskega inventarja špecerijske stroke v sredo, dne 12. sept. ob 15. uri v Mariboru, Aleksandrova cesta 39 li KMWca * ‘Juotau: ‘,"usuvnlk iv; tTdV ,Vi ,Bi siSpiV ’ predstavnik