'M

Kupujte
E BONDEI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte j		
VOJNE BONDEI 1		
The Oldest		
Slovene Daily		
in Ohio		
Best Advertising		
Medium	[iCflL—	l|
ŠTEVILKA (NUMBER) 285
XXVI.—LETO XXVL
CLEVELAND, OHlO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 7, 1943
ŠTEVILKA (NUMBER) 285
elika trojica je zapečatila Hitlerjevo usodo
lUlN JE m
»ZNANJE
HERIKI
ameriške produk-''i® bi ne bili """sH zmagati."
'^^RAN. — Na banketu, so prisostvovali Sta-oosevelt in Churchill, ko . v teku konferenca, je Mal, se resno ozrl na j*® Vojaške in diplomatične Zedinjenih držav, Ve-ritanije in Rusije, potem dvignil kozarec in izrekel ^ Co ameriški
t
ameriške produkcije bi narodi ne mogli nik-V -bati v tej vojni."
valci med drugim poro-sta predsednik Roose-Stalin takoj od začetka shajala." Sploh je bilo J® konference v Teheranu . ° prisrčno. Splošno zna-'d&je bila zadnja konfe-Ij^ ^ed Stalinom in Chur-v Moskvi včasih precej ^ toda razpoloženje v Te-. je bilo vseskozi "intim-prijateljsko," pravijo u-opazovalci.
^^®velt in Stalin v pri-^8.tnem razgovoru
Vrši se važna konferenca glede Turčije
Nekje v severni Afriki se Roosevelt in Churchill posvetujeta s predsednikom Turčije
vojni pro-
Roosevelt je v ;j|. Oiesecih ponovno rekel, ®Sar bolj ne želi, kakor o-spoznati s voditeljem Sa naroda. Njegova želja '^polnila v nedeljo, 28. no-3:15 popoldne, ko k predsednik ameriške re-® in Stalin prvič srečala, voditeljev dveh veli-i^odov je bil privaten, in ^ ^6 istega je bila krasna ^^heranu, kjer je nasta-poslaništvo. Stalin Roosevelta na posla-takoj po predsednikovem ,.v iransko prestolno me-■h Predsednik se je vabilu ilj^^Šanja odzval, '■'ič dva velika voditelja ®^[snila roke, ni bilo no-ki bi mogla poročati ^vinskem momentu.
I trojica" je štiri dni I ®kupaj obedovala
Roosevelt sta imela |i L razgovor, ki je trajal K ^°vj6tski zunanji ko-fW^®lotov je ta čas čakal v fiio ^obi. Ob 4:45 popoldne Nv®P®l na rusko poslaništvo F Churchill, in takoj na-fi^ J® začela prva plenarna
% se štiri take seje, e-^ k dan. "Velika trojica" je ®ko2i vse štiri dni zvečer
obed.
LONDON, 6. decembra. — Nocoj se je tukaj zvedelo, da se nekje v severni Afriki vrši tretja važna konferenca, na kateri se predsednik Roosevelt in mi-nisterski predsednik Churchill posvetujeta z Ismetom Inonu-om, predsedn i k o m turške republike.
Ta konferenca utegne biti za razvoj vojne enako važna kot prvi dve v Kairu in Teheranu.
Roosevelta spremlja njegov osebni svetovalec Harry Hopkins, d o č i m je s Churchillom navzoč zunanji minister Eden. Tudi turški zunanji minister Me-nemencioglu je navzoč pri razgovorih.
Domneva se, da bo ta konferenca odločila, kakšno vlogo naj zavzame Tur-č i j a v bodočih načrtih za zdrobitev nacijske Nemčije.
Pariški radio, ki je seveda pod nacijsko kontrolo, je nocoj na podlagi poročil, ki so baje dospela iz Teherana, poročal, da se boste po razgovorih s turškim predsednikom Roosevelt in Churchill še enkrat sestala s Stalinom nekje na Bližnjem vzhodu.
Adamičeva igava glede proglasa ljudske vlade v Jugoslaviji
Sijajno zborovanje čikaških Jugoslovanov v Pilsen Park dvorani
Položaj na bojnih frontah
Rusi in Amerikanci poročajo o novih uspehih
V,
Letna seja
pokojni frank majer
Kot smo včeraj poročali, je v nedeljo ob 1:45. uri popoldne premipil Frank Majer, p.d. Res-tov France, star 64 let. Stanoval je na 929 E. 209 St. Pokojni je bil doma iz Dešeče vasi, fara Šmihel pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 46. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Konte, tri sinove Franka, Johna in Sgt. Edwarda, ki se nahaja v Siciliji, dve hčeri Mary, in An no, poročeno Siegfried, dve sestri, Rozalijo Perko in Anno Yakič, štiri vnuke in mnogo drugih sorodnikov, v stari domovini pa zapušča sestro Ma rijo Mervar. Bil je član društva "Lipa" št. 129 SNPJ in društva sv. Nikolaja št. 22 H. B. Z. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:15 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje!
(Posebno poročilo za Enakopravnost)
CHICAGO, 6. dec. — Louis Adamič, odlični ameriški pisatelj in predsednik Združenega odbora juž-noslovanskih Amerikancev, je danes tukaj izjavil, da smatra proglas ljudske vlade v Jugoslaviji za logični razvoj dogodkov, in da so tak korak po njegovi sodbi odobrile velike sile združenih narodov. Rekel je, da je značilno to, da, so partizanske sile v Jugoslaviji proglasile provizorično vlado takoj po zaključku konferenc v Kairu, kjer je sedež jugoslovanske zamejne vlade, ter v Teheranu, kjer sta se Roosevelt in Churchill posvetovala s Stalinom.
"Na podlagi informacij, ki sem jih prejel iz Jugoslavije v teku prošlega leta," je izjavil Mr. Adamič, "sem prepričan, da so možje, ki sedijo v jugoslovanski ljudski vladi, odgovorni in disciplinirani ljudje, ki ne bi storili ničesar, kar bi moglo postaviti velike zavezniške vlade v zadrego."
V nedeljo se je v Chicagi vršil velik javen shod, ki ga je sklical Združeni odbor in na katerem sta naLstopila kot glavna govornika Louis Adamič in Žarko Bunčič, predsednik Srbskega vidovdanskega kongresa.
Shod se je vršil v Pilsen Park dvorani, ki je bila nabito polna — navzočih je bilo najmanj 5,000 oseb. Opazovalci pravijo, da še ne pomnijo takega navdušenja kot je vladalo na temu shodu. Ko je Adamič zaključil govor, so zborovalci ovduševljeno hiteli na oder, dvignili pisatelja na rame in ga nosili po dvorani.
Med navzočimi je bilo nenavadno veliko ameriških vojakov in opaziti je bilo tudi večje število duhovnikov. Na govorniškem odru so bili od Slovencev tudi Etbin Kristan, Vincent Cainkar, Mirko Kuhel in dr. Fur lan iz Vi^aukegana.
Iz Moskve se javlja, da so čete Rdeče vojske včeraj drobile sovražno linijo v centralni Ukrajini in razklale nemške sile med mesti Smela in Zamanka, ki sta važna komunikacijska centra na železniški progi, ki drži v Romunijo.
S to zmago so Rusi dosegli postojanke, ki se nahajajo samo 23 milj od Kirovograda, kjer se nahaja važno središče nemške sile.
Ura za napad na treh frontah je določena
"Nemčija bo zdrobljena; tega ne more preprečiti nobena sila na svetu," so sklenili Roosevelt, Stalin in Churchill
KAIRO, Egipt. — Predsednik Roosevelt, premijer Stalin in ministrski predsednik Churchill so dosegli popoln sporazum glede "obsega in časa operacij" za udar na'.nemško oboroženo silo od treh strani.
i »Tako se glasi uradno naznanilo, podpisano od treh I državnikov na zgodovinski konferenci v Teheranu, ki je I trajala štiri dni. Naznanilo je bilo danes formalno ob-j javljeno v tem mestu.
Program za svetovno družino demokratičnih narodov I Zavezniški voditelji so tudi začrtali program mi-I Amerikanci so včeraj nada-1 j.Qyj^g dobe, v kateri bodo vsi narodi sveta povabljeni,
IrinT'in potLm tojh Trelo |	pridružijo "svetovni družini demokratičnih naro-
strmin, ki so celo za mule nedo-' dov, katera bo oiganiziiana na temelju Atlanskega cai stopne, iztrgali nacijem tri na-j terja, Čigar načela SO bila na konferenci velike trojice daljne gorske vrhove v gorovju 1 ponovno odobrena.
Maggiore, s katerih se odpira | Zgodovinska konferenca gla- -pogled na ravan, ki se razteza j varjev najmogočnejše vojaške ■ proti severu, kjer leži Rim. ; in politične kombinacije, katero
Amerikanci prodirajo proti Klinu
Istočasno so angleške čete na ; drugem koncu fronte korak za korakom utirale pot enega terena v gorovju Ctmino. Tekom dneva se je vršilo več spopadov, v katerih se je mož boril z možem. Nemci so vprizorili vrsto proti-napadov, katere so Angleži odbili.
j Nemška linija, katero je Hi-! tier ukazal držati preko zime, , se polagoma podaja, toda še ni zlomljena.
mogla preprečiti uničenje nemških armad na kopnem, njenih podmornic na morju in njenih vojnih naprav iz zraka. Naši napadi bodo neizprosni in stopnjevaje silnejši."
je svet še kedaj videl, se je vr-šila v prestolnici Irana (Perzije) od 23. novembra do 1. decembra, in poleg treh državnih glavarjev so ji prisostvovali vo- ,
dilni vojaški možje	organiziranje
Zedinjenih držav, Anglije in j	svetovnega miru
Rusije.	,
Deklaracija za organiziranje Vojaški štabi so se vrmh v	ki bo organiziran po
zdrobi jenju nacijske Nemčije, Z ozirom na veliko nujnost'se glasi;
,#^01 mšj(

KAKO MOREMO POMAGATI OSVOBODILNI
FRONTI
ITdruženi odbor se bori za svobodo in demokracijo južnih
Slovanov.
Udruženi odbor se bori za svo- znana legalno, kot taka, po za-
ob 8. uri zvečer, r>^ *Gja društva "Friend-Vove
št.
125 W. C. v Slona
so vablje-^ udeležijo v polnem
delavskem domu *, J Rd. članice
vmvoioffi
Kultura
pevski zbor "jadran"
Nocoj ob 8. uri se vršijo pevske vaje pevskega zbora "Jadran", v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse pevke in pevce zbora, da se udeležijo, in vabljeni so tudi drugi pevci, ki še niso pri zboru, da se pridružijo.
Podprimo borbo Amerike za demo-Icraoijo In »vobodo, »veta z nakupom vojnih bondov In vojno-varčevalnih inamkl
bodo in demokracijo južnih Slovanov. Herojska borba in sijajni uspehi Jugoslovanske osvobodilne vojske pod vodstvom gen. Tita zadivljajo danes celi svet. Vsak pošten in rodoljuben južni Slovan, pa naj živi že kjerkoli, je danes ponosen na junaške čine svojih bratov v starem kraju, ter je pripravljen pomagati viteški borbi z vsemi močmi. Njegova največja želja je, da tudi on, iz dalje, doprinese svoj delež za to veličastno stvar, ter tako dobi občutje zavesti, da je tudi sam sodeloval pri osvobojen ju svoje stare domovine.
Seveda nastane vprašanje, konkretno vprašanje, kaj bi bilo najboljše ukreniti v tem pogledu. Narodni svet (veče), izbran pretečeno leto v Bihaču, je danes neoporečno edini resnični predstavnik jugoslovanskega naroda, v kolikor more pač danes ta izražati svojo voljo in želje.
Ali na žalost ni vsled tehničnih razlog ta začasna vlada pri-
veznikih, radi česar leži denar, nabran za partizane, nekoristen v banki, namesto da bi služil stvari, za katero je bil namenjen.
Medtem pa imajo naši ljudje v Ameriki irv Canadi vendarle možnost, da na drug način pomagajo ljudski stvari v Jugoslaviji in borbi partizanov. U-druženi odbor južno-slovanskih Amerikancev, ki se bori za. svobodo, demokracijo in neodvisnost južnih SloVanov, je storil več nego katerakoli druga organizacija za pobijanje lažne propagande takozvane ubežne jugoslovanske vlade ter za širše in boljše razumevanje partizanskega pokreta v Združenih državah. Večja popularnost partizanov in dejstvo, da danes a-meriško časopisje in radijski komentatorji podajajo resnico o Jugoslaviji ter tudi priznavajo partizanom njihovo veliko vlogo, namesto, da pripisujejo, kot do nedavnega, njihove uspehe izdajici Mihajloviču, je v glav-
nem zasluga Udruženega odbora in njegovega predsednika L. Adamiča,
Ali delo Udruženega odbora se je jedva pričelo in nadaljevati ga je mogoče samo z moralna in materijalno podporo tukajšnjega našega naroda. Naša organizacija, katera si je v kratkem času pridobila značaj-no mesto po vsej deželi in katera danes uživa velik ugled v uradnih krogih, mora gledati, da razširi svoje delovanje. Zato pa je treba predvsem imeti finančna sredstva.
Nedavno pričeta kampanja za fond Udruženega odbora daje vsakomur priliko, da priskoči j na pomoč, obenem pa je slednji i prispevatelj lahko zagotovljen j in prepričan, da bo njegov pri-j spevek uporabljen v korist borbe Narodne osvobodilne vojske v Jugoslaviji.
Danes, bolj kot kdaj, je potrebno, da vsi delujemo v slogi, edinstvu in vzajemnosti za dosego svobode in demokracije.
Uprava Udruženega odbora.
vojaških operacij, katere je začrtala konferenca velike trojice,, sta se angleški in britski generalni štab po konferenci podala! v Kairo, kjer se je med 22. in' 26. novembrom vršila konferenca Roosevelta in Churchilla s; kitajskim generalisimom Čiang Kajšekom, kjer so se vršila! skupna posvetovanja, ki so tra-j jala od prošlega petka pa do danes.
Churchill se je pridružil vojaškim posvetovanjem v Kairu, iz česar se sklepa, da utegnejo 1 biti vsak čas objavljene vele-važne vojaške odločitve. Kam se je podal po zaključku konferen-; ce v Teheranu predsednik "Roo- i sevelt, uradno naznanilo ne pove, toda damneva se, da se je takoj odpravil na pot domov. Stalin se je po konferenci takoj vrnil v Moskvo.
"Prepričani smo, da bo naš sporazum prinesel trajen mir. Mi priznavamo o-gromno odgovornost, ki jo imamo skupno z vsemi Združenimi narodi, da napravimo mir, ki bo sprejet z voljo od pretežnih ljudskih mas vsega sveta in ki bo prepodil bič in grozo vojne za mnogo rodov.
"Iskali bomo sodelovanje in aktivno soudeležbo vseh narodov, velikih in malih, katerih ljudstva so, slično našim lastnim ljudstvom, v srcu in duhu posvečena odpravi tiranije in sužnosti, zatiranju in nestrpnosti. Dobrodošli bodo, kadarkoli se odločijo, da želijo stopiti v svetovno družino demokratičnih naro redov."
Deklaracija gl^e prosekucije izjava treh voditeljev na Iton-
cu izraža spoštovanje za neod-Na teheranski konferenci sta;visnost in teritorijalno nedotak-bili sprejeti dve deklaraciji, ensjljivost Irana in zagotavlja tej tikajoče se vojne, druga pa gle-: deželi ekonomsko pomoč, zlasti de organizacije za mir, ki sta z ozirom na njeno sodelovanje datirani 1. decembra ter eno-1 pri pošiljanju orožja in vojnega stavno podpisani: "Roosevelt,! materijala v Rusijo.
Stalin, Churchill."	-'
Deklaracija glede prosekucije GROF CIANO BAJE vojne se glasi:	: USTRELJEN
"Naši vojaški štabi so se i LONDON. — Iz Švice priha-pridružili našim diskuzijam: ja- neko nepotrjeno poročilo, ki in zgotovili smo načrte za trdi, da je bil bivši italijanski uničenje nemških sil. Dose-! zunanji minister grof Ciano, u-gli smo popoln sporazum ' smrčen s streli v hrbet. Ciano, ki glede obsega in časa opera-i je bil 40 let star, je baje plačal cij, ki bodo podvzete od; z življenjem, ker je pri zadnjem
vzhoda, zapada in juga
(Vtis obstoji, da izjava glede operacij od juga" pomeni, da bodo zavezniške sile vprizorile invazijo na Balkanu.)
"Vzajemni sporazum, ki smo ga dosegli, jamči našo zmago.
"Na svetu ni sile, ki bi
glasovanju, predno je padel Mussolini, glasoval proti Duce-ju, čigar hči je njegova žena.
Biof yourSharein "
smumemstH
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
7. decembra,
7. d
ŠKRAT
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned wd Published by VHS AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Usued Every Day Except Sunday# and Holiday: SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po razna£alcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)_____________$6.50
For Vear — (Za pol leta)______________________________3-St'
For 8 Month! — (Za I meiece)------------------------------------2.0C
By Man In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pofitl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto)--------
For Half Year — (Za pol leta)-----
For ■ Month! — (Za 3 mesece)--
-.17.50 _ 4.00 _ 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countriem: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske driave); Foi One Year — (Za celo leto)---------
For Half Year — (Za pol leta) --------
...WOO 4.50
entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Spomenica Sovjetski vladi
Predsednik Etbin Kristan je 29. septembra v imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta poslal Vjače-slavu Molotovu, sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve, sledečo spomenico. V imenu Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev jo je sopodpisal tudi Louis Adamič, predsednik tega odbora.
"Cenjeni g. Molotov:
Slovenski ameriški narodni svet je bil ustanovljen na Slovenskem narodnem kongresu, ki se je vršil 5. in 6. decembra 1942 v Clevelandu, Ohio. Pravilno izvoljeni delegati, 521 po številu, so zastopali razne slovenske organizacije, bratske, kulturne in politične iz vseh krajev
tine delavskih voditeljev, učiteljev, pisateljev in drugih intelektualcev je bilo vtaknjenih v ječe ali odpeljanih v koncentracijske zapore na Liparske otoke. Porast fašizma k polni moči pa je udaril Slovence in Hrvate še hujše kot so ravnali protifašistični Italijani. Nove de-portacije so bile na dnevnem redu in usmrčevanje se je pomnožilo. Lahko je razumeti, čemu se to ljudstvo želi iznebiti italijanske oblasti in zakaj tako navdušeno pristopa k slovenskim partizanom.
Ko so prenašali udarce krutega zatiralca, so opazo-' vali čudovit porast kulture svojih bratov v jugoslovanski Sloveniji, dasi pod neugodnimi razmerami. Zrli so na razvoj šol in industrije, na porastek umetnosti in knji- ^ ževnosti preko meje. In radi tega hočejo biti združeni,' da morejo skupno graditi bogatejšo kulturno bodočnost za vse.
Toda Slovenci niso zadovoljni sami z domom vzlic temu, da ga visoko cenijo; želijo, da bo njih dom svoboden in varen. In radi tega sodelujejo z drugimi svobodoljubnimi Jugoslovani, vključivši Bolgare in Macedonce, da si zgrade novo Jugoslavijo, kjer vlada ne bo imela samo oblast nad ljudmi, pač pa jim bo služila, kjer demokracija ne bo brezpomembna beseda, temveč bo tvorila močno podlago za pravo svobodo in enakopravnost.
Slovenci se smatrajo za enega Združenih narodov. Doprinašajo neštete, nerazglašene žrtve za skupno stvar zaveznikov. Toda dnevno se povprašujejo, če jih bodo ti Združeni naredi nagradili za tolike žrtve in trpljenje
---ne s kakimi izrednimi darili in predpravicami,
temveč s preprosto pravičnostjo.
Slovenski ameriški narodni svet skuša izpolniti obljubo, ki jo je dal slovenskim borcem v Evropi in vsled tega predlaga to kratko spomenico Vam, kot zastopniku j velike ljudovlade narodov, kojih ljudstva poznajo pomen zatiranja, kakor tudi hrepenenje za svobodo in pravičnost. Beseda vlade vašega ljudstva bo veliko po-
Marini pristanejo na južno pacifičnem
otoku
Slika kaže ko so marini zavzeli prve korake pri okupaciji otoka Nanumea v južnem Pacifiku. Rušilci patro lirajo v ozadju, dočim moštvo, strojne puške, traktorji in truki zapuščajo ladjo. Po pristanju je moštvo peš odkorakalo na obrežje.
nerale in guvernerje kitajskih	/InVlfACn
pokrajin, da je lani mnoge pre-	UUUlCgd
govoril, ko so se že hoteli spo- '^g^ VSftk dHll zmagujočimi Japon-
Mož: "Če si poštena^ morala klicati na poffloc-bil Branko nasilen." ^
Žena: "Ah, od presenGce^^^^^ prvem trenutku sploh mogla govoriti ..." ^e-
Mož: "No, in ko je P čenje Ihinilo?"
Dovolite torej, da izrazimo naše globoko zaupanje v Vas in v voditelje velike dežele, ki jo zastopate, katera danes tudi trpi in se žrtvuje, toda se bori v občudovanje vsega sveta in odpira vrata do zmage za iste ideale, za katere se po našem prepričanju borijo tudi Slovenci in vsi syobodni Jugoslovani.
S spoštovanjem,
ETBIN KRISTAN, predsednik.
Sopodpisal:
LOUIS ADAMIČ, predsednik
"Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev."
Združenih držav. Radi tega se more pravilno tuliti, j menila, ko se bo odločevala usoda bodočega sveta SANS zastopa pretežno večino ameriških Slovencev,
Slovenci v domovini tedaj niso bili v položaju, ki bi jim dopuščal, da bi bil njih glas slišan. Toda vseeno so se cd prvega dne naprej upirali nacifašističnemu navalu vzlic grožnji, ki so jo "Fuehrer" in njegovi rablji izrekli,
da bodo Slovenci popolnoma iztrebljeni. Če se upošteva dejstvo, da je vsa 'Slovenija pod Jugoslavijo štela le 1,500,000 Slovencev, in če pomislimo na krute metode raznarodenja, ki so se jih posluževali najprej nacisti, za njimi pa italijanski' fašisti, je bila dotična grožnja strahovito resna.
Iz podtalnih virov smo bili informirani o ciljih težkega boja, v katerem so se Jugoslovani dolgo časa borili! Q niOŽU, ki je skoraj popolnoma osamljeni. Kasneje se jim je Posrsčilo |	.v. .
napraviti stike z diugimi svobodnimi borci v različnih I Hd-jVpiivHcjai »vciu-
krajih Jugoslavije. ^	| yaleC ČangkajŠka
Vedeli smo, da so se borili/za osvoboditev dežele j	_
izpod jarma tujih napadalcev; znano nam je bilo, da; Nekega pomladnega jutra le-so se borili in se še borijo za zedinjeno, avtonomno Slo- j ta 1905 se je napotil vitek av-venijo, ki naj bo del nove, resnično demokratične Jugo-1 stralski novinar William ^Do-slavije. Komaj čakajo, da izženejo s svojih tal tega tirana, toda obenem odločno odklanjajo vsako možnost za povrnitev kakršnekoli diktature, o kateri so z ostalimi Jugoslovani vred imeli izkušnjo že dolgo pred pri-četkom te vojne. Oni verujejo, da ne zadostuje samo uničenje nacizma v Nemčiji in fašizma v Italiji, ampak da ne more biti nikcikega trajnega miru brez novega svetovnega reda, ki naj bi zajamčil resnično zaščito, preprečil možnost za vsak neopravičen napad in zagotovil,
da svoboda in pravičnost ne bosta samo brezpomembni besedi.
Za majhno ljudstvo zedinjena Slovenija ni samo narodni ponos. Mi smatiamo, da bo v bodoče narodnost infela le kulturen pomen. Od časov kmečkih vstaj, zlasti j pa po svojem narodnem preporodu, ki je sledil francoski i
di novinar prišel na vplivno mesto v Hongkong.
William Donald se je hitro vživel v nove razmere in novo delo. Mlad, marljiv in častihlepen je pridno preučeval kitajska vprašanja in je kmalu postal znan in c e n j e n po vsej Vzhodni Aziji.
nald v uredništvo lista "Sydney Daily Telegraph", kjer je služboval že štiri leta, in našel na pisalni mizi pismo iz Hongkon-ga.
Poleg primernega čeka je bilo v pismu tudi vabilo, naj pride v Hongkong za glavnega u-rednika velikega hongkongške-ga angleškega časopisa.
Nikdar ni. Donald zapustil Avstralije. Bil je zelo presenečen. Spraševal se je, kako je mogoče, da je prišel do take časti.
t
Ponudbo je sprejel.
razumeti z ci* na severnem Kitajskem.
Ko se je kitajska vlada po padcu Nankinga preselila v Čungking, je Donald zvesto sledil Čangkajsku* Stanuje v eno-nadstropni hišici v predmestju Čungkinga, obdani z velikim vrtom. Zelo rad prebira časopise, .posluša radio, čita in odgovarja na pisma. Vsako jutro gre v Čangkajškov paviljon in igra golf s Čangkajškovo ženo, slavno in zelo ugledno ženo na Kitajskem.
Potem se Donald, ki šteje zdaj že sedem križev, z vednim nasmeškom na obrazu vrača skozi hrupne ulice spet na svoj dom. Na poti rad počehlja po glavi kakega zamazanega črno-lasega Kitajčka.
Dvakrat na teden obleče staromodni, že davno preozki smoking, in se odpelje s starim avtomobilov na' kosilo k Čang-kajšku.
Zunanja politika je glavni predmet razgovorov pri teh kosilih.
Pri neki taki priliki se mu je posrečilo potolažiti ČangkajŠka ki je bil že čisto obupan, ker so Angleži zaprli pot skozi Burmo. Pri nekem drugem kosilu mu je svetoval, naj izrabi angleško-japonsko napetost in pregovori Angleže, da bodo spet odprli za
Žena; "Takrat . . . sem pozabila

Oče kitajske revolucije, veUki Sunjatsen je stopil v zvezo z Kitajsko življensko važno bur-
njim že pred letom 1912, ko je kitajska dinastija padla in je bila ustanovljena kitajska republika. Donald mu je dajal nasvete v vseh vprašanjih, ki so se tikala odnosov med Kitajsko in Anglijo.
^ Ko je po revoluciji Sunjatsen izdeloval novo kitajsko ustavo, je bil Donald njegov najvažnejši in najvplivnejši svetovalec.
Donald je često zahajal na j Sunjatsenov dom, kjer je spo-j znal tudi njegovega zeta, mla-_ . .	, ... idega kitajskega nacionalista
Kojecezsbn	Podak da AAia
Hknckong na Kkajskmn, inujo| ^	l)onaMov vphv na
izflaintpli (^iisonisa iiriDOvedo- . ,	• , , , .
revoluciji, so Slovenci jasno dokazali svoje kulturne sposobnosti. Toda zadrževala jih je večna nesloga in po- j izdajatelj časopisa pripovedo manjkanje svobode, katero jim je zanikal habsburški j val, zakaj je padla odločitev	geprav Donald ni no^
imperializem in avtokratione težnje avstiijske oblasti. I"jega, neznanega Do-	državniškega urad
mladega moža je od dne do dne
nalda iz Sydneya v Avstraliji.
Že pied enim letom je iskal	ski, česar še danes ne zna.
glavnega urednika. Nekega pri-	S Čangkajškom je rasel tudi
jatelja, ki ga je poklic večkrat	Donaldov vpliv. Ko je postal
Ko se je ob zaključku prve svetovne vojne Avstro- i Ogrska porušila, so Slovenci upali, da se jim bodo tto- j letne želje končno izpolnile. Ampak bili so grenko razo- j čarani. Nekateri slovenski kraji Koroške in Štajerske so i bili prideljeni nemški Avstriji in zatem nncijski Nemčiji,
toda vse Primorje z Istrijo je bilo priklopljeno Italiji.
Na isti način so Hrvati izgubili hrvaški del Istrije in Re- ki ne pije alkoholnih pijač, ker Donald je odložil uredništvo| Angleške avtomobile kupnicio'^'li nevoščljivi: njej ni bil nihče
mansko pot.
Pri naslednjem kosilu je bil Donald izredno dobre volje. Že od daleč je mahal z rokami in klical Cangkajšku: "London sporoča, da bo burmanska pot spet odprta."
To je William Donald, neuradni kitajski minister za zunanje zadeve, ki je svojo drugo domovino rešil iz mnogih obupnih položajev.
Za dejstvo, da je na Daljnem vzhodu Anglija ohranila toliko svojih postojank, mora biti hvaležna neznanemu avstralskemu novinarju, ki igra golf in prezira alkohol.
Prav dobro bi se bila sporazumela, če bi bilo med njima kaj težkoč. Ob težkočah se zaneti ljubezen. Če bi bila imela ona kako bradavico na licu, bi bila imela eno stran manj lepo, eno pa lepo in on bi bil mogel vsaj hrepeneti po lepši strani. Toda ona ni imela bradavice na licu. Bila je popolna.
Hudo je bilo, da je bila popolna. Bila je ljubezniva, krotka, pametna, vesela, razposajena, če je naneslo, bila je ognjevita, toda zmerno in je izpolnila vse njegove želje. Ničesar ni bilo, kar bi si bil mogel želeti.
Ko jo je bil prvikrat videl, je. bil ves navdušen zanjo. To bi bilo sicer dobro, a ostal je navdušen, navdušenje je plalo trajno v njem in to ni bilo dobro, to je bilo utrudljivo. Tako srečen je bil z njo. Tudi to bi bilo dobro, a on je bil zmeraj srečen z njo in to ni bilo dobro, to ga je onesrečevalo.
Ko jo je v pol leta spoznaval 1 te in one in z one in s te plati n je bila zmeraj enako popolna, se mu je strahoma posvetilo: nemogoče je tako živeti. — Xar koprnel je po tem, da bi jila kdaj imela kako luknjico 7 nogavici, da bi bili njeni nohti 2rni, da bi bila kdaj razkuštra-la ali bi se bila spozabila za karo grdo besedo, kak srdit po-Tjled, kako nevšečno kretnjo. Njegovo upanje je bilo zaman.
"Ne bodi tako popolna," jo je zaprosil. "Daj mi vsaj enkrat prihko, da bi ti mogel kaj odpustiti! Zlomi mi nalivni peres-
Ko je Čmerika neko pozno prikolovratil 12 . po-domov, je videl v svoji ^ ^ ■ sti doma dve ženi. Teg& .. mož tako ustrašil, da se J odrekel alkoholu.
zgodilo? Kakšen pomen ^ bi imela potem tale gg je
Pomen ima že in zgo'
hjo*
da bi

marsikaj, in sicer z nji®' žera.
Ta mož ni bil tisto, kdo dejal, da je vzoreD Sicer se je predej redno tudi preklinjal ni kar po dneve in noči P""® gj| vendar je bil na njem m kaveljček. Časih se da je kar besnel in naj pi'
jbolj
je bil zato; ker ni mo^i koli ničesar očitati. To šlo na živce.
ANGLEŠKA PROIZVODNJA AVTOMOBILOV
Odkar so je začela vojna, izvozi Au^lija i)ribližno tisoč avtomobilov na teden. Seveda je vojna tudi v Angliji |)ov%ročila
Sicer jo je ljubil, a vedel, da jo ljubi.	d*"'
ne sicer len, vendar si gnojit ma ni izbrusil peta službenih opravkih. Tu ženske je rad pogleda,
to še ni bil greh.	^ g
To, kar ga je	:
ie peklo, bolelo, zaradi b preklinjal in si puiii lo, da je iz dna duše ( strastno hlepel po tej ženski, svoji ženi mo da tako do dna pokazati,
je, da bi ne bil vpričo nj ^
obdarovan 1
it''
bo.

osramočen,
lostjo obžarjen.
Po daljših notranjih z nekakšno nejevoljo k#'' da bi ji vse to mogel le s tem, če bo vzvišen pii
^ d«®*
V viae nae na spo: ska An( Sati Hov raj, ska sta: I
bol
tov
vo
goi
ber
je;
bet
ses
da;
]
Pr:
bfi opi v I ko je vic %b, %a
fta bil
Sti
Ml
vr Ca
M
to spoznanje m .
19 Tako r
Sicer
jetno, a kaj bi?
je bil len, začel vstajati, nič več krat prerezal z britvijo v pisarni je bil točno j f
prav ni oreii
delom gotov. Zdaj
če je
ranesel na pot po Daljnem vzho- Cangkajšek vodja kitajske na-	avtomobili slabše proda-i
du, je naprosil, naj mu poišče cionalne vlade, je imenoval Do-1 jajo kakor so se prodajali pred I 1*^ bil godrnjavo momlja novinarja angleške narodnosti, nalda za svojega svetovalca, j yf, jj nje. Želeli so mu srečo in so mu
ko, poleg nekaterih važnih otokov ob hrvaški in dalma-	® takšnimi že zelo slabe hongkongškega časopisja in je
tinski obali in mesto Zadar.
Več kot 600,000 Slovencev in 300,000 Hrvatov je 1; ! 'T Dri^o pod italijansko oblast, ki s? je izkazala še
iakušnje.
Prijatelj je šel na pot. Obiskal je uredništva časopisov v Singapuru in Melbourneu, v
šel za svojim velikim prijateljem v Nanking.
Ves čas je ostal tam, posredoval pri vseh razgovoiih med
danes v glavnem dominioni: A v- nevoščljiv.
stralija, Indija, Južna Afrika,! Odpravila sta se na poročno Malaja, Nova Zelandija in Ir- potovanje, se vrnila in imela ska. Poleg tega gredo angleški svoj dom.
slaljša (.'d avstrijske. Italijanska vhida ni čakala fašizma, j San Franciscu. šanghaju, Kal- Kitajsko in Anglijo in Združe j-iidno je iipeljala smernice za raznaroditev slovenstva.! kuti in Sydneyu, govoril je z nimi državami. Pazljivo je Slovenske in hrvaške diužbe in ustanove so bile razpu-!
avtomobilski tudi v države Ju% ne Amerike in na Portugalsko
HC(!ne, č''«()pisi r ;tavljeni in uporaba narodnega jezika prt povdrna. Slovanska imena je celo na grobnih kam* jiih ,;:iitalijanči'a. Temu je sledilo prisiljeno izseljevanje na tisr.-'e in tisoče delavcev in zaplenitev kmetij. Na sto
novinarji, jim ponujal alkohol- spremljal razvoj odnosajev med; ne pijače in vsak je prijel za Sovjetsko Rusijo in Kitajsko, kozarček.	Dosegel je sporazum % rdečo ^
F]no leto je trajalo, dokler ni kitajsko vojsko, ki je vstopila v trčil na Williama Donalda, ki je službo Cankajškovo. Imel je ta-odklonil kozarček. Tako je mla^ ko močan vpliv na kitajske ge-


Prav le}) nauk j® " ,'4
moža za vse življenji
Človek bi mislil, da ne bo znala kuhati. Pa ne! Izvrstno je kuhala, imela je vse odlično u-j vejeno in je bila še bolj popol-1 na. Bila je zvesta, ljubezniva,
I lepa, brihtna; če je šla z njim j kam ven, je bila odlična gospa;
I doma pa je bila ljubka ženica. | marveč prisrčen in Kaj se je pa potem sploh' nic.
je pogledal v tla.
Tako življenje je bil gf biidko in mož je temU V
tudi stokal zraven-
Vendar, čudno, pi'^^ ^ qc«'
ijeS'
bliže s\>ojemu
nik ali izgovori kako tujko narobe ali me povabi na kavo, pa I pil celo slatino in " nJ' ne bodi takrat doma, ko jaz ko prav lepo dekle nn' pridem."
Ničesar takega ni storila. Le smehljala se je, a njen nafemeh ni bil priskuten, bil je ves veder in topel in mil.
Tako neizmerno rad bi se bil ločil od nje! A ni se mogel. Človek se ne more odtrgati od popolnosti, pa če ga popolnost Š3 tako trapi. Zatorej se je poročil z njo.
Poln je bil hudih slutenj in je šel z njo k oltarju kot pod vis'ice. Ko so jima bile roke sklenjene, je zavzdihnil; njegov

cilju-
tega sploh ni razunne • ^ , nih trenutkih, ko J®,jyijei'J 11 in zapadel v prejšnje	!
nad njim.
je bil prepričan va žena zahrbtno najvišji klin popoln^ bila tako srečno P
ko

ki » ^
toliko boril sam tudi ni bil neumen dal: Kakor se je val, prav tako je robnost njegove gtjO' več

dražila s popoj""^ jii)' Ija, da bi bil vež plahnela tem bolj, ci je bližal.	to
bil tudi voljan in
s|)rejel. p,
da ga je odslej zjires srečen dolgočasen, prav
in nič brez

OtH'


iv»''
r
7- decembra, 1943
■
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
"OPATOV PRAPORŠČAK^
SPISAL FR. REMEC
betsy ross custer
(Nadaljevanje)
.: — Ne Rovanu, nego tebi! Kaj da ne vem, da me je le '2 ljubezen! do tebe rešil ječe in
sramote?
Vzpodbodel je konja in zdir-s svojimi spremljevalci z dvorišča. Matija je gledal za '^jim in se jezil:,
— Ali je to kaka pravica^ da Sfe mož brez kazni od tod? Bog da bi si na potu vsaj nogo
zlomil!
XLI.
V zatiškem samostanu sta zavladala strah in trepet, ko sta ®aenkrat pridirjala dva jezdeca Samostansko dvorišče in sporočila, da se bliža eksekucij-ska Vojska pod poveljstvom Andreja Rovana, da zavzame ®^Riostan. Jezdeca sta v Rova-'^ovem imenu zahtevala, da mo-bili odprta vsa samostan-ska vrata v dokaz, da se samo-prostovoljno vda
voiil menihe, da bodo predlagali, naj se njemu poveri začasno vodstvo samostana, dokler ne bo izvoljen novi opat.
Komaj dobro uro potem se je približala vojska. Na čelu vojske je jahal Rovan, poleg njega pa je bil drug jezdec, ki je i nosil prapor grofa Ortenbur-' škega. Prebivalstvo, ki o sa-i mostanskih. dogodkih ni ničesar j slutilo, je prestrašeno drvelo ■ skupaj, kajti vojaštva ni bilo; nikdar veselo. Vojska pa jo je naravnost krenila v samostan, čigar vrata so bila na stežaj odprta. Na dvorišču so bili zbrani vsi menihi s prijorjem Mark-vardom, ki je v imenu reda izročil Rovanu samostanske ključe.
— Moja naloga bo kmalu končana, je dejal Rovan, ko je zbranim menihom naznanil sklepe preiskovalne komisije. Ker se je samostan brez odpora in na prvi poziv vdal, imam samo





LEBANON, IND.—Miss Betsy Ross Custer i§ shown emulating the legendary Betsy Ross as she sews a white star in the Army-Navy *'E"-flag, symbolizing continued excellence of the U. S. Machine Corporation's war production record. She is a secretary in the Winkler Stoker division which is aiding the government's fuel conservation program by manufacturing thousands of industrial and commercial models to replace hand-fired equipment which used 40 tons or more of coal an-;nually. Through these installations coal bills have been drastically reduced.
—'■*____
Japonski kaplan
frijor Markvard, sedaj naj-1še eno poskrbeti; vpeljati mo-|
oljši prijatelj in zaveznik opa-; je takoj hitel v Albertuso-stanovanje, da se ž njim do-^Vori, kaj je storiti. Toda Al-^^tusa ni bilo. Opatov kaplan
-b,
J® Prijorju povedal, da se je Al-
že prejšnji dan s svojo ^®stro odpeljal in da ga od te-še ni nazaj.
Markvard je sedaj ukazal pri-P'^aviti vse, par je treba za o-
ram začasnega vodjo samosta-l na.	j
Zdaj je pristopil pater Kon-'
rad in rekel Rovanu:	|
-— V imenu vseh sobratovj prosimo, da se začasno vodstvo;
samostana izroči prijorju Mark-i vardu, ki uživa zaupanje in lju-1 bežen vseh samostancev in ima!
vse možnosti, da napravi red. |,:
, - .K,v,,	^ — Obžalujem, da tej želji ne! ##
^^mbo samostana. Prevzel jejgmem ustreči, je odgovoril Ro-| Slika predstavlja poročnika opatove posle in poslal jezdeca' van. Komisija mi je naročila, da\Hiro Higwhi, ki je japomkega ^Št. Lambert, naj se opat ta-1 izročim začasno vodstvo samo-'pokolenja, ter je kaplan pri vrne v samotan. Jezdec se I stana patru Hugonu Albi. \ ameriški armadi. Kaplan je hiv-kmalu vrnil, a prinesel je no-1 Menihi so bili skrajno neu-' ši domačin Havajske, ter drugi ^'^0. ki je v samostanu nastalo j godno presenečeni in so burno japonski kaplan, ki je hil povi-


^^sganost še povečala, da je j ugovarjali, ali pomagalo jim to ^'ttreč opat pobegnil.	ni nič. Rovan je poslal samo-
^enihov se je polastila jeza
, ^ Albertusa in sedaj seveda ni Uo Več govora, da bi se samo-uprl eksekucijski armadi.
stansko kočijo na Smreko in kmalu se je pripeljal v samostan Hugon Alba in Rovan mu je slovesno izročil samostanske ^^kvard je ukazal odpreti' vsa | ključe in ga predstavil meni-in odslovil v naglici skli- j hom in uslužbencem kot začas-kmete, z menihi pa se je | nega opata zatiškega samosta-°govoril, da bodo vso krivdo na.
^''nili na Albertusa. Tudi nase' Hugon Alba je takoj prevzel ^^kvai'd ni pozabil in prego-1 vodstvo samostana in začel svo-
šan v armadi. Sedaj pohaja Harvard univerzo.
je delo s tem, da je pregledal samostan. Našel je osem žensk, ki so priznale, da žive več mesecev v samostanu. Hugon je dal vsaki nekaj denarja in jih odpravil iz samostana, potem pa zaukazal, da se morajo vsi menihi strogo in natančno ravnati po predpisih svojega reda.
AH Over The ^orld
m

Eksekucijska vojska je že drugi dan zapustila samostan, a Rovan ni šel žnjo, nego je o-stal na Smreki, ker se je bilo bati, da umrje njegov, že dolgo časa bolni oče. A tudi Matija Jazbec ni odšel z vojsko, marveč se je preselil v samostan, ker ga je Hugon Alba imenoval začasnim zapovednikom samostanskih vojakov. To imenovanje je Matija z radostjo sprejel in je bil jako srečen in ponosen na svoje dostojanstvo, še isti dan je odjezdil v Št. Lambert povedat znancem in prijateljem to novico.
Ko sta sedela z grajskim kaplanom pri vrču rujnega vina in mu je žlahtna kapljica razgrela kri, je začel delati najsmelejše načrte za prihodnjost.
C Dalje nrihniinjič)
Ijo redne razdelitve kruha na-] , vedejo svojo vsakdanjo potre-! ^o. Na pravo racioniranje ni po j tem pozivu mislil še nihče med: občani. Vsi so bili namreč pre- j pričani, da je živil v mestu do-; volj, samo skrivajo jih.	i
Dne 11. decembra je "Moni-| teur" oznanil, da morajo vse, tiskarne tiskati samo krušne karte, da se napravi konec težavam, to se pravi bitkam pred prodajalnami. Ljudje so se tedaj bolj zanimali za vsakdanjo racijo kruha, ki jo bodo oblasti odredile, nego za novi čas, ki je napočil z veliko revolucijo in kakor za vsakdanji tovor voza, ki je vozil obsojence na mori-šče. Bili so pesimisti, ki so racijo cenili na tri funte dnevno, optimisti so govorili o šestih in več funtih. Ko je občina pobrala in registrirala 150,000 izjav, ki so jih izpolnili poglavarji pariških družin, se je izkazalo, da bi bila dnevna potreba po kruhu, kolikor so jo cenili občani, desetkrat večja, nego je moke sploh prihajalo v mesto.
Dne 24. februarja 1794 se je | potem prvič pojavila krušna karta. Racija je znašala pol-1 drug funt na dan, torej polovi- { CO tega, kar so pričakovali pe-1 simisti. A to je bilo še vedno s' dosti v primeri z racijami, ki so jih določili pozneje. Dne 24. februarja je pek vsaki osebi na odrezek karte izdal poldrug funt kruha, pet tednov pozneje, dne 1. a^)rila, je dobivala pariška gospodinja samo četrt funta na kupon, a ta količina je potem padla še nižje na 1. 8 in še nižje . . .
• Toda izum klavca Legendra se je izkazal za neobhodno potrebnega. Tako potreben je bil, da je dva tedna po krušni karti sledila tudi mesna karta. Racije so bile nanjo tako majhne, da so morali za bolnike dovoliti
dodatne racije na posebno dovoljenje zdravstvenih uradnikov. Karta, njeni kuponi, znižujoče se racije, dodatne, racije in posebna dovoljenja niso torej nič novega. Niti vojni in enotni kruh ni nič novega, poznali so ga tudi tedaj in se je imenoval "kruh enakosti".
Tudi drakonske kazni za prekrške niso nič novega. Pek, ki je leta 1794 prekršil zakon, je moral plačati okroglo 1,000 fr. globe, v težjih primerih pa je padel pod udar "zakona o sumljivih osebah" in to je pomenilo v 99 primerih izmed 100 — giljotino.
How Modern Warfare Consumes Copper
why we have had to curtail copper for domestic uses
1

1 Aircraft Carrier—■
0000' -
requirps 2^000,000 lbs. of copper
^mrcroftguns
500 Anti-aircraft in one hour, shoot away
3,000,000 lbs. of copper
Copper used in shell cases last year = 1,200,000,000 lbs.
Enough copper was used in shell cases to make a 2-conductor lampcord^;;^
long enough to reach from earth to the planet Venus 25,000,000 miles awa"/
•Each bar (Q) represents 500,000 lbs.
CHART BY »EIDEN MFG. CO.
CHICAGO—Modern warfare consumes copper in quantities so vast as to be beyond the comprehension of the average individual.
To illustrate the vital role played by the metal, H. W. dough, vice president of the Belden Manufacturing Company, a leading copper fabricator, chose some »feta iz^m only one branch of the eambat scrvi-t^—the Navy—for the accompanying' chart.
An aircraft carrier requires upwards of 2,000,000 pounds of copper; a destroyer needs approximately 380,000 pounds; the small but deadly PT boats incorporate some 12,000 pounds; in one minute of combat 50 fighter planes shoot away,14,000 pounds of the metal; 500 of certain types of anti-aircraft guns discharge 3,000,000 pounds during one hour
of operation. Last year around 1,800,000.000 pounds of brass (containing approximately 1,200.-000,000 pounds of coppor) went into cartridge cases alone. This quantity of copper is sufficient for enough household lamp words to reach to the planet Venus at its minimum distance from the earth — approximately 25,000,000 miles!
Virtually every article of war. whether it is for direct combat use or equipment for Industrie.« producing for combat, requires copper in some form, Mr. Clough pointed out. The Belden Company, with plants in Chicago and Richmond, Indiana, uses important quantities of copper for the production of electrical wires and cables in a large variety of applications for the fighting forces and war goods manufacture/:.
J
Prva živilska nakaznica
Bilo je 22. oktobra 1. 1793 ali prvega brumaira, kakor se je glasilo po n o y e m koledarju. Šest dni po obglavljen ju kraljice Marije Antoinette. Pariz že ni več dosti govoril o tem dogodku, zanimale so ga po sili razmer važnejše stvari.
Glad je vladal v vseh 150,000 pariških družinah. Celo tisti, ki £0 imeli denar, si niso mogli dobiti kruha, kvečjemu za fantastične cene. A kaj je bil denar? Asignati, krpe papirja, za katere so se kmetje branili dajati svoje pridelke.
Uvoz živil v mesto je bil malenkosten, druga mesta so skrbno čuvala svoje zaloge, cene so se zavoljo nesmotrnega dela po-edinih oblastev dvigale v neod-gled. Dne 1. brumaira je mislil konvent, da je našel primeren ukrep;
"Živilsko komisijo. Ta naj bi pazila, da bi se zakoni izvrševali tudi v praksi. A kako je bilo to mogoče, ko je vsepovsod vladal kaos, ko ni bilo skoraj nič uvoza, ko so prepirajoče se in jokajoče ženske oblegale trgovine vsepovsod. Samo v Parizu jo bilo treba plačevati vsak dan 5 milijonov doklade v našem denarju, da bi se cene pritiskale navzdol. Tedaj se je na neki seji mestnih poslancev oglasil mož, ki je poznal svoj poklic, pa še kaj drugega: klavec Louis Legendre. Zakaj, je vprašal s srditim glasom, ne bi se našla možnost, da bi vsak dobil enako količino, enako majhno količino . kruha, moke in mesa, če je moke tako malo na razpolago, tako malo kruha in še manj mesa? Predlagal je, naj bi vsak občan navedel najnujnejše količine živil, ki jih potrebuje zase in svojo družino.
Predlog ni bil videti slab. Še istega dne so poslali Legendra k živilski komisiji. Ta,m je dolgo časa konferiral z načelnikom Gajponom. Rezultat je objavil teden dni pozneje, 29. oktobra 3793 uradni "Moniteur" v obliki poziva na občane, naj zavo-
Send your
Christmas Gifts before.

Because of limited equipment and the heavy burden placed on all transportation, help Railway Express to keep the vital transportation lines of the nation flowing smoothly over the Christmas period by Shipping before December lOfb,

I
Ako iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
X
I
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGIAS/UO V TFM DNEVNIKU IKEJO... POMOt!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti
II 1
X
X i:
STRAa š.
EJNAKO F RAVNOST
7. decembra, 1943 ;
-ri	i	Prežijo HQ sovrožniko
SIROTE i
I
■.&
I
Spisal NARTE VELIKONJA	j
Kakor da se megla prijemlje zidov. Hiše so se zdele vsajene v mlečnato tekočino; njihovi vogali in strehe so bili čisto zabrisani ter se zlivali z vlažno sivino. če si se bližal vasi po cesti ob jasnem poldnevu, je bilo, kakor da ti vas kinka in pri-skakuje nasproti. Zvedavo, vsiljivo, radovedno, neprijazno in negostoljubno. Kolesnice so bile nasute z debelim gramozom, di so vozovi odletovali kakor no peresih.
Tisto jutro je ležala na vasi težka megla in po cesti je od-skakoval lojtrnik, kot da hoče iztresti dušo vsem, ki sede na njem. Na vozu je sedela suha žena, vsa bleda in rumenkasta v lice, ki je spominjalo na smrt. K sebi je tiščala desetmesečno dete, veka joče od jutranjega mrazu in gladu. Žena mu je drobila kos stare krušne skorje, dete pa je otepalo okoli sebe ter kričalo, da se je voznik Matijec nemirno premikal na kozlu.
"Pa mu dajte tole!" je izvlekel kos kruha ter odkrhnil sredico. "Lačen je fantek. In če ga zebe, še tole vrečo nanj. Saj bomt) kmalu tam!" In je pokazal z bičem v meglo prjd seboj.
Visoke smreke so stale kakor temen zid ob cesti, voz se je zaganjal preko odtočnikov, da je vsem jekalo v prsih. Ma-
CLEVELAND ORCHESTRA
Eric Leinsdorf, dirigent
SEVERANCE četrtek, 9. dec., 8.30 DVORANA sobota, 11. dec., 8.30 ORKESTRALNI PROGRAM v Severanfce dvorani	CE. 7300
tijcu se je mudilo, žena je zdi-hovala ter pokašljajoč lovila sapo s polodprtimi usti. "Če jo pripeljete" — je zmignil z rameni vratar v mestu Matijcu. Dete je vekalo, dva dečka, najstarejši, Branko, star dvanajst let, Dolfek, star osem let, sta glodala zelene, lešnike, ki jih je bil natrgal Dolfek ob cesti, ko je šel voz v klanec. Petletna Dorica je dremala na vreči moke in glavica ji je odletavala po vreči, da so se ji prašili lasje in lice. Dekletca ni motil ne vrišč bratca ne materin kašelj in ne ropot voza; spala je in okoli u-sten ji je krožil rahel smehljaj.
"Ali bomo kmalu?" je čez oas med kašljem s slabotnim glasom vprašala žena.
Branka, najstarejšega' sina, je vprašanje speklo v srce; z žareče obupnim izrazom je gledal mater, ki se je borila s sapo, in tistikrat mu je šinila bridka misel v glavo: "Kakor da stoji pod križem!" In obraz se mu je vtisnil v dušo kakor v goreč vosek.
"Še dva ovinka, pa smo na polju in potem gre cesta naravnost in potem še četrt ure!" je razlagal Matijec.
"O, da bi bili kmalu!" je vzdihnila in oči so se ji orosile. "Kaj pravite, kako nas bodo sprejeli ?"
"Kako? Zvonili ne bodo, je dejal župan. Kar k meni je pripelji, drugo bo že, je dejal!"
"Kaj bo potem?" je težko vprašala žena ter tešila dete, ki je imelo ročice vse modre od jutranjega hlada, rosečega iz megle.
UNITED NATIONS



GENERAL 8MUTS,
FAMOUS SOUTH AFRICAN LEADER, TOlO HIS LEGISLATURE IN MARCH,1943; •THERE MUST BE AN ASSOCIATION OF NATIONS, FORWIN® A BULWARK AGAINST NATIONS WHICH STRIVE FOR WORLD DOMINATION"
TOKENS FOR TOJO!
DUTCH PILOTS, IN U.S. BOMBERS, ARE TEAM1N& UP WITH AUSTRALIAN FIOHTERS TO BOMB JAP STRONG-HOLDS IN THE OCCUPIED NETHERLANDS EAST IND1E9
-W.': -V 1 .\
' DARING DANE! J
PRETTY VERA S., DANISH WOMAN FLYER,TESTS PLANES IN ENOLANQ SO THAT POLES, CZECHOSLOVAKS^ NORWEGIANS, BRITISH AND DANISH PILOTS CAW MAKE THIMOS HOT FOR. THE NAZIS ! '
'g!:
bi
m
Zelo važnega 'pomena je za moške in ženske v službi svoje domovine, da so zmožni identificirati prijateljske in sovražne ladje. Waves na vrhnji sliki se učijo kako klasificirati ladjo v Hunter kolegiju v New Yorku, kjer se vadijo za službo pri mornarici.
Zbila sta 5 sovražnih letal
- -

Topničar Charles Patton čestita topničarju Marino Galluz-zo (na desni strani) potem, ko sta zbila iz zraka pet japonskih letal tekom napada na Hankcnc. Galluzzo, ki je bil prvič na taki misiji, je sam zbil dva izmed sovražnih letal.
^j>ip yau?
U. s. Tftasury Dtparhnfnt
"V Laznikovo bajto vas bodo postavili, so dejali."
"Ali je v vasi?" je naglo vprašal Branko.
"Za vasjo, precej daleč za vasjo, pod hosto."
"Za vasjo? Ali so tam jabolka?" je vprašal drugi.
"Pri bajti jih ni!"
"Seveda so. Toda to ti povem, fant, da boš vsako plačal z u-šesom. Najbolje je, če pustiš te stvari pri miru."
"Bom že!" je odgovoril Branko.
"Prav je, ti Branko, si najstarejši," je s težavo govorila mati. "Tudi takrat, ko ... " Solze so jo polile. "Tudi takrat, ko umrjem ..." je stisnila z bolestjo čez ustne.
"Zmerom!" je samozavestno in sveto obljubil Branko.
"Pfej," je dejal voznik, "kdo bi govoril o smrti!"
"Naša mama zmeraj pravi, da bo umrla!" je modro dejal Dolfek.
"Saj boš tudi ti!" se je raz-hudil Matijec.
"Ne, mama bo prej!" je trdil Dolfek. "Se stara Nana je to dejala. Ker ji tako kreha v grlu!"
"Nemara bo to res!" je s čudno vdanostjo dejala žena na vozu ter s strašno bolestjo na o-brazu pogladila s svojo koščeno roko zaspano lice deklice, ki se je zbudila.
"Kakor smrt!" je pomislil voznik in pri srcu ga je zazeblo. " še nikoli nisem vozil smrti, ki bi imela živo dete v rokah. Pfej!" je pljunil in udaril
NEW WORLD



mmi,
\




WANT
Za delavce ; Mali oglasi
Godba dobro vpliva
Marini na Guadalcanalu so rešili to šest tednov staro tele, potem ko je hila njegova mati ubita tekom zračnega napada. Pitali so ga, snažili ga in skrbeli sanj. Na sliki vidite dva marina, ki skitšata tele privaditi, da bi cenilo lepo godbeno melodijo.
po konjih. Tisti hip je dete za-vekalo in se ob sunku nerodnega voza izmuznilo materi iz rok. Žena je naglo segla za njim, tedaj jo je v prsih zbodlo, omahnile so ji roke v hipni omotici ji je glava kakor brez življenja klecnila naprej. Branko se je naglo dvignil, dekletce je zajokalo, kazoč na bratca, ki je ležal z obrazom na kupu cunj in vekal na vse grlo. Le Dclfek ni izgubil zavesti in pristavil vsevedno:
"No, glej, zdaj je pa mama umrla!"
Izza ovinka se je prikazal zvonik v motnih obrisih. Voz je zavil okoli ,vogla prve hiše in obstal.
Ženska na vozu pa je brez znamenja življenja zdrknila na vreče, pokrite s plahto; pred nogami ji je ležal najmlajši o-trok, zavit v raztrgano vrečo, ter obupno dvigal glavo, da se ne zaduši.
Branku se je meglil pogled od solz, ki so mu tiščale v oči. Objemala ga je strašna groza in bridkost, bilo mu je, kakor da se svet vrti pred njegovimi očmi.
2.
Voz je obstal pred županovo hišo.
"Lepo druščino si pripeljal, Matijec," je dejal župan Velka-vrh.
"Poglejte rajši, če je vse živo!"
"Pa ne da bi mrtvo vozil!"
"Da, mama je umrla!" je odvrnil Dolfek, ozrši se v Dorico, ki je strmela v gručo ljudi, zbirajoče se okoli voza. Branko se je sklanjal, da dvigne bratca k sebi.
"Tak to je tista Jelnikarjeva glorija!" je dejala debela ženska v gruči.
"Uh, pa kakšen se je bil pripeljal pred dvema letoma na o-
bisk. Zlato verižico in čevlje na škripec!"	i
"Verižico smo prodali, ko je ata umrl!" je blebetalo dekletce.
"In uro tudi!" je potrdil Dolfek.
"Nikar se ne drenjajte, ženske!" je vpil Matijec.
"No, ona pa spi!"
"Kakopak spi! Poglejte rajši, če je še živa, ne pa da stegate jezike in vratove, radovednost babja!" se je razjezil Matijec. "Kakor polji se stegajo slinasto!"
"Ali še diha?" je vprašal župan.
"Mislim, da še!" je povlekel podžupan Grabnar.
"Skoči do gospoda! Samo v napotje ste ženske!" se je razjezil župan.
"Če ni več živa, ji tudi gospod ne pomaga. In če je živa, ga ne bo dočakala. Vode ji dajte, da pride k sebi."
"In tudi dojenec je. Kdo naj pa hrani otroka?"
"Ti že ne, devica zarjavela," se je okrenil Matijec ves iz sebe. "Primite vendar, saj vendar ženska še diha. In po gospoda stopite! Ali ni človek, stvar po božji podobi?"
Ljudje so se odmaknile od voza, na katerem je ženska le žala na obrazu; iz ust se ji je vil droben curek krvi.
Matijec je dvignil žensko ter ji položil glavo na odejo.
"Branko, semkaj položi otroka in skoči po mrzle vode!"
Kakor bi mignil, je deček pla nil z voza. Dojenec se je drl na ves glas, da je šlo skoz ušesa.
"Tiho, tiho!" ga je ugala Dorica z nogo. "Tiho, Lojzek, mamica spi,"
(Dalje prihodnjič)
Hotel Statler ,
potrebuje MOŠKE za
Hišnike Čistilce pohištva Kuhinjsko delo
potrebuje ŽENSKE za:
Kuhinjsko delo
Kuharico Čiščenje oken
Zglasite se v ozadju Hotela, E. 12 St.
Personnel Office, soba 335, med 9-6 pop.
DRUŠTVO "KRANJ"
Naznanja se vsem članom in članicam Slov. samostojnega podpornega društva "Kranj," da se udeleže glavne letne seje v sredo, dne 8. decembra, ob 7:30 uri zvečer v sobi št. 4 staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Na dnevnem redu bodo važne stvari v korist društva, tako tudi volitev društvenih uradnikov za prihodnje leto 1944.
Za delavce
Strojni operatorji
W. & s. 3A Lathe
Boring Mill Radial Drill Press Plača od ure
Euclid Rd. Machinery
1361 Chardon Rd.
OSKRBNICE
Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden
DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN
Delni čas: 1588 Wayne Rd., Rocky River Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN
Če ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu, se ne priglasite
EMPLOYMENT OFFICE
ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah
Izkazilo državljanstva se zahteva
THE OHIO BELL TELEPHON E CO.
700 Prospect Ave. Soba 901
, ■!
KURJAČ
(Licenciran)
Boiler nizkega pritiska Delo skozi celo leto
Vojna tovarna na vzhodni strani
Plača od ure '
Euclid Rd. Machinery
1361 Chardon Rd.
za
STOCK HANDLING SPREJEMNI ODDELEK
ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ
Visoka plača od ure in "overtime"
THE CLEVELAND TRACTOR CO.
19300 Euclid Ave.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu
4S ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V2C na uro
Ženske 62'/20 na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva.
Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National Carbon Co., Inc.
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba ^ : streho popraviti, se obrnite do n»s. ' ^ vršimo velika in majhna dela *■', govskih poslopij in domovih. Breip' ni proračun.	^
Universal Roofing Servicc 1106 St. Clair Ave.
CH. 8376—837')
Ob večerih: ME. 4767 -
Naprodaj
je hiša za eno družino, s 8 sobami, velika lota, garaža. ® lahko takoj selite. Nahaja se na 19301 Nottingham Rd. j® podrobnosti pišite na MART JANEZIC, R. 1, Madison, Ohio-
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 302S Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
NEW vitamin
RESTORES ■ NATURAL COLOR
Free Booklet Tells Of TbrHflft
Discovery; New Hope For

One of the most soisation^
ooveries of modern times is an
hair vitamin tb»« ^ ■tores natur*:, ^ mal color to in natare't m Scientific
has revealed th^^ hair, in many c«*^ be due to ■ deficiency.
have aUo discovered the particu"V j, tamin that is necessary to rWtore ^ or to the hair in such cases.
tests made indicate remarkabU Not a dye—not a tint—not a aru^ a medicine! It Is a valuable plement. If you are among the nij;. of people who find themselv*^ capped, in business or socially. beC"^*«) gray hair, mail coupon below v* m» for free booklet about this invy f new vitamin discovery. There w •»" or obligation, so send today
United Vitamin Products, 9 W.
Chicago. HI., Dept. 5	^
Send me FREE BOOKLET aboot 0» ANTI-GRAY HAIR VITAMIN.
«*»• % # # * f ^ **
h • f »»fi • '5* • dif •. • »•*•••«' • • • • •
Ako iščete
dobrega popravljalca ^ čevlje, pridite k nam.
vovrstno delo. Popravljali" re čevlje ter imamo P®}^°xgy. logo finih, novih moških Ijev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAH 16131 St. Clair Ave.
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdra bodi izvlečenje zob,
zob in enako lahko dobite y še polno* zadovoljstvo	^
Župniku, ne da bi zgubili dosti časa. Vse delo je kadar vam čas pripušča. U oi naslov:
vhod na 62. cesti Knau^ovo posIoP'
6131 St. Clair Ave^
Ali imate
rabljeno harmoniko ali ki ga ne rabite? Mi vai" mo najvišjo ceno. HOEDl" St. Clair Ave.
revmatične
boleči
pitajte
Od 1867 god .
Zanesljiv liniment
JŽICTbRV
BUV
UNITED
STAT®S
WAR
SoNPS
ANP
STAMPS