Izhaja osek dan vat un sobot, nodoU in prasi JLAQv® iMood dally «ae «»t Saturday«. Soadaya and Holidays. PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodatAki in aprovailkt prostori: SM7 South LawadaU àto. Off Im of Publication: 1667 South LowndaU Am Telephon«, Rockwall 4804 LETO—YEAH XXX Com listo Jo 16.00 mtut Juiut IS. IMS. st «m nato (Im am sf oowm «i lUrak S. Uli Chicago, ilu. četrtek, 30. decembra (dec. so), 19:17 Subscription »0.00 Yearly ftTlCV.—NUMBER 255 Acceptance for moilinf at special raU of pootago provided for la 1106. Act of Oct 6. 1617, authorised oa Juno 14. 1616. ■mhhwmmmi Mestni uslužbenci v Parizu oklicali generalno stavko Tr&nsportacija paralizirana vsled stavke na podzemski železnici in voznikov avtobusov. Vlada premierja Chautempsa v nevarnosti padca. Vodja tajne organizacije obdolžil komuniste kovanja protivladne zarote Pariz, 29. dec. — Generalna stavka mestnih uslužbencev je danes izbruhnila v Parizu. Stav-ka je že paralizirala prometni sistem, ko so železničarji na dvanajstih glavnih linijah podzemske železnice pustili delo in s tem ustavili obrat. Gibanje se je takoj razširilo na druge sisteme transportacije. Uprava mestne avtobusne transportacije je takoj po izbruhu stavke na podzemski železnici naznanila, da je avtobusni promet suspendiran. Pobiralci odpadkov in cestni pometači so tudi zastavkali, u-službenci v mestnih bolnišnicah pa so naznanili, da bodo demonstrirali dve uri vsako popoldne v znak simpatije s stavkarji. Pri vseh vhodih na postajo podzemske železnice so bile postavljene stavkovne straže in tudi okrog avtobusnih postaj. Notranji minister Marx Dormoy je poslal policijske oddelke na stražo, da prepreči nemire. , Stavka je protest proti nameravani redukciji mezd v prihodnjem letu. Redukcija je uključe-na v mestnem proračunu, ki je bil že odobren. Stavka tudi ogra-ža vlado ljudske fronte, kateri načeluje premier Camille Chau-temps. V parlamentu si ja p»a-mier že nakopal močno opozicijo, ker ni uspel v svojih poskusil in poravnal stavk v živilski industriji. Zdaj, ko je izbruhnila stavka voznikov avtobusov, železničarjev in drugih mestnih uslužbencev, preti njegovi vladi velika nevarnost. Obstoj njegove vlade zavisi od poravnave generalne stavke. Možnost je, da se bo stavka razširila tudi na elektrarne in plinarne. Unijski voditelji so že namignili, da se bodo elektrarski delavci pridružili stavkovnemu Kihanju, če ne bo mestni svet preklical mezdne redukcije. . Pariz, 29. dec. — Bojazen, da se lahko iz generalne stavke iz-cimi revolucija, se razširja. Sinoči no zborovali delegatje različnih unij in razpravljali o razteg-nitvi Atavike ter načrtih glede vzdrževanja miru. Druga stvar, ki razburja avtoritete, je izpoved voditelja tajne desničarske organizacije Les Cagoulards (kutarji) o komunistični vstaji, ki je imela Izbruhniti 15. novembra, a je bila odlo-žena. Eugene de l'Oncle, vodja kutarjev, je pri zaslišanju pred sodiščem izjavil, da so se radikalne organizacije pripravljale na révolta. Njegova grupa je bila obdçhtena, da je nameravala strmoglaviti republiko, razglasiti diktaturo in vzpostaviti monarhijo. De l'Oncle je dejal, da je tri dni pred izbruhom nameravane komunistične révolté informiral generala Gustava Gamelina, načelnika armad nega štaba. Edou-arda Daladierja, ministra obrambe, in generala Georgesa. pomot-nega načelnika generalnega ftta-ha, o komunistični zaroti. Ti eo »prejeli njegove informacije kot ¡Kjtrdilo, kar so že prej vedeli De l'Oncle je rakel. da je bil sovjetski poalanik v Parizu eden j zmed direktorjev za potniškega krotka. Zarotniki so nameravali umoriti Leona Bluma. bivšega premierja. notranjega ministra Dormoy ja in Jeans Lebasa. minl-«tra pošte, telefona ia telegrama in zvaliti krivdo na nacionaliste. Potem bi prišli na vrsto m i nia ter dbramhe Daladier. bivši mornariški minister PtetH In drugi voditelji Letošnji triumfi znanosti naznanjeni Potovanje po zraku sedem milj visoko in 275 milj v uri Indianapolia, 29. dec.—V prihodnjih petih letih bodo ljudje potovali v letalih, ki bodo letela v spodnji stratosferi, šest do sedem milj visoko od tal in v brzini 27i5 milj v uri. To je napovedal včeraj na zborovanju A-meriške asociacije za pospeševanje znanosti D. W. Tomlinson, aviatiški inženir. B. J. Luyet, biolog iz St. Loui-sa, je poročal, da je odkril metodo "podaljšanja življenja v mrzli shrambi". S pomočjo te metode, kateri je Luyet dal ime "vitrifikacija žive snovi", bo mogoče ohraniti človeka pri življenju, dasi v nezavesti celo stoletje, nakar bo lahko oživljen. Proces, ki življenje paralizira, a ga ne uniči, se po tem načinu izvrši s pomočjo likvidnega dušika. Korenine vseh rastlin so sesal-ke, ki ženejo življenjske sokove navzgor do zadnje veje in vejice, je mnenje dr. Philipa R. White-ja, profesorja biokemije v Prin-cetonu, N. J. Dr. Irving Lang-muir, kemik v laboratorijih General Electric in prejemnik Nob-love nagrade, je pa poročal o odkritju procesa, ki meri v voltih električno silo v plasteh snovi, debelih komaj eno molekulo. Razume se, da je vsaka snov te tančine nevidna tudi v najmočnejšem mikroskopu, toda dr. Langmuir je odkril način, po katerem se lahko zaznava in zmeri. Na podlagi nekega drugega poročila revmatizem povzroča blaznost. Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago. — V torek je umrl' George Volčanšek, star 63 let in rojen v Pišecih v bližini Kosta-| njevice na Doleajakem. V Ame-j rikfl je bival okrog 30 let in v Evelethu, Minn., zapušča brata Maksa. Bil je vdovec in po poklicu pek ter član društva 39 SNPJ. Truplo pokojnika leži v prostorih pogrebnika L. Zefra-na in pogreb se vrši v petek, 31. decembra, ob treh popoldne. Obiakl Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta v torek obiskala John Sluga iz Virdena, III., In Anthony Klančar iz Cle-velanda, bivši urednik angleške sekcije Ameriške Domovine, ki ostane v Chicagu teden dni. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Te dni je umrla Mary Tomšič, roj. Kastelec, stara 63 let in doma iz Zverč pri Hinju na Notranjskem. V Ame-i riko je prišla pred 37 leti in tu zapušča mvža, tri sinove, pet hčera in dva brata, v llllnoisu pa sestro. — Dalje je umrla Ana Krajner, roj. Ajdetič, stara 72 let in vdova. Zapušča dva sinova in hčer. Unija oligosala propagando magnatov Kampanja proti delavskim organizacijam New York. — (FP) — Eksekutiva Ameriškega časopisnega gilda je okrcala propagando finančnih in industrijskih magnatov, da je organizirano delavstvo, ki zahteva zvišanje mezde, odgovorno za novo gospodarsko krizo. "Kljub propagandi, ki jo širijo magnatje, smo averjeni, da finančni in industrijski interesi namenoma zakrivajo dejstva," pravi eksekutiva vavojl Izjavi. "Oni hočejo uničiti delavsko gibanje, zlasti unije CIO, diakre-dirati "newdealako" zakonodajo in terorizirati Rooseveltovo administracijo." Eksekutiva Je pozvala krajevne unije, naj sodelujejo s drugimi delavskimi organizacijami pri Izvajanju programa odbora CIO, da brezposelni ne bodo trpeli pomanjkanja. Ustanavljajo naj krajevne odbore, ki naj bi ščitili interese brezposelnih delavcev. LOJALISTi ZASEDLI FAŠISTIČNO TRDNJAVO Semenišče in samostan» kamor so se umaknili rebeli, v plamenih FRANCOSKE ČETE NA SPANSKEM OTOKU? Američani se umikajo iz vojne cone Firma mora razpueti-ti kompanijško unijo New York. — Davega-Clty Radio Inc., ki ima večje število trgovin v New Yorku, mora ponovno uposliti deset uslužbencev, katere je odpustila zaradi unijskih oktivnosti, plačati jim mezdo za ves čas, ke so bili brez dela in razpuatiti kompanijško unijo. Tako se glasi odlok državnega delavakega razsodišča. Firma Je bila tudi posvar-jena, da bo ponovno kaznovana, če bo ovirala organiziranje u-■lužbenoev v pravi uniji. Uslužbenci, katere je firma vrgla na cesto v zadnjem avgustu, so člani Retail Employe« unije. Rudarji obsojeni v štiriletni zapor Šestintrideset obsojencev mora tudi plačati po J2CUK)Q . Springfleld, iii., 29. dec —Federalni sodnik Charles G. Brig-gle je včeraj obsodil 36 članov razkolne Progresivne rudarske u-nije, ki so bili spoznani za krive terorističnih dejsnj, na Štiri leta zapora In v plačilo $20,000 vsakega. Predlog zagovorništva za novo obravnavo je bil odklonjen. Sodnik je Izrekel najvišjo kazen, ki jo določa zakon za take prestopke. Sodnik Je rekel pred razglasom obsodbe, ds Je v tem procesu kar mrgolelo krivih priseg in pozivsl je federslne uradnice, naj dobro preiščejo izjave prizadetih prič in obtožijo krivo-prisežnike. Brsnitelji obsojencev so takoj prijavili priziv na višje sodišče v Chicsgu. Anglija zavrgla ja- ponako opravičevanj* Tokio, 29. dec. t- Angleška vlada je včeraj po svojem poslaniku v Tokiu obvestila japonsko vlado, da ne sprejme njene obžalujoče note glede napada na angleški topničarki Udybird in Iiee. Topničarki sta bili napadeni po bombah iz zraka istega dne kot ameriška topnlČarka Panay in eden anglešlfi pomorščak j« bil ubit. Japonaka v|jula je obžalovala to "pomoto". Porodna kontrola zni-zala naraščaj v Chicagu Chicago, 29. dec. — Šolski ravnatelj za javne šole Noble J. Tuf-fer poroča, da je letošnje število šolskih novincev padlo sa približno 6000. Tuffer pripisuje ta padec kontroli porodov. Bojkot japonskega blaga ima dober učinek Chicago, 29. dec. — Splošen bojkot japonskega blaga Je prisilil dve veliki verižni trgovini, P. W. Woolworth Company in S. S. Kreoge Company, da sta včeraj naznanili, da ne bo«ta več naročali drobnjarij iz Japonake. Obe družbi imata 6 in 10-centne prodajalnice po vsej Ameriki. Univerza ponuja pred-eedmkvo Rooeeveltu Austin. Te». — Predsedniku Roosevdtu nI treba skrbeti, kje bo dobil «lužbo potem, ko zapu-•ti Belo hišo. Državna univerza v Teza«m ta hoče imeti za predsednika in mu je le ponudila to pozicijo Plača pred«ed-nika državne univerz» je $20,-000 aa leto. Delavci v kamnolomih prestopili k CIO Wa«hington, I). C., 29. dec.— Unija kamnolom«kih delavcev, ki šteje čez 6000 članov, je z veliko večino odglanovala. da izstopi iz Ameriške delsvske federacije in stopi v industrijsko unijo CIO. Identiteta "Robineona" deloma ugotovljena Chicago, 29. dec.—Prva «led, kdo sta Donald L. Robinson in njegova žena, Američana, ki ju je aretirala sovjetska tajna policija v MoMk^T, je bila pravkar odkrita. Ufotovljeno je, da je dvojica, znana pod imenom Mr. in Mr«. Arnold Adolph Ruben«, ukradla ime nekega Clkažana, da Je dobila ameriški potni li«t. Zakonca Robinson, ki sta bila osumljena kot člana mednsrod-nega špionskega krožka, sta izginila iz New Yorka v zadnjem oktobru. Vladna preiskava J« zdsj ugotovila, da Je tudi dvoji-I ca Ruben« izginila v !«tem ča«u. Obe dvojici sta dobili potni list j v New Yorku ns isti dan. Iz ' tega sklepajo, da sta dvojici Robinson in Ruben« eno in Uto. Cikažan, čigar ime «i Je dvojica prisvojila. je Charles Rudewitz, «in Kristijana Rudewitza, ru- Madrid, 29. dec — Španska vlada poroča, da so njene Četa O-kupirale trdnjavo, v katero so se zatekli uporniki po padcu Ta-ruela. Uporniki so se potem u-maknili v samostan in semenišče, ki se nahajata v bližini. Ob% samostan in semenišče, sta v plamenih. Število rebelev, ki so šest dni branili trdnjavo, še ni bilo ugotovljeno. Domneva je, da tvorijo ostanek 6000 mož, žensk In o-trok, ki so ae umaknili v trdnjavo, ko so lojalisti okupirali Te-ruel, Poročilo iz Barcelone «e glasi, da so lojalisti prodrli v trdnjavo skozi podzemnki hodnik, medtem ko so topovi in strojnice sl-pale krogle na utrdbo. Fašisti so bili Iznenadeni in se v veliki zmedi umaknili v samostan in semenišče. Poročilo do«tavlja, da sta poveljnika upornikov polkovnik Domingo Ray in teruelskl škof. Lojalisti so obkolili semenišče in samo«tan od vseh strani in kapitulacija se pričakuje vsak čas. Pariz, 29. dec. — Francoski zunanji minister Yvon Delbos ni hotel zanikkti govoric o lakrea-nju francoskih čet na otoku Ml-norki, ko je bil vpraAan glede tega v senatu. Ta otok je edini, ki je še pod kontrolo španske ljudske vlade. Vprašanje je Delbosu «tavll senator Henry Lemery, bivši Jus-tični minister in vodja desničarska opoeicije. Lamery je poaval zunanjega ministra, naj zanika te govorice, kar pa je Delbos odklonil. Senator je dalje rekel, da Je bil informiran o mobilizaciji zunanjih prostovoljcev, ki Imajo odriniti v Španijo, kjer se bodo borili na strsni ljudske armade, na francoskem ozemlju. Delbos Je nato dejal, da protestira proti trditvam senatorja. Japonska armada raztegnila operacije Kullng, Kltajaka. 29. dec. — Evakuacija Američanov in drugih tujcev is Kulinga (central: na Kitaj«ka) je bila danes odrejena. Konzularni uradniki zunanjih držav v Hankovu, kamor «e je umaknila kitaj«ka vlada po» padcu Nanklnga, glavnega mesta. «o pozvali tujce, naj «e u-maknejo na varno. Američani «e bodo ukrcali na parnik. ki odrine proti Hankovu, kjer jih bo Čakal vlak. da jih odpelje v Hong-kong, ki leži 600 milj Južno od Hankova. ftanghaj, 29. dec. — General Iwane Matsui, poveljnik japonske armade, je danes naznanil raztegnltev vojnih operacij na notranjo Kitajsko. "Ako ne bo kitajska vlada prenehala « pro-tljapon«ko propagando, bodo na še čete pričele prodirati proti Hankovu in Cungklngu," je za pretil Matsui. Slednje me«to Je oddaljeno od obrežja tl«oč milj in leži ob reki Jangtse. Ameriška topničarka Sacra mento, ki Ima na «vojem krovu okrog 46 ameriških državljanov, ki so «e umaknili Is T«ingtaoja, bo jutri doapela v Sanghaj. Dve ameriški bojni ladji sta za«!dranl v pristanišču T«lngtaja, da vza< mejo na «voj krov o«tale Ame rlčane. Da bodo Japonci za«edll Tsing taj, Je gotova «tvar. Okupirali «o že Tsinan, glavno mesto provin oe Santung, in zdaj prodirajo proti Tsingtaju. Japonak! letalci so včeraj s bombami napadli Ktnhvo, glavno mesto province Cekiang. Bombe «o porušil« več poMlopiJ in ubile mnogo clvlli«tov. SENATNI ODSEK OKRCAL INDUS-TIUJSKE MAGNATE Špionaža v tovarnah ograža civilne svobodščine ZAŠČITA PRAVICE DO DELA «kega revolucionarja, ki Je pobegnil v Ameriko I. 190H zaradi političnega umora, ki ga je Izvršil v Rusiji. Carlstlčna vlada je zahtevala, naj ga Amerika pošlje nazaj v Rusijo, ksr pa Je odklonila. Rudewitz si js, ko Je dobil ameriško državljanstvo, Izpremenil ime v Ruben«. Pregled rekordov okrožnega sodišča j« odkril naturalizacijo KristU Jana Rudewltza. Dalje J« bilo dognano, da «in Adolf Je oni, ki zdaj no«i ime Charles. Slednji je pri za«lišanju pred (aištnim inšpektorjem Baugardnerjem Izjavil, da nI izpremenil svojega imena in da ne pozna nobene o««be z imenom Ruben«, Dolga stavka časnikarjev končana Unija izvojevala prizna nje in pogodbo New York. — (FP) — Casnl-kurji in uvlužbencl v upravni Škem oddelku lista Brooklyn Dally Eagle so se vrnili na de lo, ko Je uprava lists po štiri-najst tednov trajajoči «tavki pristala na v«e zahteve krajev ne unije Ameriškega ča«opi«ne ga gilda. Ta j« « tem Izvojeval največjo in najvažnejšo «tavko v «vojl zgodovini. Uprava ll«ta je priznal« uni jo, «krajšala delovni teden na 40 ur in izboljšala delovne po goje. Noben Član unije n« more biti odpuščen brez zaališanja in |M>«vetovanja s uradniki unije, «e glaai provizija v pogodbi, ki Jo Je uprava podpi««la. Ta krije 210 članov uredniškega štaba, poročevalec, fotografe in druge u«lužbenr«. Vsi «t«vk«r jI morajo biti ponovno upo»leni. Drug« provizij« določajo pla čane počitnice, plačo in pol za čezurno delo in ustanovitev po-«ebneg« odbor«, ki bo reševa pritoži n*. < jfrl lUndau, pred «ednik krajevne unij«, j« dejal, da pogodb« pomeni v«lik« pri dobit ve za aedarij« in bodoče člane. »» Jobn D. Hlggerm. direktor štetja t glav ai urad v Wae* lugte»«, D. C. vrnjenih gflaawMi*, ki je prišla Vlada zgradi projekt "perpetuuma mobile Wa«hlngton. D. C., 29 dec.— V načrtih federalnih projektov za Javna dela Je tudi projekt, ki bo nekaj novega in kateri I*» «tal okrog 44 milijonov dolarjev, ko izgotovljen. To bo naprava, ki bo gnala vodo z zapadne Mirani gorovja Rački«« navzgor čez «nežene višine na vzhodno «tran Vod«, ki bo drvela navzdol na vzhodni strani gorovja, bo pn>-isvajsla električni tok. ki bo obratno gnal vodo navzgor na zapadli! strani — torej bo to n«kak "porpotuum mobile", e katerem Waahlnglon, I), C. — (FP) — Senatni odsek Je pravkar objavil poročilo, v katerem je rečeno, da je v Ameriki čez 2600 Industrijskih firm, ki imajo v službi špione. da Jih obveščajo o unijskih aktivnoNtih med delavci. Od«ek, kateremu načeluje senator L a Follette iz Wis-consina. v «vojem poročilu opozarja na dejatvo, da je industrijska špionaža silno rszvita, toda tej je odsek posvetil le «no četrtino «vojega ča«a. Druga ItoroČila o kopičenju munlcijo in orožju v tovarnah, stavko-lomstvu Itd. bodo objavljena po-zneje. "Industrijska špionaža ograža civilne «vobodščine," Je rečeno v poročilu. "Delavec «e ne more «vobodno gibati, ker «o mu špioni stalno sa petami. On nI svoboden ameriški državljan, kajti magnatje, ki zahtevajo u-stavne pravic« zas«, jih kratijo drugim. Pravica do dela je la puhla fraza In ne pomeni hlč, če niso druge delavske pravice zaščitene." Poročilo v glavnem opisuj« aktivnosti Pinkertunove detektivsko aguuture, ker je odsek dobil več Informacij in podatkov o tej agenturl nego o drugih. Ta ima čez 700 podružnic v ameriških industrijskih mestih. Uradniki agenture so bili zasllAanl pred senatnim odsekom In prisnaii, da dobavljalo špione in stavkolomce kompanljam. Industrijske firme so v zad« njih petJh letih potrošile milijone za špionažo in stavkolomske aktivnosti. Ko|>oraclJa General Motor« na primer js plačala detektivskim firmam $994.665 med januarjem I. 1934 in Julijem 1. 1986. Na svoji plačilni listi je imela v tej dobi več ko 200 šplonov. Poročilo dostavlja, da so nekatere detektivske agenture zaprl« vrata, ko Je «enatni odeek začal razkrivati »istem industrijske špionaže. Zakonodaja, ki naj bi odpravila špionažo v industrijah, «« pripravlja in bo predložena kongre«u v «prejetje. General Motors odslovi 30,000 delavcev Obrat znižan na tri dni v tednu Detroit, Mlrh., 29. dec. — Wll-li«m H Knudaen, prednednlk korporacfje General Motor«, je včeraj naznanil, da korporacljs « 1. januarjem odslovi 30,000 de-Isvcev is «vojlh avtomobilskih tovaren, dočim bodo ostali delavci del«li le po tri dni v tednu. Število ilel«vcev pri Gen«r«l Motor« se « tem zniža na 200,000 In korporacije zmanjša strošk« z« 24 milijonov dolarjev mesečno. V t rok te redukcije, pravi > Knud«en, ni običajna «ezonsKs urn«kn»tev, temveč nova depresij« sli "recesijs". Koliko časa bo ts redukcija trajala, Knudsen ni povedal. (Poročilo n« pove, če je mi-ster Knudaen na koncu tega svojega naznanila voščil odslovijo-nlm delavcem "«rečno novo leto" ,. . Op. ur.) «anjajo idealiati le «toletja. Končno bo voda. ki pride v vznožje gorovja, porabljena za namakanje pustinj v državi Colerada. PIOSVITI PROSVETA THE LN LIGHTEN MENT 6U1ILO IN LASTNINA IIOVINWI MASODMS PODPOMI J (CUNOTE br Um Slave*« HxUui NwWiIn m ZâruU— 4ri«*« O«**» CMm«s> Ib '»««<« M M m Wto. (I N M vol leta, U M m Um U*m ¡ m ChU— ta ClNN IT.M M Ml* lete. tt.1t m 9* lete; m I»«iwH'» It M. MnHvUm ratea: lor Um Unite« Bt«iee (tuwl Ckkan«e) amé Cmmméa M M p«r rw, Cblen«o m4 Cicero H M p« »*»■ (»Ulji touitrt« SM per r»»r. «leakov m m «íililo Kokoptel literarne vaatene (trtlee, po-«irii, érmmm. peami Uit ae vrnejo poélljatrl* I« v alateju. M Je prüoéll Muím. ASverUalng ratea am ««reen^C—Itenuaerlpto oí eoaomunl-entlone and «naolUilad arttclaa will not M returned. Other »enneerlpu. auch ae atoriae. »Ur*. pœ«na. et«. vUl M retorne« to «M^ar only «bao aaeompamiaé br aaU aéérmaaé mm4 eUaped NaaUv m vae, kar lata »U* a Uatoa t FROHVETA têtl-tt Sa. LavsSaJe Ara.. CWrtf», llllnele MKMBKS or THB rSOKBATBO pi 138 DaUun MltlU v okUrpMiu, m primer d A* lovu pomeni, «ta »am Ponovit« h prnvoteano. (No*. 10. i» • Um 4» — »M IM7). pola® valaca datumom poUki* n Uat aa uatavl Ameriška zunanja politika Kriza v Aziji in deloma v Evropi ima naravno svoje odmeve tudi v Ameriki. Ti odmevi so pa porodili čudne kombinacije. Predsednik Roosevelt je v svojem čikaškem govoru namignil, da ne bo sledil tragikomičnemu cincanju Anglije in Francije napram agresivnostim Japonske, Italije in Nemčije. Roosevelt je takrat predlagal karanteno za fašistične države. O karanteni ie ni ne sluha ne duha, dasi je med tem bila v Bruslju konferenca devetih držav, ki pa je klaverno propadla. Nato je prišel japonski "incident". Japonci so na reki Jangtse potopili ameriško topni-Čarko Panay in tri ameriške trgovske ladje ter s tem "incidentom" povzročili smrt več Američanov. Roosevelt je energično zahteval zadoščenje od Japonske; zahteval je, da mora sam japonski mikado (cesar) obžalovati ta čin In japonska vlada mora plačati odškodnino za izgubljene ladje ter Američane, obenem pa garantirati Združenih državam, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Japonski militarist! in diplomatje so se zvijali kakor kača v precepu, pred nekaj dnevi so pa le dali odgovor, ki ga je ameriška vlada sprejela In zdaj je japonski "incident" poravnan tako, da je "volk sit in koza cela". Ampak volk (japonski) je bolj sit kot je koza (ameriška) cela. Mikado ni nič obžaloval in japonske garancije, du se to ne ponovi več, so Jako piškave. Kljub temu se je Roosevelt zadovoljil in zadeva je končana. Med tem, ko je Roosevelt čakal na odgovor Japonske, se je pa oglasil I^andon, republikanski predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah, in obljubil Rooseveltu podporo, če bo ostal na svojem sedanjem stališču zunanje politike. Roosevelt je odgovoril Landonu, da zunanja politika Združenih držav se mora ravnati po želji ameriškega ljudstva, ki je odločno za mir, ampak ta politika ne sme iti tako daleč, da bi sle)N> drvela za mirom za vsako ceno in s tem naredila vtis, da so Združene države voljne sprejeti vsak udarec in vsak afront, ki pride od zunaj. Za Landonom se je oglasil tudi Frank Knox, republikanski iiodprcdscdniški kandidat pri zadnjih volitvah, ki je v članku v svojem Čika-škem listu Daily News ostro oštel one republikanske kongresnlke, ki so podpisali Ludlowo resolucijo in jo na ta način vzeli iz odseka ter postavili pred zbornico samo zato, da "spet eno zagodejo" Rooseveltu, ki nasprotuje omenjeni resoluciji. Ta resolucija vsebuje amendment ustave določajoč splošno glasovanje glede napovedi vojne. Tako sta dva velika reakclonarja podprla Roofleveltovo zunanjo |>olitiko, katera je vsaj navidezno ;ui|>erjena proti ja|>onski agresivnosti. Z druge strani pa vidimo, kako nekateri ameriški liberalci zahtevajo agresivno postopanje napram Ja|m>nski. Potop ameriške top-ničarke na Kitajskem jim te opravičuje vojno I Največja blaznost bi bila, če bi se Združene države zagnale v vojno zaradi izgube ene ladje, toda nekaterim "naprednim" elementom bi to že bil upravičen vzrok za vojno. Rekli Nmo že, da je osamijenost Združenih držav v tej kritični dobi največja oslarija. Amerika bi morala te davno biti v Ligi narodov in kooperirati x demokratičnimi državami pri sleherni akciji za mir. Takšna kooperacija že sama na sebi bi precej pomagala, da na bi fašističnim diktatorjem tako naglo rastel greben. Diktatorji bi Imeli več strshu pred kolektivnimi nastopi in akcijami demokratičnih držav — in ker bi imeli strah, bi tudi imeli rešpekt pred njimi. Ne vemo. kaj stori Roosevelt, ko se pojavi nov "incident" * Japon»ko, dobro |m» vemo, da U» s t m I med dvema ognjema — med taborom, ki bo EMhteviil staro sleparsko izoliranost in stan» sleparsko nevtralnost ter med taborom. M bo ntal na nasprotnem ekstremu. Povoda za obe ekstremnostl ne bi bilo treba, če ne bi bile Združene države zamudile naj-boljših prilik v zadnjih osmih letih, ker niso hotele kooperirati t Ligo narodov proti prvemu japonskemu razbojništvu v Mandturlji In preiti MtUNolinijevemu razbojništvu v Afriki. Popraviti to zamudo Je te prepozno. Ni pa še prepozno za kolektivno ekonomsko akcijo vseh demokratičnih držav proti fašističnim razbojnikom. Vsi diktatorji, ki se pri U*U» v sad «JI koiotL) Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Ob 11. uri in 58 minut Cleveland, O. — Zadnja konvencija SNPJ Je sprejela pogojni sklep, ako se priglasi 500 naročnikov angleško govorečega članstva, da se uvede angleška stran v dnevniku. 2e sam sklep je idejo zatrl. Seveda, v takih zadevah se na konvencijah leti mimo z brzino 100 milj na uro . . . Citali smo izjave nekaterih članov, ki so absolutno proti, da se porabi prostor v Prosveti za angleško štivo. S tem so pokazali, da jim ni za to, da bi Pro-sveta ie nadalje propagirala delavsko zavest, kadar njih več ne bo. Kot je rekel osel: če trava raste ali ne, ko mene ne bo. Citali smo tudi glas angleško govoričili članov in so sami pobijali idejo. Po njihovem zatrdilu je resnica, kdor želi izpopolniti svoje obzorje, ima na razpolago nešteto knjig in te vi j. Pozabili pa so povedati, da je mnogo naših Članov, ki se rte potrudijo, da bi segli po takih pripomočkih. Je še druga Msnica, namreč, da kaj radi pogledamo kakšno je.naziranje med našim Članstvom. V nekem oziru bi bilo priporočljivo, da bi Prosve-ta imela v dnevniku angleško stran. Videli smo tudi dopise članov, ki so se strinjali z idejo. Toda kaj pomaga. Pregovor še vedno drži, da sto nekaj zida, kar en sam podere. Je že tako, da smo vedno nagnjeni bolj na negativno stran. Pričakovalo se je, da bodo glavni činitelji dali kaj več priporočil glede te ideje. Toda tega ni bilo. Videl sem poziv glavnega predsednika in potem razpravo prvega podpredsednika. Ako bi bilo več takih razprav, bi članstvo imelo vsaj nekoliko vpogleda v stvar. Potem uredniški komentar v uvodniku, kako se razprava vrši. Kje so bili drugi gl. odborniki? Vprašajte jih! Zavedam se, ako se bi vsi gl. odborniki kot predstavniki članstva SNPJ potrudili in podali svoje mnenje o tej ideji, da bi članstvo v splošnem tudi samo več razpravljalo o tem. Toda Če bi zapisal na tem mestu to, kar se večkrat sliši med članstvom, bi bila zamera. Ker pa se vsak izogiblje tega, naj bo tudi meni dovoljeno isto. Sedaj je gotovo, da Prosveta ostane kot je. Toda resnici na ljubo, bi se moralo nekaj slične-ga že podvzeti vsaj pred deset leti, to je takrat, ko so se ustanavljala angleško poslujoča društva. Takrat je bil čas za to, ampak smo vsi spali, in zaspali bomo z vso našo nadarjenostjo in z vsemi našimi ambicijami. Dobro je, da si predočimo dejstvo, da je članstvo naše organizacije, kakor tudi vseh ostalih slovenskih org., v pretežni večini v dobi med 45. in 60. letom. Torej je kvečjemu Še borih 10 let obstanka za Slovence v Ameriki. In še v zadnjem momentu nismo pripravljeni, da bi zapustili svojim potomcem nekaj, zakar bi s ponosom zrli na svoje starše. Pre|K)gosto se sliši: jaz sem si moral sam vse preskrbeti, pa naj si še naši otroci. Ali |w: o saj niso za nič, samo za balo igrat in plosat ter podobno. Kaj radi pa pozabimo, da so naši otroci taki kakor smo jih vzgojili. Stara prislovica pravi, da morajo starši rasti s svojimi otroci. In Je resnica. Pripravljeni smo vedno predbaci-vatl, nismo pa pripravljeni pogledati nazaj na naša mlada leta, ali smo bili mi kaj bolji. Prepričan sem. da bi bilo bolje, ako bi ustvarili sentiment, da bi naši potomci gledali na na* gor, namesto dol. Ali je pref>osno za nadaljevanje te ideje? Po mojem mnenju še ni In upati je, da si bo gl. odbor vzel vsaj toliko moči, da bo dovolil še eno leto za to propagando oziroma podaljšal rok tega skle-I »a, pa sem u ver j en. da na bo kršil nikakih pravil in n« bo prišel v nemilost pri članstva. Ako pa se boji, da pride v nemilost pri Članstvu, naj vsak nam zase sodi. Popolnoma se strinjam t br. | Renedlktom. "čt bi imel odkv čatl, bi jim dal ne le eno stran, j temveč dve." Prepričan sem tudi, da število 500 novih naroč- nikov je pretirano. Stopimo na trdna tla in recimo ca priče-tek 200, ker jih bo lažje dobiti. Take razprave se bi morale zanesti na društvene in fed. seje, kjer bi se ustmeno razpravljalo in prepričan sem, da bi bil rezultat povolnejfti kot pa tucat posameznikov. Končno naj še omenim, da je jako žalostno, ko se čita dopis članov, kateri zagotavljajo, ako se kaj sličnega primeri, da bodo prenehali biti naročniki Prosvete. Zadovoljneje novo leto vsem! J. F. Terbižan, 126. Pasja dobrodelnost Milwaukee. — Z dopisi in pisanjem se rad ne bavim, ampak danes se mi zdi potrebno, da o-menim milwauéke razmere. Pred par tedni sem čital v enem naših odličnih časopisov kratko notico, v kateri apelira tukajšnje "Drur štvo za varstvo živali" (Wisconsin Humane Society) na vae "ce-njehe dobrodušne" ali kakršne že prijatelje te dobrodelne organizacije, naj se gotovo udeležijo banketa, ki se bo ali se je že vršil v enem tukajšnjih hotelov. Prebitek tega banketa naj bo namenjen za "Thanksgiving dinner" tropi psov in psic, ki se slučajno nahajajo v oakrt)i omenjene organizacije. Nisem nevoščljiv tem "brezposelnim revežem" dobrega kosila, ampak cela stvar se mi vidi skrajno prismojena. Zdi ae mi, da se s tem sklepom društvo smeši in napravlja tepca iz samega sebe. Kdo pod milim nebom privošči cek> psu, naj ga ves dan trebuh boli?! Izgleda skoro tako, da si človek včaai želi, da bi raje bil kakšen pasji "Duke" kot pa Janez, kajti prvim se v Milwaukeeju da več skrbi. Dobro je le to, da milwau~ ških listov ne berejo psi vae A-merike, kajti če bi bila cirkulacija večja po državah, bi imeli ta teden pravi pasji naval ali celo ofenzivo v Milwaukeeju. Dostavljam samo še to, da se naj opremijo vsi pasji zavodi s stenskimi koledarji, tako da bo nedolžnim štirinožcem iaglje opaziti zapovedane praznike. Na nekem mestu bi bile tudi ure zapestnice za vsakega člana pasje familije, da bodo sami lahko nadzorovali čas kosila. Instaliral bi se lahko tudi kak muzikalni instrument v vsako pasjo kočo v zabavo in kratek čas našim me» sójedcem, Take in slične prismodarij« u-ganjamo tukaj, amppk poleg tega imamo pa tudi boljšo stran našega vsakdanjega bivanja. Bi-zi smo zmiraj. Nekateri igfajo karte, drugi bingo, tretji kegljajo, mnogi se pečajo s srebrnimi porokami, "surprise" partij se ne manjka, da je človek že v resnici "surprajzd", če ga eno soboto večer pustijo na miru. Poleg vsega tega imamo tudi mnogo veselic, nekaj dobrih, nekaj bolj dolgočasnih. Ampak vemo pač, da se počasi vse pozabi in to nas tolaži, da se zopet okorajži-mo in vabimo cenjene prijatelje na vescilco, ki bo pač nekaj izrednega. Nekaj takega bo menda v soboto večer 15. jan. 1988. Za ta večer ae pripravlja naš "Napiej" za malo zabavo v Tamšetovi dvo-rani. Pripravljalni odbor je v rokah strokovnjakov In te to mi jamči, da bo res nekaj. Da bo večerja okusna, nam priča dejstvo, da je "pripravljalni" že kvltal dva kl¿basarja, ki sta se ponujala. da napravita klobase poceni. Prvi je namreč najbllžnjl sosed znane "fox farme", kjer Imajo tudi veliko število starih kobil, drugi pa dela v milwauškl tovarni "Glue works", kjer ne manjka "čip" mesa. Ta dva sta torej kvitina in to me tolati In navdaja i upanjem, da bo vpčer-ja "kot na Dunaju". No, pé m je to že v navadi od nekdaj, da Naprejevcl vedno najbolje j*>-strežejo s jedačami In tudi • pijačami. Naš viničar je preskrbel nekaj, kar se na dobi v vsaki š tacan i. "Naerer gre v Shefcovgaa Da bo prihodnje leto bolje na izobraževalnem polju, nam jamči dejstvo, da nam bo naš "Naprej** ponovil spevoigro "Čevljar In vrag**. Ta igra n je igrala v Mil« aukseju lani s velikim uspe- hom. Vsi udeleieaei #o bili izredno zadovoljni t njo. To je vzrok, da jo ponovimo, in to pot v našem sosednem Sheboyganu. Igrala se bo v nedeljo 29. jan. v Hrvatskem domu na So. 8th st. Vabimo vae prijatelje "smešnih" (komičnih) iger, da ae z nami vred udeležite te priredbe v Sheboyganu. Kolikor je meni znano, se bo igra uprizorila popoldne iz razloga, da bo mogoče tudi našim Milwaučanon\ igro zopet videti. Da bo vsem lažje priti v Sheboygan, smo se odločili, da potujemo skupno s posebnim "šnel-cugom" "Naprej Special", ki nas bo odpeljal od National ave. direktno pred dvorano šamo za en dolar na obe strani. Kdor še ne ve, da je prohibicija med Mil-waukeejem in Sheboyganom že odpravljena, se bo lahko prepričal, kajti na kari bomo imeli tudi baro. Brez tega instrumenta se, ne more potovati v tako daljo.) Tako se torej pripravite za "gud tajm." Kaj takega se vam ne nudi pogosto, in to za tako malo cena Za pojasnilo se obrnite na člane Napreja. Iz stare domovine se je pred kratkim vrnil naš rojak dr. Fr. Schuler, sin pokojnega Napreje-vega ustanovitelja In tenorista George Schuler]a- V domovini se je mudil eno leto in pol, kjer se je udeležil predavanj na klinikah v Belgradu in Zagrebu. O-stali čas je porabil pri svojem stricu dr. Jos. Ermencu v Som-boru v Bački, kjer ima slednji manjši sanatorij. Upamo, da je dr. Schuler s svojo marljivostjo mnogo pridobil. Ordinacijo je odprl v Stumpf's Buildingu, ogal W. National in So. 5th. Člani Napreja mu kličemo: "Dobrodošel!" Vsem prijateljem in naklo-njencem Napreja želimo "srečno in veselo novo leto!" "Naprejevec." par neimenovanih. Mrs. Maras skupno nabrala $6. Frank Zaver! je dal 50c, Joe Prestrl $1, Joe Pretnar $1, John Hrvat $1, Prank Slabe %t, Prank Košič $1. Skupnih dohodkov s pivskimi listki, vstopnicami in prostovoljnimi prispevki $188.05. Stroški. Plesna licenca $2, federalni permit $1, dance inspector $4> Slej ko v orkester $20, Enakopravnost za vstopn ice $8.35, klobase $7.84, kruh $1.60, hren 35c, SDD prometni material $48.09. Skupni stroški $88.23. Skupni dohodki $188.05. Preostanek $99.82. Ta denar je bil izročen dne 23. decembra uradu "Friends of the Abraham Lincoln Brigade", ki bo uradno obvestil svojega zastopnika v Franciji, da se za imenovano vsoto nabavi tobak in cigarete vojakom Cankarjeve Čete na lo-jalistični fronti. Pošiljatev mora biti izročena kapitanu Gu-atinčiču, ki bo skrbel, da naši fantje pošiljatev prejmejo kot dar ameriških proletarcev iz Clevelanda, Ohio. Vsem sodelavcem ln darovalcem ter posetnikom prireditve še enkrat prisrčna hvala. Enakopravnost je za to prireditev darovala tiskovine pivskih listkov in odbor se ji za požrtvo-vanje zahvaljuje. Za odbor: Victor Wood, Vincent Coff, Frank Maras, Louis Femec, Anton Rupnik in ostali odborniki. Vincent Coff. četrtek, so. decemrpa Poročilo in zahvala Collinwood, O. — Odbor prireditve v pomoč Mednarodni brigadi bojujoča se na strani loja-listične Španije, izreka prisrčno zahvalo vsem posetnikom te prireditve, katera se je vršila dne 10. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Udeležba je bila prilična, toda vsekakor premajhna, ako vzamemo v poštev pomen te prole-tarske prireditve. Uspeh je bil jako povoljen in vsi udeleženci so bili dobro razpoloženi, pa tudi materialni uspeh je bil jako zadovoljiv. Odbor se zahvaljuje vsem delavcem, ki so sodelovali, posebno pa mrs. Johani Perko, mrs. V. Wood, mrs. A. Rupnik in natakarjem. Hvala tudi Slejko-vemu orkestru, ki je zabaval plesalce z dobro godbo. V blagu so darovali naši trgovci in dolžnost delavcev je, da jih tudi vpoštevajo. John Zallar od Collinwood Baking Co. je daroval kruh, Ludwig Radell kavo, Thom Krasovec pa vino. Vsem tem trgovcem iskrena hvala v imenu naših proletarskih bratov na fronti lojalistične Španije! Delavski pevski zbor "Sloga" je nastopil s par pesmimi in veliko pripomogel do dobrega u-speha s svojim živahnim pope-vanjem v veseli druščini do zadnjega. "Sloga" je delavski zbor naprednih delavskih ' tendenc, vedno na razpolago v dobrobit delavskim ustanovam. Zato zasluži, da ga delavske ustanove podpirajo v nadaljnem obstoju. K sodelovanju je bilo povabljenih še par drugih skupin pev-no pripravlja, da ustreže vsem posetnikom. Torej na veselo svidenje na starega leta večer v Slovenskem domu! Frank Laurich. Silvestrovo Joliet, III. —Tukajšnja slovenska podporna društva, ki pripadajo raznim jednotam in zvezam, združena v zvezi slovenskih društev, priredijo plesno veselico na starega leta večer v Slovenski dvorani. Odbor prosi vse članstvo pridruženih društev, da se udeleži v velikem številu, obenem pa vabi vse ostale prijatelje in rojake. Igral bo Duchmanov orkester. Na svidenje 31. decembra zvečer! Philip Bebar, tajnik. Iz stare domovine Ponova vas. — Dne 4. dec. ob 10. zvečer so zlikovci vlomili v trgovino Angelce Javornikove v Grosuplju in odnesli manufak-turnega blaga za 10 tisoč dinarjev. Vlom pa jim ni dobro uspel, kajti že naslednji dan so jih o-rožniki izsledili In našli več u-kradenega blaga zakopanega v listnjaku, vlomilce pa od/edli v zapor. Žalostna nesreča se je pripetila 24. nov. V Zagradcu pri Grosupljem, ko se je pri vrtanju skale utrgala plast kamenja in podsula ter strahovito razme«a-rila 34-letnega delavca Franeeta Novljana. Njegovi tovariši so brž poklicali grosupeljskega zdravnika in obvestili ljubljansko reševalno postaje, toda Francetu nI bilo pomoči (n po štirih urah nepopisnega trpljenja je poškodbam v ljubljanskem leonišču podlegel. Vsem čitateljem Prosvete, posebno druiinama ValenČič In Novak v Sharonu, veselo novo leto! * _ Anton Pritekel Kruh za rodovitnost Iz Angleške prihaja vest, ki bo tistim skam, ki doslej niso mogle dobiti otrok VHU novega upanja. Londonski zdravnik dr iT nel James Pkton je imel namreč pacientko v obravnavi, ki je bila že mati deklice in ki bi rada imela tudi fanta. Pregled je ugotovil, z drugim otrokom ne more več računati. Ker je bila zavoljo tega zelo nesrečna in „ običajne metode odpovedale, je poskusil T Picton nekaj novega. Obrnil se je na zdravnim dr. Harrietto Chickovo, ki je speciaSkl ^ dieto za nasvet in jo je pri tem opozoril na teoretična dognanja o zvezah med plodovitostio in vitamini. O nekem francoskem zdravniku je velevala neka vest, da je imel v primerih nerodovttnosti uspeh z zdravljenjem, pri ka tčrem je uporabljal olje iz pšeničnih kali. Drča. Chickova je bila o tem že slišala in je menila, da je uspeh načelno povsem mogoč Bila Je za to, da bi poskusili na ta način, toda namesto olja naj bi se uporabile kali nei>o-sredno. Vitamin E, ki jih vsebujejo te kali, je vitamin rodovitnosti in je bilo zato pričakovati da bo imel v nespremenjeni obliki še živahnejši učinek. Ce tega vitamina v hrani primanj. kuje, povzroči to jalovost, torej sta dr. Picton in drča. Chickova sklenila, da poskusita v tem primeru a tem vitaminom. Sestavila sta za pacientko dieto, ki je imela kot sestavni del nov "kruh za rodovitnost". Uspeh je bil presenetljiv. Pacientka je re« rodila, in sicer dečka, kakor si je bila želela. Ko so ljudje za ta uspeh zvedeli, se je obrnilo seveda mnogo žensk na dr. Pictona, tako da se je ta domenil z nekim pekom, specialistom za die-tetični kruh, Williamom Mandevilleom, da je začel peči kruh rodovitnosti po njegovih na-vodilih. Ta kruh so začeli kmalu izvažati tudi v tujino. Dr. Picton poroča, da se je ta kruh obnesel medtem Še v drugih podobnih primerih, čeprav seveda ne v vseh. "Da-li bo kruh rodovitnosti prispeval k porastu števila porodov," pravi, danes še ne moremo povedati. Dajem ga peči iz grobih pšeničnih kali in sveže polne moke. Pek ima sicer neke težave pri nabavi te sveže moke. Pomaga si s tem, da melje vsak dan angleško pšenico z velikim kavnim mlinom. Priprava kruha je prav za prav zelo preprosta, na dva dela moke pride del kali in k temu nekaj kvasa. Vse skupaj je treba peči na običajni način. Kruh ima dober okus, dober je tudi videti in se drži dalje nego dva tedna. Cim starejši je, tem boljši je, celo njegov okus in tem lažje ga je prebaviti." Moskva se je razvila Stvar okusa "Ali ste tadovoljnl • tvojo novo služkinjo, gospa MirtičevaT "In še kako: mojemu moiu je namreč od sile zoprna T Al «to ^m jfc i ■ »i n ■■ 'll^^HBi j lumjMi Iz ufadnih statističnih podatkov k dvajsetletnici feovjetske unije je razvidno, da šteje Moskva, ki je imela 1. 1913 samo 1,665,000 prebivalcev, danes 5,567,000 duš. V ruski prestolnici so imeli prej 13 visokih šol, lansko leto pa 79. Od januarja 1929 do januarja 1933 je naraslo število mestnih prebivalcev v Rusiji od 27.6 milijona na 40.7 milijona, kar Je bilo zvezano seveda z ogromnim porastom gradbenega dela. Do 1. januarja letošnjega leta so pozidali 64 milijonov štirjaških metrov stanovanjske površine, za kar je država izdala 12.5 milijarde rubljev. V stari Rusiji je bilo le 14 mest, ki so štela več nego 100,000 prebi-valcev, danes jih je 74. K starim mestom p« se je primaknilo še 230 novih. Kar se tiče šolstva, navaja uradna agencij» "Tas", da je bilo lansko leto v Rusiji več nego 170,000 nižjih Jol, 700 visokih šol in 2572 tehniških. Dve tretjini delavcev iz veleinduatrije »• ma za seboj strokovne tečaje, v osmih letih obeh petletk je opravilo visoke šole 393,000 £ seb, srednje šole pa 9 milijonov oseb. Število inženirjev in tehnikov se je od 92,000 v L 1J-» povečalo na 580 tisoč v letošnjem letu. Proizvodnja ruske industrije jc danes 15krat večja nego 1. 1917. V stari Rusiji je domač* industrija izdelala letno za 748 milijonov rubljev strojev, lansko leto je U proizvodnja segla že 20,764 milijonov. V primeri s predvojnim časom se je industrijska proizvodnja 28-krat povečala. Ruska industiija jc dan-v Evropi na prvem mestu, na svetu pi ns selne člane, naj se takoj registrirajo za delo in brezposelnostim (podporo v vladnih isisre-dovalnicah. To naj store takoj po novem letu, dne H. januarja. Države, ki prično s plačevanjem brez|H»selnostne |M>dpore v januarju, so: Alabarna, Arizona, našnji dan, 15. decembra, Je začelo po vsej Sloveniji snežiti kakor za stavo. V debelih kosmih pada sneg ves dan in vse je že precej debelo pokrito s snegom. Telefonske Žice so na mnogih mestih že |>«pustlle pod težo snega. Kraji ob rekah so ta vremenski preobrat pozdravili z veseljem, saj so reke že začele prestopat^ brtfcove zaradi deževnega vremena zadnjih dni. Ker Je ležalo še nekaj snega, se Je sneg topil in reke so v nekaj dneh narasle za več metrov nad normalo In na mnogih krajih so poplave napravile ie ogromno školovico tedenskega zaslužka, toda ne več ko $15. Ta pod|H>ra ni za ves čas brezposelnosti, marveč je omejena na okrog tri mesece na leto— v nekaterih državah manj, v drugih več. Rrophy je ludi naznanil, da so večinoma vse unije CIO že ustvarile mašinerijo in so aktivne v akcijah za podporo brezposelnim Članom. Akcijo vodijo posebni odbori, ki so že pričeli pritiskati na državne oblasti za rellf. V tem so )K>sebno aktivne unije v Pennsylvanljl. CIO Je tudi pričel s kampanjo, da kongres prekliče tako svani Woodrumov amendment, katere ga je kongres pripel k zakonu za relifne apropriaclje. Ta amend ment določa, da mora relifna ad ministracija oziroma WPA porazdeliti določeno vsoto—poldru go milijardo—tako, da bo zadostovala za vse fiskalno leto. Kongres je s tem dodatkom zvezal roke WPA, da ne more potrošiti več 1 kot odmerjeno kvoto na mesec za rellf, ne gle de kako velike potrebe nastane jo. In te potrebe so se v zadnjih mesecih zelo zvišale radi novega vala brezposelnosti in krize. CIO zahteva, da kongres prekliče ta amendment, kar bi WPA dalo priliko, da bi lahko uposlll večje število brezposelnih pri relifnfh delih. Delavikemu vodite-lju preti deportacija NVashington, D. C. — Fode-rultii uradniki hočejo na vsak način deportlrati H a r r y J a Uridgusa, militantnegu delavskega voditelja in direktorja Odbora za industrijsko organizacijo na zapadu. (Sonja proti Bridgesu, ki je obdolžen, da vodi agitacijo, da se ameriška vlada strmoglavi z oboroženo silo, traja že več let. Frances Perkins, delavska tajnica, je naznanila zasllAanJo, ko Je prejela novo uvidenco o aktivnosti Hrldgesa. Kdo Ji Je predložil evidenco, ne omenja, niti ni povedala kraja, kjer se bo zaslišanju vršilo In kdaj, Preiskava proti Bridgesu se je pričela I. 1M4, ko so unije v San Fruneiscu okliceic splošno stavko. Takrat so trdili, da je Brldges tujezemec, ki Je prišel v to deželo, da strmoglavi vlado. Od takrat so mu federalni aguntje stalno za pejaml in zasledujejo vsak njegov korak v pričakovanju, da Lssio nekaj našli, nakar bo sledila deportacija. 'Kot mllltantiii delavski vodja si Je nakopal sovraštvo industrijskih in finančnih mag-natov na zapadu. NI tako mislila . . . Zaročenca se sprehajata |h# živalskem vrtu. Ona bi rada videla medvede, toda Jole ugovarja: "Jaz bi šel rajši najprej k o-pieam, te so mi ljubše!" "Oh, Jože, zmerom misliš samo nase!" vzdihne ona. Kandidat za državljanstvo mora biti neomadeženega značaja Kdorkoli hoče postati ameriški državljan, mora govoriti angleški in mora nekaj znati o vladnem sintemu Združenih držav ter biti udan ustavi te dežele. i\)leg tega mora biti dobrega, moralnega značaja. Pri nekaterih sodiščih so precej jh». pustljivi napram kandidatom, ki ne znajo odgovoriti na vsa vprašanja o federalni in državni vladi. Hrez izjeme |>a zavrnejo kandidata, ki je bil spoznan krivim kakega zločina tekom pet-letne dobe pred vložitvijo prošnje Vu naturalizacijo. Kdor je bil kriv kakega reaucga zločina, more biti zavrnjen is tega razloga, tudi Če je bil ta zločin storjen precej časa nazaj v preteklosti. Pa ne lo, da se zanika državljanstvo ljudem s kriminalno preteklostjo, marveč dostikrat tudi onim inosavncem, ki niso bili nikdar spoznani krivi zločina, ali katerih preteklost vsbuja sum njo, da niso prav dobrega moralnega značaju. Slutaj nekega inozemca ob Pacifiku, ki je nedavno prosil za državljanstvo, prav dobro ilustrira to točko. Dotični, političen begunec, je prišel I, 1U20 v Združene države, sapustlvši ženo ln otroke v Kvropl. Kakor on pravi, je njegova žena šla živet z nekim drugim in se je on smatral za samcu, dasi ni nikoli dobil razporoke. Ko Je prišel v Amerike», ni nič povedal priseljeniški oblasti o svojih zakonskih razmerah. Po nekolikih letih se je zojiet poročil v Ameriki. S to, drugo ženo ima sedaj tri otroke, ki so se vsi rodili v Združenih državah. Ko je bil izprašan v zvezi s svojo prošnjo za naturalizacijo, Je dejstvo te prve poroke prišlo na dan. Vzlic izjavam prič, da njegovo obnašanje od prihoda v Ameriko do sedaj Je bilo najlMiljše, Je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo, češ da ni oseba dobrega moralnega snafaja v smislu zakona, kajti prvič Je zamolčal dejstvo prve poroko ob svojem prihodu in s tem izvršil goljufijo, drugič pa Je storil bigamijo, ker se je poročil, ko nI imel raz|s>roke od prve žene. Ta prosilec bi so b|l prav lahko rešil iz te zadrege. Najprej je moral povedati resnico. Ako, kar pravi o svoji ženi, Je res, bi si bil zagotovil razporoko brez večjih teškoč. V nekem drugem sličnem slučaju je neki priseljenec dobil državljanstvo, ker je zatajil dejstvo, da ima ženo v K v ropi, od katere ni bil nikdar razporočen. Keanica pa je prišla na dan dve leti potem in njegovo ameriško državljanstvo je bilo razveljavljeno od sodišča is razloga goljufije. Treba je razumeti, da se take stvari ne morejo v Amoriki jemati na lahko, kajti to se proti-vi ameriškim zakonom in nasi-ranjeni, In kdorkoli j« brezbrižen v tem pogledu, pride na zlo. Inozemci, kakor tudi tukaj rojeni Amerikuuci, so krivi biga-mi ju (dvoženstva), ako se poročijo, ne da bi imeli pravoveljav-nega sodnega sklepa o ras|>orokl s prešnjo ženo. Nič ne pomaga izgovor, da je žena zapustila moža ali da ou ne ve, kje se nahaja, zakoni večine držav uudljo pravni lok v takih slučajih In pomagajo do formalno ras|>oro-ko, Ako je žena v inozemstvu dobila razponoko, jo navadno mogoče dobiti dokazila o tem. Na vsak način so pričakuje od inozemca, da pove resnico o takih stvareh, Ako laže ali zataji, so iz|R)stavlja očitanju, da jo prlšsl v to zemljo na goljufiv način, kar ga moro v nekaterih slučajih podvreči nevarnosti de-portaclje. V zadnjih letih naturalizacij-*kl izpraševateljl obračajo po-sebno pozornost na zakonsko stanje inosemcev, ki so zapustili svojo družino v starem kraju. Naturalisacijska sodišča so večkrat izjavila, da, kdor Js zapu-stil svojo družino, ni človek dobrega moralnega snsčaja, tudi če se drugače dobro obnAša v tej deželi. Ako nastanejo težave med zakonskimi, za katere Jo kandidat nedolžen, pričakuje se (Hi nJega, da se strogo ravna po zakonu, ki dula razliko med ločitvijo (separation) In raspo-imroko,—MS. JsfeasM vojski prodirajo sfcesi vrzel v «rlikest side te Teljaes. Green opravičuje stališče federacije Njen vnesdni načrt pri« de pred kongres v januarju Hashinglon. D. C. — (FP) — VVilliam Green, predsednik A-merlške delavske federacijo, Je |M>slal pismo vsem federaciji pridruženim unijam, v katerem opravičuje opozicijo, ki Jo jo vodila ADF proti zakonskemu načrtu minimalne mezde In maksimalnega delovuika, katerega Je Kooseveltova administracija priporočila v sprejetje. Ta Je bil isiražen v nižji zbornici z 21<1 proti 19M glasovom. Green pravi, da bo ADF predložila svoj mezdni načrt kongresu, ko se aeslsii« v rednem zas«dsnju p" novem k*tu. Ts doiočs minimalno plsčo 40 centov ns uro in msksimslni delovni teden 40 ur. Zskon nsj bi izvajal federalni Justični depsrt-ment, "ker federacija ne zsupe federalnim odborom*0 Green poudarja v pismu, da Je nižja kongresna sbornirs storil* prsv, ker Je zavrgle mezdni neCrt, ki so km podpirali voditelji CIO In KoosevelUivs sdminisirscijs. Delavci so Ishko zadovoljni, ksjti porsz nsčrts je bil« koostruk-tlvns skrijs s strsni kongresni-kov, "Voditelji CIO silno kričijo In pretijo, ds bodo kongresnlkl, ki so gtssovsl! proti nsčrtu, kaznovani," pravi Green. "Obnašajo se kakor politi kužki, namesto da bi sprejeli porsz ravnodušno, zaeno p« blatijo Amsriško delsvsko federacijo In njene voditelje, ker so pobijali načrt." Greenovo pisne» Je vaekakor odgovor ns uvodnik v glssllu u. nij CIO. ki Je vaebovsl obdolži-Ive, ds so se voditelji Ameriške delavske federacije tvesali s rs- <'harney Visdeck, vodjs delavskega bloka v newyorAki mestni zbornici. akcionaruimi demokrati in republikanci ter industrijskimi muguatl, da porazijo mezdni načrt. Poročevalec komu-matične ga lišta dobil mestno »luibo New York. — 8. W. Gerson, jioroCeviUec komunističnega lists Daily Worker, Je fte drugI fssnlkar, ki Je dobil meetno «IiiCImj, «nikar Je bila reakcija (siražena pri volitvah. Htanley M Insacs, predsednik dlstrikts Msnhsttsn, gs Je Imenoval ss InApektorJs. Js me* M Kieran od newyorškega dnevnika Times m aktiven član tukajšnje unije časnikarjev je bil imenovan sa tajnika t.uparia I sUv ima čez dan veliko dela in zato ga ne sme motiti v spanju. Počasi je GusUv atrgm listek na drobne koščke in tabel v malo kuhinjo, da si skuha caj. Tega se je bil že naučil. Prav za prav se Je bil v teh dveh letih mnogo naučil. Cisto dobro si Je že znsl pripraviti večerjo. Tudi s ŠKanko se je že mora* seznaniti. Kadar se Kva ponoči utruje. na vrne domov, vendar ne more zahtevati, da bi mu prišila gumbe. Tudi (Kistelje Je zvečer sam | pripravil in ai očistil čevlje, kakor bi bil čisto sam na svetu. In vendar nJ sam. Vse atano. vanje je polno Eve in njenega vonja. Tu viai njena obleka, tam leži knjiga, ki jo zvečer čiU, v kopalnici viai njen kopalni plašč. Kako prijetna Je zavest, da I-maš nekoga na svetu! In morebiti misli tudi ona prav zdaj na to, da pripadam jaz njej. Te misli ao mu spet vrnile dobro voljo. Sel je v ordinacijsko sobo. Ta soba ga je vselej iznova navdale s poštovanjem. Zdravniške priprave, s pološčenim plstnom prevlečeni divan, po zdravilih dišeči srak — vae to se mu je zdelo Uko akrivnoatno in zagonetno. Tu diha vse Evino odločnost, mir In čistost. Provodna žica kremenčeve luči ni dobro ležala. Potegnil je divan malo vatran. da bi doaekel stikalo. Tedaj je na prepreči uzrl pismo, elegantno, sivo pismo. Pobral ga je. Naalova nI imela Ovitek je bil nervotno in hlastno raztrgan. Vzel je pismo Is njega. Saj to je bilo vendar ljubezensko pismo! Neki Peter je pisal svoji 'srnici' . . . pretrgani sUvki so govorili o sladkih, o-gnjevitih. skrivnostnih In nepo-sabnih urah. Ali je mogoče, da je to pismo Eva izgubila? Ne, kako je le mogel kaj take- HUMOR Po ovinkih Vajenec je oddal stranki velik zavoj, zdaj pa potrpežljivo čaka pred vrati na napitnino. Naposled se ga je usmilila kuharica in ga povprašala: "Ali bi še kaj rad?" "N....n....ne," zajeclja fantiček, "samo, ako bi me moj gospodar vprašal, ali sem dobil napitnino ali ne, ne vem še, kaj želite, da bi mu odgovoril." s fitudentovaka Tretješolec Janezek je obiskal svojega bolnega profesorja. Pred bolnišnico ga čaka sošolec Peter radovedno, ko se vrne Janezek. "Brezupno, Peter, pojutrišnjem bo že prišel v šolo!" • Skrivnost "Zakaj si Uko otožna, ljubica?" vpraša zaskrbljeno novo-pečeni možlček. "Oh, ne morem ti povedati." vsdihne ženica žaloetno. "Zakaj vendar ne?" "Ker je predrsgo." Olajševalna okoftščina "Dovoli, da ti predaUvlm svojo ženo; spoznal sem jo bil v kinu." 'Zvita buča. fte v šoli si se znal dobro isgovarjati T Američan Robert L. Ripley je napravil senzacijo, ko je izšla njegova zbirka samih neverjetnosti. Nekaj teh neverjetnosti je objavljal že prej po listih vsega sveta in so že tedaj zbujale pozornost svojih čiUteljev. Toda ko so prišle pomnožene v knjigi na dan, je bila splošna sodba: Nemogoče ! — Ripley pa je znal za vsako svojo trditev dokumen-Urično dokazati, da je resnična. Poglejmo si nekoliko Ripleyjevih absurdnosti, ki niso absurdnosti : Nespodobna zlata ribica. — Francesca Nortyuega, znana do-brotnica iz Diezea, ki je umrla L 1903, je zapustila vse svoje imetje neki svoji nečakinji, toda pod pogojem, da zavoljo spodobnosti nikoli ne sme dopustiti, da bi njena zlate ribica plavala — brez oblačila na sebi v svojem bazenu . . . Lažnjiva imena.—Svinčnik ne vsebuje nobenega svinca. (Vsebuje grafit, ki je ena izmed oblik oglja.) Morski prašiček ni prašiček in tudi ne živi v morju. (Je glodalec in živi ob zapadni obali Južne Amerike.) Novo srebro ne vsebuje nobenega srebra. (Je zlitina bakra, nikla in cinka.) 147 let v srečnem zakonu. — ¡Ta najbolj neverjetni izmed vseh rekordov sta dosegla Janos Raven in njegova žena Sara. Njiju zakon je trajal 147 let in je bil srečen. Janos in Sara sta se rodila v madžarski vasi Stradovi. V istem kraju sta umrla oba. Ja-nosu je bilo tedaj 172 let, Sari pa 164. Ko so v začetku 19. sto--letja na Dunaju zvedeli o Uko sUri zakonski dvojici, je zavladala v družbi velika pozornost. Holandski poslanik je obiskal sUra človeka in ju dal slikati. Ta portret hrani danes William Bosville, upravitelj sira North-umberlandskega, ki ima tudi izvirne dokumente o Janosu in Sari, ki sU umrla 1. 1825 skoraj na isti dan. Ob njiju mrtvaški postelji je sUl njiju sin, ki mu je bilo takrat 116 let, in oba njegova prapravnuka. Steklena kača. — Steklena kača ni niti iz stekla, niti ni kača. Imenujejo jo tako, ker gre ob najmanjšem dotiku na kose. čeprav je hudo podobna kači, jo je mogoče po nekih anatomakih znakih, kakor po njenih vekah in čeljustnih kosteh spoznati za kuščar ico. Zelo težko je uloviti cel eksemplar te živali. Če čuti žival, da je v nevarnosti, stisne mišice svojega repa s tolikšno silo, da se te ud loči od telesa. Če se dotakneš steklene kače tudi le polahko s kakšno šibo, razpade v več kosov. Doma je v Severni Ameriki . . . Narobe svet Neki ubog zakonski mož, ki je bil vse življenje pod copato svoje boljše polovice, je na smrtni postelji napisal oporoko; namesto navadnega napisa je pa velel napisati na oporoko: "Moja prva volja." — Obleka "Zakaj ste tukaj?" "Ker sem nosil obleko, ki jo j« nekdo odložil." "Zato vas vendar niso zaprli?" "Prav zato, gospod; oblekel sem namreč obleko, ki jo je bil odložil na bregu neki kopalec." SLOVENSKA narodna podpor. NA JEDNOTA izdala avoje publikacije ta še pooeb-no Ust Prostata sa koristi, ter p» trebno agitacijo svojih dmitav ia članstva la ta propaganda svojih t-daj. Nikakor pa sa sa propsgsads drugih podpornih orgaaitacij. Vlaka organizacija iaia običajna avoje glaailo. Torej sgitatoričai dapiai ta naznanila drugih podpornih organisa. eij in njih društev saj m aa pošlljaje Prosveta. ■ 1 1 ■ Ali »to dnevnik Prorata? Podpirajte tvoj lull NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklapn II. redna konvencije aa lahko naroči na list Prosveta in priiteja adan, dva, tri, štiri ali pot članov is ono družina k eni naročnini. List Proavata stana ss vsa enako, ss ¿lana ali načlane $6.00 h eno letno naročnino. Ker pa ¿lani ia plačajo pri aaoasiantn f 1JS sa tadnik. aa Jisa to prlštojo k naročnini. Torej sadsj nI Taroka, reči, da Jo list predrag sa člana 8.N.PJ. List Prasvata Ja vaša lastnina la gotovo Jo v vaaki družini nekdo, ki bi rad «tal list vaak dan. Cena lista Prosveta Je: Za Zdrsi, država la Kanado. M-M Za Cicoro Ia Ckleago Jo... 17M 1 tadnik la.... ooooeeoses 4.80 1 tedaik ln....... .......U9 I todnlkn la... S tadnlka ln...... .......B.1B B tednike k., 8 tadnlka la...... .......t.M 4 tednike In... lal§ 4 tadnlka ln...... .......1.71 B tednikov la.. oooooooeee lit B tadaikov in..... .......1JŠ Za Erropo Jo..... .........19.00 Izpolnite spodnji kupon, priloilto potrebno vsoto densrjs ali Mene? Ordar ? plssaa In si naročita Prosveto, liât, kl Je vaša lastnina. Pojasnilo:—VsalsJ kskor hitro kateri tah članov preneha biti ¿lan SNPJ, sli do sa presoli proč od družina bi bo sahheval sam svoj Uat tadnik, bode moral tisti član is dotične družin«, ki J« teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, In obanam doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stors, todaj mora upravniltvo znižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, IBB7 So. Lavndala ŠH, Chicago, IIL Priloženo pošiljam naročnino za Ust Prosveto vaoto I........... I) isss....................................ČL drsštva št.••••••• Rastov ................................................»••»••••• Ustavita tadnik In gn pripišite k moji naročnini od sledečih članev mojo družina: S)...,.....................................O. drsitva št...•••••• Š).........................................društva št«. ••••••• 4)......................................... Cl. društva ŠL..«••••• I)..>,...i,«....,«.,....,,,,.......,..,.M>ČL irašžva št»«•«»•••• Moste »»..*.>............««..»•<.•• Država ,,,.«•••»»••••••• •••• Nov mnésik..................Star naračaik..................... TISKARNA S.N.P.J sprejema vsa y tiskarsko obrt spadajoča deja Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnik«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, slovaškem, šeftkem, nemškem, angleškem jeziku in drufin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fl*ANST\0 S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodshro tiskarna Cana smerna, nnijako dalo prre vrsta Pišite po Informacije na analov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 ga LAWNDALE AVENUE CHICAGO, ILL. J J