Izhaja vsak Oelrtek U K tiDN 1STVO IN UPRAVA Trst, Ul. Martin della Libertš (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. Ur 30.- NAROCNINA: trornesečna lir 350 - polletna Ur 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: trornesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spcdlzione In abb. postale I. gr. ŠT. 214 TRST, ČETRTEK 31. JULIJA 1958, GORICA LET. VII. PRED SESTANKOM HRUŠČEVA Z ZAPADNJAK1 Zgodovinski pomen spora na Srednjem vzhodu —I—————— M——— ■■IIMIMIIMBIMM——1—■nfl—U IIIIIMIIII I IIIW ——— ——1 f ■ mil'ITM1I------ Vsearabsko gibanje se ne da več zatreti - Borba za politično premoč v svetu Politična kriza, ki jc zajela ves svet in katero rešujejo zdaj velesile v okviru Združenih narodov, je izbruhnila zavoljo nedavnih dogodkov v dveh malih arabskih državah na Srednjem vzhodu: v Libanonu in Iraku. Nekdanja Mezopotamija ali Irak, kjer je vojaštvo strmoglavilo monarhijo ter razglasilo republiko, šteje le okrog 6 in pol milijona ljudi; Libanon pa, ki ga zastran njegove prelepe lege in čudovite planinske oblikovnosti oh obali Sredqj5emlja imenujejo Švico vzhoda, je približno tako razsežen kol Slovenija in nima niti poldrugega milijona prebivalcev, od katerih je polovica mohamedanske, polovica krščanske vere. Kot v Iraku tako je tudi v Libanonu prišlo do vstaje zavoljo tega, ker hočejo prevratniki spremeniti obstoječo vladavino. Razlika je le v tem, da so uporniki v Iraku uspeli, medtem ko se jim v Libanonu ni posrečilo vreči predsednika republike Samu-na. Obe deželi sla na vsak način zelo majceni in šibki državi, o kalerih iti človek menil, da jc za svel popolnoma vseeno, kakšno notranjo ureditev imata. Gre pač za stvar, ki se lice le njih in nikogar drugega. ZAKAJ SE VMEŠUJEJO VELESILE Mi vsi smo pa priče, da so dogodki v Iraku in Libanonu lako vzburkali ves Svet, da so nas prilirali po mnenju mnogih kar na rob I rel je svel ovire vojne. Človek s cesle, ki sc na mednarodno politiko ne razume, se začuden sprašuje, kako je |o mogoče. Da bodo bralci vedeli, za kaj pravzaprav gre, jim moramo najprej pojasniti, da Irak tn Libanon sama po sebi ne pomenita nič; vsa njuna važnost je samo v tem, da predstavljata dve pomembni oporišči v orjaškem boju, ki ga danes vodita komunistični vzhod in zapad za premoč v svetu. Vsa severna Afrika in Srednji vzhod s Sueškim prekopom so do nedavna tvorili del kolonialnega gospostva zahodnih velesil. Te dežele so poistale zanje izredno dragocene zlasti zadnja desetletja, ko so tam odkrili ogromna ležišča nafte. Tako' ogromna, da je z njihovim gorivom in gonilno silo mogoče vzdrževali v obratu vso industrijo Evrope. Na evropski zemljini lako rekoč ni stroja 'n ni avtomobila, ki bi ga ne gnala nafta iz listih pokrajin. GOSPODARSKA ODVISNOST EVROPE Že iz lega, kar smo povedali, je razvidno, kolike, lahko rečemo, živ1jen:ske važnosti je za Evropo, da si zagotovi primeren vpliv v tem delu sveta, o d koder se zalaga z neob-hodno potrebno naflo. S to dragoceno tekočino sla za svoje po-1 trebe namreč dovoljno preskrbljeni le dve velesili: Združene države severne Amerike in Sovjetska Rusija. Samo oni sta v tein pogledu popolnoma neodvisni, medtem ko je Evropa povsem odvisna od uvoza nafte iz inozemstva. Če bi se dotok nafte s Srednjega vzhoda v Evropo čez noč prekinil, bi doživelo njeno gospodarstvo strašen polom. Njeni narodi bi se pogreznili v bedo, zakaj neštete tovarne bi morale ustaviti svoj obrat in'milijoni delavcev in uradnikov bi bili iznenada brez posla in zaslužka. To so vzroki, zakaj zapadite velesile tako krčevito branijo slednjo svojo politično in gospodarsko postojanko na Srednjem vzhodu. VSEARABSKI NACIONALIZEM Zapadnjaki so prepričani, da jc pravica na njihovi strani, ker so s .svojim denarjem, s svojimi inženirji in s svojimi izumi dvignili iz podzemlja vzhodnih dežel tolika bo~ gasiva. Ce bi bil razvoj teh pokrajin odvisen od Arabcev, bi bile še danes gole pustinje, živeče v največji zaostalosti in zapuščenosti. To umevanje jc le toliko v soglasju z resničnostjo, v kolikor mora vsakdo priznati, da so Arabcem posredovali začetke sodobne omike res Evropejci. Njim se Arabci morajo zahvaliti tud'i za ves gospodarski napredek. Kakor slednja stvar na svetu je pač imelo • tudi kolonialno gospostvo nekatere dobre strani in posledice. Toda kljub temu se od začetka našega stoletja, zlasti pa po drugi svetovni vojni, ta politični sistem vsepovsod naglo ruši. Zakaj? Zato, ker so Evropejci v prekomorskih deželah gledali v prvi vrsti samo na svoje koristi. Kamorkoli so prišli, so si na mah prilastili vsa prirrjdna bogastva, vzeli čestokrat domačinom vso plodno zemljo, domačo delovno silo brezobzirno izkoriščali in si istočasno prisvojili vso politično oblast. Proti takemu stanju so se s časom odločno uprli najprej mladi domači izobraženci, ki so dokončali svoje nauke na raznih vseučiliščih zapad.no Evrope. Tu so se navzeli idej demokracije in nacionalizma ter jih prenesli v domače kraje. Niuslalo je vsearabsko narodno gibanji', ki zahteva za Arabce pravico do popolno neodvisnosli in do zedinjenja v veliko državno skupnost. Naser na čelu gibanja Najvplivnejši voditelj vsearabskega nacionalizma je Ganial Naser, kateremu so zgodovinske okolnosli omogočile, da koraka naglo od uspeha do uspeha. S pomočjo Amerike je najprej poslal gospodar Sueškega prekopa, nato je zedinil Egipt, Sirijo in Jemen v Združeno arabsko republiko, zdaj je pa z vojaškim prevratom v Bagdad u stopil na njegovo stran še Irak. Revolucionarno gibanje je zajelo tudi Jordanijo in Libanon. Da niso Angleži in Amerikanci poslali tja svojega vojaštva, bi bili ti deželi doživeli isto usodo kot Irak in hi stali danes bržkone v vsearabskem Naserjevem taboru. KAKO SE BO KONČALO Amerikanci in Aivrloži so za zdaj sicer rešili samostojnost Jordanije in Libanona, toda vsakdo se sprašuje, koliko časa bo to trajalo. Nekega dne se bodo ameriške in britanske čete morale umakniti in tedaj bo imel vse arabski nacionalizem spot prosle roke. Mnogi zapadni politiki so prepričani, da so arabsko narodno*gibanje sploh ne da več ustaviti. Prej ali slej It o Naser postal gospodar vsega Srednjega vzboda razen Izraela, ki bo tedaj obdan od vseh strani od sovražnih Arabcev. Voditelji Delavske stranke v Veliki Britaniji. ki bodo v doglednem času bržkone spet na krmilu vlade, so mnenja, da se mora zapad s stvarnostjo pomiriti ter pustiti Arabcem, naj se združijo v eno državo. Če se bodo zapadnjaki temu upirali, bodo le sobi škodovali. Arabce si bodo za vselej osovražili ter j;li sami gnali v naročje Sovjetske Rusije. Kaj bi to pomenilo za zahodni svet, si lahko vsakdo misli. V arabskem podzemlju leži nafta, brez 'katere evropsko gospodarstvo ne more živeti. Zadostovalo bi, da zapadli sovražni Arabci znatno zvišajo cene nafti, pa bi se življenje po vsej Evropi čez noč podražilo, kar bi občutila na svoji koži sleherna družina. In kaj bi bilo v primeru vojne? Če bi z Rusijo povezani Arabci prekinili ves dotok nafto na zapad, bi se motorizirane evropske armade na lenem ustavilo in vojna bi bila zgubljena. S pomočjo Arabcev bi Rusija poslala prva, odločilna velesila v svetu. Da se vse lake nesreče preprečijo, zahtevajo angleški laburisti, naj zapad pravočasno temeljito' spremeni svojo- politiko do Arabcev. Prizna naj brez pridržkov njihovo pravico do narodnega in državnega zedinjenja ter jih v teh težnjah na pameten način ceilo podpira. Edino tako si je mogoče pridobiti in zajamčiti njihovo prijateljstvo. Ali bo zapad to naredil in uspel, je seveda drugo vprašanje. NOVICE Z VSEGA SVETA O VRHUNSKEM SESTANKU •Odkar je llruščev poslal zapadnjakom poziv, naj se zastopniki velesil brez odlašanja sestanejo, da preprečijo novo svetovno vojno, ki j0' dogodki v Libanonu in Jordaniji groze povzročili, je minilo že več tednov, a do sestanka do danes vendarle ni prišlo. Zakaj ne? Zato, ker se niso še mogli zediniti glede kraja in dneva sestanka, niti o tem, koga je treba nanj še povabiti, in ali naj se sestanek priredi v okviru ali izven okvira Organizacije združenih narodov. Zdi se pa, da se bodo v kratkem o vsem tem sporazumeli, kakor je že tned njimi dogovorjeno, da bodo na vrhunskem zborovanju pretresli položaj na Srednjem vzhodu. In to llruščevu ter Kremlju zadostuje. Kajti s tem so zapadne velesile prvič priznale Rusiji pravico, da se brez njenega sodelovanja in pristanka ne morejo urediti razmere v vzhodncm Sredozemlju. Niti pod carji in niti pod' Stalinom ni namreč zahod doslej dovoljeval Rusom, da bi se mešali v zadeve tega dela sveta. Gre torej za očiten in važen politični uspeh Nikite Hruščeva. AVSTRIJA IN RUSIJA Kancler Raab, ki se je z večjim avstrijskim odposlanstvom mudil nckai dni v Moskvi, se je zadovoljen vrnil na Dunaj. Dosegel je inainreč od boljševikov znižanje vojne odškodnine, ki jo je Avstrija morala v letnih obrokih odplačevati Rusiji zaradi ropov, tatvin in požigov, zagrešenih od avst rijskih vojakov za časa vojne v Sovjet -ski zvezi. Razen tega se je Raahu posrečilo prepričati Ruse, da sc zadovolje z manjšimi količinami nafte, kol so jo Avstrijci doslej morali dobavljati Moskvi. Tu ne gre za vojno odškodnino, ampak za bivšo nemško imovi-no v Avstriji, katera je po mirovni pogodbi pripadla Rusiji. Slo je za razna industrijska podjetja in tudi ležišča petroleja, katerim so se pa Rusi odpovedali, a zato prejemali od Avstrijcev letno odkupnino tudi v obliki nafte. Raiab je z novo pogodbo prihranil svoji domovini na desetine milijard lir. Uspeli je dosegel zalo, ker je Avstrija vestno in ločno izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti do Rusije. Lepo bi bilo, če bi isto storila do slovenske manjšine na Koroškem in hrvalske nn Gradiščanskem. ITALIJA V MAROKU Prejšnji teden je bila v Maroku ustanovljena it ali jansko-maroška petrolejska družba, ki ima nalogo iskati nafto v pokrajini Tarfaya, ležeči v maroškem delu puščave Sahare. Raziskovanja bo izvršila Italija na svoje stroške. Sele kadar se odkrijejo vrelci, bodo morali tudi Marokanei prispevali svoj delež v denarju. Pogodba določa, da se bo čisli dobiček delil takole: najprej bo treba 50 odstotkov ali polovico oddati marnški državi, druga polovica pojde pa v enakih delili italijanskim in maroškim družbenikom. Italijani se I-■ rei zadovoljujejo le s četrtino čistega dobička. Slično pogodbo so sklenili pred približno enim letom tudi v Perziji ali Iranu ter s tem močno razhudili razne petrolejske dlružbe na zapadli, ki so si znale zagotoviti s pogodbami znat 110 večje dobičke. Zanimivo je, da so se za nafto v Maroku zanimali tudi Amerikanci in seve Francozi, a da so Marokanei dali prednost Italijanom. To' pa zalo, ker so ti manj zahtevni in ker Arabcem niso politično nevarni. S tem se pa polagoma tudi s pomočjo Italije ruši monopol zapada na važnem področju nafte. NOVA REPUBLIKA IRAK Republikansko vlado, ki se je po krvavem prevratu ustanovila v Bagdadu, so včeraj uradno priznali tudi Adenauerjeva Zapadlim Nemčija. 'Grčija, Iran in Pakistan. Kot beremo, bosta novo vlado priznali tudi De Gaullova Francija in Italija. FANFANI V AMERIKI Predsednik vlade in zunanji minister Fanfani se mudi v Združenih državah, kjer je imel več sestankov z Eisenlioiverjorn in tudi govor v ameriškem parlamentu. Namen njegovega potovanja je dvojen: predvsem je hotel obrazložiti, kako si Rim zamišlja zadovoljivo in trajno rešitev težke krize nn Srednjem vzhodu, še važnejše bi pa bilo /ia Italijo, če bi zapadne velesile v bodoče ne vodile več politike v Evropi in zlasti v Sredozemlju na lastno pest, ne da bi zaslišale tudi mišljenje rimske vlade. Fanfani se je šel na zapad boril za večji vpliv in enakopravnost svoje domovine. DR. ŽIGA VODUŠEK Včeraj je prispel v. Trst novi jugoslovanski generalni konzul dr. Žiga Vodušek. Časnikarjem je izrazil veselje, da bo mogel z družino živeti v tako lepem mestu in spoznati druge naše kraje, zlasti pa pomagati pri reševanju vprašanj, ki zanimajo oba sosedna naroda. Novi diplomatski zastopnik naše matične države se je rodil I. 1913 v Trstu in nam je torej nekak bližnji rojak. POGAJANJA Z EPISKOPATOM Predsednik ogrske komunistične vlade dr. Miinnich je pretekli teden sprejel člane zbora katoliških škofov, katere je vodil nadškof Josip Groesz. Izdano je bilo uradno obvestilo, da'so na sestanku obravnavali »pereča vprašanja, zadevajoča o d nosa j e med Cerkvijo in državo«. O čem so se pogajali, niso povedali. ROMANJE V LURD Prejšnji petek so slovenski romarji odpotovali v Lurd, da na dostojen in slovenskega naroda vreden način proslavijo 100-let-ni jubilej lurške Matere božje. Vseli slovenskih romarjev je 1300, tisoč od teli jih je z Goriškega, Koroškega in Tržaškega. DANTE ALIGHIERI V' nedeljo se je na vseučilišču v Torinu pričel 53. občni zbor ustanove Dante Ali-ghieri, ki so jo bili poklicali k življenju leta 1889. da bi z njeno pomočjo po vsem svetu širili vrednote italijanske kulture in laškega jezika. Ob lej priliki pa moramo ugotoviti, da je bilo delovanje le sire glede na slovensko bolj kvarno kot koristno. Upamo, da bo ta organizacija v bodočnosti spoznala svoje pravo zgodovinsko poslanstvo tudi v naših obmejnih pokrajinah. Na občnem zboru, ki sc ga udeležuje okrog BOO članov, je rimsko vlado zastopal minister Del Bo. GLAVA GOSPE GIAMPAOLI Kadar gre gospa Giampaoli na trg in izvleče 500-1 irski Srebrnjak, je edina ženska v Italiji, ki plačuje z denarjem, na katerem je vrezana njena glava. Gospa, po rodu iz Vidma, je žena kiparja, kateremu je vlada naročila, naj izdela vzorec novega kovanca. Ko je minister Medici obiskal kiparja, je slučajno zapazil odlitek z žensko glavo, ki mu je tako ugajala, da je kar ukazal, naj se po njem izdela Srebrnjak. Bila je glava umetnikove žene. MAČKE IN DRŽAVA Angleži so znani v »vetu kol veliki ljubitelji živali. Zanimivo je n. pr., kako upoštevajo mačke’, pri odmerjanju davkov. V južnoangleškem mestu Hiteliinu so oblastva odredila, da je treba mačke, ki love miši v trgovinah in sklndiščih, imeti za nekake koristno zaposlene delavke. Mleko in ostalo dodatno hrano, ki jo prejemajo od gospodarjev, naj davkarija odbije, ko določa trgovcem dohedarino. MILA ZIMA Čudno se sliši govoriti o zimi sredi vročega poletja. Vedeti pa je treba, da imajo na južni zemeljski polobli obratne letne čase kot mi. V Argentini traja najhujši mraz od 21. junija do 21. septembra. Letos pa pišejo, da ni skoro nič mraza in da sc že vračajo ptice selivke. ŽIVALSKI FILMSKI IGRALCI V II.olIywoo.du morajo večkrat nastopati v filmih tudi živali. Podjetjem jih daja v najem posebno društvo. Najnižja plača za živalskega zvezdnika znaša 31.000 lir na teden. Če pa mora, postavim pes, tudi lajati ali kazati kake Spretnosti, .se plača podvoji. Najdražje igralke so pa velike želve. Bržkone zato, ker imajo najmanj pameti in jih je težko- urit.i. DRZEN NAČRT Ruski inženir Markin je izložil na svetovni razstavi v Bruslju svoj načrt podmorskega predora, ki naj bi pod Beringovim prelivom vezal Alnsko s Čuhotskim polotokom v Sibiriji, se pravi Ameriko s Sovjetsko Rusijo. Po 70 km dolgem predoru naj bi šla železnica in avtomobilska cesta. Vprašanje je, kdaj se bosta obe državi za ta načrt domenili. ŠTEVILO AVTOMOBILOV Konec lanskega leta je v Italiji bilo en milijon 650 tisoč avtomobilov, se pravi približno en avtomobil na 30 prebivalcev, medtem ko je leta 1946 prišel en avto na 157 oseb. Sorazmerno največ osebnih vozil je v Rimu, najmanj pia v mestu Nuoru v južni Italiji. V Trstu pride en avto na 22 ljudi. GROZILNA PISMA Kol vsi ljudje, ki so na visokih položajih, je tudi Eisenhower lani dobil cele kupe grozilnih pisem, in sicer nad 17 tisoč. Za-so zaprli 69 oseh, ostale ali se nt-podpisale ali bile prismuknjene. r plodomosne ustanove I radi njih manjšino do danes žal so H NOVICE I KRATKI GOVORI Predsednik poslanske zbornice Leone je izdal odredbo, po kateri smejo poslanci, ki svoje govore berejo s papirja, govoriti odslej samo 15 minut. Za ostale poslance ne velja taka omejitev. NI KAZNIVO Mladi zaljubljenec Russel Brovvn se je moral zagovarjati pred sodiščem v Torontu (Kanada), ker je venomer telefoniral dekletu, ki ga ni maralo. Neko dopoldne ji je telefoniral kar 128 krat zaporedoma. Tožen je bil zaradi motenja hišnega miru, a bil oproščen. Sodnik je le svetoval, naj dajo fanta preiskati od zdravnika. Zaljubljenci, le pridno telefonirajte! ZA ČASNIKARSKO POŠTENOST Zadnji najbolj poučni dogodek v naši domači politiki je brez dvoma govor, ki ga je imel ,o slovenski manjšini v parlamentu tržaški poslanec Giacomo Bologna. 1‘oučen zato, ker je bil mož izvoljen tudi s slovenskimi glasovi, saj se je za njegovo demokr-ščansho listo javno zavzemal Kat. glas. Poslanec Bologna se je za izkazano uslugo Slovencem na ta način zahvalil, da je v parlamentu izjavil naslednje. Deželna avtonomija, ki jo snujejo za naše kraje, ne sme okrepiti Slovencev, marveč mora nasprotno postati sredstvo za njihovo »mirno vključevanje v italijansko skupnost«. Narodne pravice, ki pritičejo tržaškim Slovencem po londonskem sporazumu, se ne morejo raztegnili na Goriško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. V teh krajih bi se potemtakem naše ljudstvo ne smelo posluževati svojega jezika na sodnijah in pred ostalimi oblastvi, dvojezični napisi bi bili prepovedani in tako dalje. Zakaj prikrivate resnico? Za naše politične razmere je pa nadvse značilno, da je te protislovenske izjave g. Bologne, v katerih se zrcali miselnost tukajšnje Kršč. demokracije, Kat. glas popolnoma zamolčal. O poslancu Bologni je v zadnji številki le zapisal, da »se je zavzel za ustanovitev dežele Furlanija >— Julijska krajin a« ter »s tem v zvezi na ugovore desničarskih poslancev pametno odgovoril, da slovenska manjšina ne bo nikakor ogrožala državne celovitosti v okviru nove dežele«. Poslanca, ki je nastopil proti enakopravnosti goriških in Beneških Slovencev, je list torej le hvalil in vzbudil tako v ljudstvu vtis, da je Bologna nekak zagovornik naše tnanjšine. Tako poročanje je v nasprotju z resnico ln zategadelj lažnivo in nepošteno. Čudimo se, da si tako zavajanje bralcev dovoljuje list, za katerega nosi ne le pravno, ampak tudi moralno odgovornost duhovnik, ki je povrh vsega še predsednik gori-ške Duhovske zveze. Mi razumemo, da se gospodje zavoljo svoje nprodno breznačel-ne in oportunistične politike, v katero so se za časa volitev zamočvirili, danes skušajo braniti, toda resnica je kljub temu vrednota, ki bi jo morali tudi oni brezpogojno spoštovati, ne pa ljudstvu prikrivati. BUENOS AIRES POD VODO V ponedeljek je glavno mesto Argentine zadela silna nesreča. Neurje, kot ga ne pomnijo že' 40 let, je navalilo silne množine vode v mesto in porušilo na desetine hiš. Na deročih valovih je videti pohištvo, zibelke. izruvano drevje, mrtve živali in človeška trupla. V nevihti je zgubilo življenje nad 100 oseb. Vlada je mobilizirala vse vojake, da bi hiteli na pomoč prebivalcem, ker jih je skoro 500 tisoč ostalo brez strehe. SEDEŽ SE PODIRA Vsakokratni angleški prvi minister stanuje v Londonu v Dovvning Slreetu št. 10. Ulica ali Street ima ime ipO' Juriju Dovvningu, ki je /.gradil poslopje prd četrt tisočletjem. Tu se že stoletja snuje in odloča vsa zunanja in notranja politika Velike Britanije. Stavba se že podira, toda Angleži, ki zelo spoštujejo preteklost, jio hočejo za vsako ceno ohraniti. Sklenili so potrošiti za popravila okoli 30 milijonov šterlingov se pravi dosti več, kot bi Stalo novo poslopje. KAJ BI NAREDILI? Ameriški profesor dušeslovja Weiss je razposlal več tisoč osebam vprašalno1 polo, na kateri naj odgovore, ali bi še nadaljevali svoj poklic, če bi zadeli en milijon dolarjev. Osemdeset odstotkov je odgovorilo, da bi še opravljali kako lažje delo, večina žensk je pa izjavila, da bi kot milijonarke ne delale več. ZGODOVINA TOBAKA Marsikdo ne ve, da Evropejci niso poznali tobaka, dokler ni Krištof Kolumb leta 1492 odkril Amerike. Prvi kadilec v Evropi je bil Španec Rodrigo de Herez. Ko je prižgal prvo pipo, se je njegova žena tako prestrašila, da je padla v nezavest. Mož je navzlic temu mirno kadil dalje, kar je ženo tako razhudilo, da ga je prijavila orožnikom. Po kratki razpravi ga je sodnija obsodila na dosmrtno ječo, kjer pa je obsedel samo — 16 let! Nedavno mu je bila v rojstni vasi odkrita spo-mlinstkia plošča! Toda kajenje se je kljub prepovedim naglo razširilo po vseh evropskih državah. V začetku so kadili samo diplomatski predstavniki in dvorjani, po tridesetletni vojni (1618-1648) pa je tobak prodrl v širše sloje. Strastni kadilci so poslali zlasti vladarji in višji oblastniki, saj je znano, da je pru- -ki kralj Friderik I. pokadil dnevno 30 pip tobaka, angleška kraljica Elizabeta pa je najela posebnega učitelja, da jo je naučil kaditi. Posebno pozornost je gojenju tobaka posvečal francoski poslanik na Portugalskem Nicot, po katerem je dobil ime nikotin, to je strup, ki gai vsebuje tobak. . Nekateri državniki pa so kadilce začeli preganjati, češ da je tobak silno škodljiv zdravju. Tako so v Rusiji leta 1633 kajenje prepovedali in kdor se je pregrešil, je bil strogo kaznovan: odrezali so mu nos ali pregnali v Sibirijo! Za časa sultana Morata IV. so1 v Turčiji kadilcem sekali ude ali jili obešali. * Kaj pravijo danes o tobaku zdravniki? Vsi se strinjajo samo s tem, da ni tako škodljiv kot alkohol. Nekateri trde, da cigarete .Skrajšajo življenje kadilcu za povprečno 6 let, ker nikotin škoduje zlasti srcu in živčevju. Baje pospešuje tudi raka. Zalo je prejšnje leto1 poldrugi milijon Amerikaneev opustilo kajenje. Po svetu Irska — Zastopnik kmečke zveze, je izjavil, da se je stroj za pranje perila prav dobro obnesel tudi za izdelovanje masla. Namesto milnice zlijemo vanj mleko in sme-'ano, pritisnemo na gumb, stroj se zavrti in maslo je kmalu pripravljeno. Belgija — V Belgiji so izumili poseben oddajnik na silno kratke valove, s katerim je mogoče izmeriti debelost slanine na živem prašiču. Ravno tako bi se dala seve izmeriti tolšča tudi na človeku. Rusija — V nekem sovjetskem znanstvenem zavodu je strokovnjakom uspelo spraviti bencin v trdo stanje. Bencin ima obliko zidne opeke. Anglija — Angleškim znanstvenikom se je nedavno posrečilo izolirati ali osamiti virus trukoma — očesne bolezni — ki muči četrtino človeštva. To naj bi bil prvi korak k odkritju cepiva, ki bo učinkovalo proti nevarni bolezni ter preprečilo slepoto. Italija — V Torinu so se našli čudaki ali aljivci, ki so ustanovili novo stranko z nazivom: Italijansko gibanje nesrečnežev v zakonu. Sedaj bi bilo potrebno, da je družba, ki je papirnico zgradila, prejela, kot pravijo, 2 milijardi posojila iz krožnega sklada, to je od ustanove, s pomočjo katere bi se moral korenito zboljšati gospodarski položaj domačega, n ne. tujega prebivalstva. — Zli*[tih! is GORIŠKI OBČINSKI SVET V zadnji številki smo med drugim poročali, da je goriški pokrajinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri je pozval ministrstva in razne ustanove, naj zajamčijo tr-žiškim ladjedelnicam in goriški livarni Sa-fog dovolj naročil, da bo delavstvo trajno zaposleno in brez skrbi za bodočnost. Če bi namreč ta podjetja, kot se govori, odpustila delavce, ibi to' porazno vplivalo na vse gospodarstvo pokrajine, zato je treba nevarnost brezpogojno preprečiti. To važno vprašanje je prejšnji petek obravnaval tudi mestni svet. Odbor je predložil resolucijo, ki so' jo predstavniki vseh strank temeljito preučili, njeno besedilo popravili in nato soglasno odobrili. V resoluciji se svetovalci sicer strinjajo1, da mora podjetje Safog modernizira iti Svoje naprave, a obenem pripominjajo, naj se to izvede tako, da bi se delavstvo ne odpuščalo iz službe. Za to pereča zadevo se v Rimu zanimajo poslanice Martina, senator Vallauri in občinski svetovalec prof. Zuiocalli, ki je zadnji čas postal tajnik podministra za javna dela. Tajništvo goriške socialdemokratske stranke je po Zuecallijevem odhodu prevzel dr. Devetak. Do ponedeljka je še kazalo, da bo kriza v Safogu zaradi prizadevanja sindikatov in poslancev ugodilo rešena. Ta dan pa so sindikati prejeli od Intersinda iz Trsta uradno sporočilo, da je odpust 138 delavcev in uradnikov pri Safogu že sklenjena stvar. Napovedani odpusti se (bodo takoj pričeli, če se ne preprečijo po skupnem nastopu sindikatov in poslancev. Ker groizijo z mnogoštevilnimi odpusti tudi v tržiških ladjedelnicah, gre za veliko krizo- vsega goriškega gospodarstva, ki jo bo,treba tako ali druigače preprečiti. Z vso zadevo se je moral zopet bavi-ti tudi goriški mestni svet na zadnji seji v ponedeljek in bo o njej razpravljal tudi na prihodnjih sejah. IZ PEVME Pevma je vedno- spadala med slovenske vasi na Goriškem, 'ki so znane po svojen razgibanem kulturnem delu. Prosvetno delovanje je bilo doslej tiho in se je izživlja- lo v okviru izredno delovnega cerkvenega pevskega zbora. V ponedeljek prejšnjega tedna pa so v Pevmi imeli ustanovni občni zbor samostojnega Katoliškega prosvetnega društva Jože Abram, ki ga je sklical pripravljalni odbor. Udeležilo se ga je okoli 30 domačih fantov in deklet, prisotni pa So bili tudi predstavniki goriškega iri števerjanske-ga SKPD. Sestanek je vodil domači župnik g. Anton Rutar. Za predlsednika novega društva je bil izvoljen g. Andrej Kosič. Novemu društvu želim o veliko uspeha v bodočem delovanju. Društvo priredi v nedeljo, 3. avgusta, ob 17. uri na dvorišču gostilne pri pevmski šoli zabavni popoldan. Na sporedu so nastop mladinskega in mešanega zbora, šaloigra itd. Ljubitelji poštene zabave so iskreno vabljeni. STEVERJAN Na praznik sozaščitnika naše župnije sv. Mohorja, ki je bil v nedeljo, 13. t. m., ie pri običajni procesiji sodelovala tudi godba na pihala iz Nabrežine. Popoldne pa nas je na- brežinska godba razveselila z dobro uspelim koncertom. Vse kaže, da nas bo ta godba odlslej še večkrat obiskala, saj smo bili Števerjanci zelo navdušeni z njenim nastopom. Sestanka županov v Gorici, o katerem smo že poročali, sta se udeležila tudi naš župan in podžupan. Na seji sta predlagala, naj država ali pokrajina prevzame tudi cesto Grojna-Bukovje-Števerjan, katera je vedno bolj obremenjena s prometom. Predlog žal ni bil sprejet. V Novem listu smo vedno poudarjali, da je treba obe naši glavni cesti asfaltirati ter da ju je treba podmžavati ali pa podrediti pokrajinski upravi. Kako naj tnala občina potroši letno le za nakup gramoza en milijon lir? Saj mora naša občina vzdrževati kar 27 km poti, čeprav obe glavni cesti ne služita le števerjanski občini, marveč splošnemu prometu. Načelo, da mora take ceste vzeti pod svojo upravo država ali pokrajina, bo prej ali slej vendarle zmagalo! IZ DOBERDOBA Prvega avgusta foo Vzhodno-furlanski vodovodni konzorcij prevzel upravo našega vodovodnega omrežja. Ob tej priliki izražamo Doberdobci upanje, da bo CAFO čim-prej poskrbel, da bodo vsi kraški zaselki v Dolu dobili zdravo pitno vodo. Za zgradnjo vsega vodovodnega omrežja je potrebno' okoli 80 milijonov lir. Prejšnji petek se je naš župan zopet dalj časa razgovarjal z goriškim prefektom dr. Nitrijein. Razpravljala sta v glavnem o novi iameljski šoli in novem pokopališču v Do- kl' ... % Še nekaj nam leži na srcu. Prav radi bi doživeli, da bi bila čimprej asfaltirana glavna cesta skozi Doberdob. Ker obstaja zakon, po katerem sme vlada izdati prispevek za asfaltiranje strnjenih naselij, se je naša občina za stvar že zavzela pri prefektu. Ta je obljubil pomoč, da se asfaltira vsaj tisti del cest, ki gre skoizi vas. Brž ko pa pride vsa cesta pod diržavno upravo, kar upamo, da se kmalu zgodi, bodo asfaltirali vso pot. NOVE IN ZLATE MAŠE Znano je, da vlada na Goriškem, ki je prišlo po drugi svetovni vojni pod Jugoslavijo, veliko pomanjkanje duhovnikov. Zato se je goriško verno ljudstvo prisrčno razveselilo ob vesti, da je ljubljanski škof msgr. Vovk na prazinik sv. Petra in Pavla posvetil v mašnike štiri goriške diakone, in sicer gg. Brica Bogdana iz Dornberga, Angela Batiča iz Lokavca, Slavka Černigoja iz Št uri j in Janka Tušarja iz Cerknega. Goriška morda še ni doživela tako prisrčnih in slovesnih novih maš, kot so bile letošnje. Povsod so z izrednim okusom okrasili vasi in cerkve, pevski zbori pa so se z vso ljubeznijo potrudili, da je bila novoinašniška slovesnost čim prisrčne jša. Vseh slavnosti se je udeležilo minogo ljudstva. Pri Černigojevi novi maši v Šturjah, ki je doma s Kovka, je prepeval tudi novomašni-kov brat, pevec ljubljanske Opere. Nadvse veličastna je bila predpreteklo' nedeljo nova maša v Dornbergu, ki jo je daroval g. Bogdan Bric, sin pokojnega znanega podeželskega prosvetnega delavca na Vi- pavskem Iva Brica. Dornberžani so v čast noivoimašnika postavili kar pet slavolokov. Pri sv. daritvi mu je pridigal g. Podobnik, župnik na Vogmkem. Vsemi novim mladim duhovnikom želimo tudi zamejski Slovenci obilo božjega blagoslova in čim več uspeha v njihovem delovanju med goriškim ljudstvom v Jugoslaviji. V Vipavi pa sta bili predpreteklo nedeljo kar dve zlati maši. Darovala sta ju redovnik Jezusove družbe g. Anton Bukovič, ki je doma iz vipavskega Gradišča, in vipavski dekan g. Ignacij Breitenberger. Pri maši g. Bukovica, ki je bila ob 6. uri, je pridigal šentviški župnik g. Ivan Kovač. Pri zlati maši g. dekana ob 10. uri pa je govoril zla-tomašnik g. Bukovič. Pri obeh slovesnostih je pel mogočen zbor 50 pevcev, ki ga je vodil prof. Ivan Šček. V Lokavcu pa bo na praznik sv. Lovrenca obhajal biserno mašo župnik g. Henrik Černigoj. Vsem slavljencem želimo, da bi še dolgo let delovali med gorišikim ljudstvom Bogu v čast in narodu v korist. IZ ŠTANDREŽA Tržaško SNG je priredilo predpretekli leden svojo prvo predjstavo na vrtu konsumne gostilne v naši vasi. Igrali so znano Tavčarjevo' »Prihodnjo nedeljo«. Čeprav delavnik ni primeren dan za dramatične nastope na deželi, ker so kmetovalci lpreutruje-ni od celodnevnega dela, je bila udeležba še kar zadovoljiva. Preteklo soboto so pa tržaški igralci nastopili z italijansko komedijo »Naši ljubljeni otroci«, ki ne spada na naše podeželske odre, ker odgovarja le hudo skvarjenemu in nezdravemu meščanskemu okolju. Igra rusi naše vsaj še nekoliko zdravo podeželsko družinsko življenje in zato ima slovensko delavno ljudstvo od take komedije več škode kot koristi. Vodstvo SNG v Trstu bi moralo vedeti, da je družina temelj vsega narodhega življenja. V nedeljo, 27. t. m., bodo na istem odru tržaški igralci uprizorili dobro naučeno in priljubljeno Rdečo' kapico. SMRT KULTURNE DELAVKE Slovence in Italijane v Gorici je v četrtek prejšnjega tedna pretresla vest, da je v Be-Ijaku umrla za kapjo 71-letna požrtvovalna kulturna delavka gospa; Pavla H e in, rojena Sirk. Pokojnica je bila velika ljubiteljica umetnosti in je zato mnogo potovala. Zanimala se je zlasti, da bi se poglobili kulturni stiki med umetniki iz Italije in Avstrije. Zato je organizirala nešteto razstav italijanskih likovnih umetnikov in mnogo pevskih ter glasbenih koncertov. Našega pianista Gabrijela Devetaka je spremljala na vseh njegovih poteh po Avstriji in Italiji. Prav tako je pomagala naši pianistki Damjani Bratu-ževi pri pripravah za razne koncerte v Italiji in inozemstvu. Nesebični in plemeniti javni delavki naj dobri Stvarnik bogato poplača- naklonjenost, ki jo je v srcu gojila do slovenske kulture in slovenskih umetnikov. Pokojnici, ki so jo prejšnji petek pokopali v Beljaku, naj sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. rfll hi že fJoVrfffir«f if riVoriifiif* ? tIfvne<tt «/Iooetif§ci SV. LENART Letos imamo v Beneški Sloveniji kar štiri srebrnomašnike. Ti so naš župnik g. Angel ICračina, g. Valentin Birtič, župnik v Dreki, g. Paskval Gujon, župnik v Matajurju, in g. Caharija, župnik v Ukvah. V maš-ni.ke so 'bili posvečeni leta 1933, to je v času, ko je fašizem sramotno napadal beneškoslo-vensko duhovščino in samovoljno- prepovedal uporabo slovenskega jezika pri vseh cerkvenih opravilih. Za vso zgodovino ostane osramočeno ime tedanjega videmskega nadškofa Nog ar e, ker je, ne da hi trenil z očesom, dovolil tu samolastni vdor fašizma v notranje cerkveno življenje. Imenovani gospodje niso praznovali svojih srebni h maš doma. ampak se združi i s še drugimi 18 furlanskimi sobrati ter skupno proslavili pomembni dan v Umbriji, oziroma v Citta di Castello, kjer škofuje njihov sošolec msgr. Alojzij Cicuttini. Ta je bil kot profesor filozofije več let naslednik nepozabnega pokojnega Ivana Trinka in nato pomožni škof y Vidmu. Naposled je bil imenovan za škofa v Umbriji. Msgr. Cicuttini je bil pravičen tudi do. slovenskega beneškega vernega ljudstva. Brez vsakega strahu pred zloglasnimi branilci »domovine in vere«, ki so prav ob Trinkovem pogrebu uprizorili strašno gonjo proti slovenski beneški duhovščini, je škof Cicuttini pel mašo zadušnicO’ za poikoj pesnikove duše in pokopal njegove telesne ostanke na prelepem Trčmunskem hribu. Ob njihovem srebrnomašnem slavju jim želimo iz vsega srca obilo božjega blagoslo- vfl! Ko se je naš župnik g. Angel Kračina vrnil iz Umbrije v svojo faro, ni prav nič vedel, na kak slovesen način nameravajo žup-ljani proslaviti 25-letnico njegovega mašil ištva. Srebrne maše v nedeljo, 20. t. m., se je v prelepo okrašeni cerkvi udeležilo' mnogo vernega ljudstva iz obeh dolin. Pravo izne-nadenje za slavljenca pa je bila akademija po biagoslovu, med katero je župan v imenu občinskega odbora g. župniku prisrčno čestital in mu v znak hvaležnosti in priznanja za 20-letno delovanje v Sv. Lenartu izročil zlato medaljo.« Zastopniki vernikov so mu pa poklonili dragocen pergament s podpisi. Poleg toga so mu izročili nov talar, precej perila in mnogo drugih darov. Tudi nadškof msgr. Zaffonato mu je ob tej priliki poslal posebno pismo, ki je bilo prečitano pri sv. maši. To poročilo ne potrebuje nobenega komentarja. Zapomnita naj si ga zlasti gosp. Manzano in zloglasni »komitat«, da spoznata, kako verniki iz Sv. Lenarta »protestirajo« proti svojemu župniku. IZ SV. PETRA SLOVENOV Mersin, gorska vas v naši občini, je doživel v nedeljo, 20. julija, težike ure. Okoli 8.30 zvečer se je vrnil iz krčme domov 27-letni Angel Kukovac, ki je bil pregloboko pogledal v kozarec. V hiši je kmalu nato nastal krčevit prepir. Mladi mož je bil vinjen in je začel deliti hude udarce na desno in levo. Njegov srd se pa ni obračal le do i domačih, marveč tudi do vseh predmetov, ki SO' mu bili napoti. Kaj kmalu je rai/.bil šipe in razno posodo. Tedaj so njegovi domači poklicali na pomoč sosede in ostale vaščane, ki pa podivjanega moža niso mogli ukrotiti. Mož se je nato spoprijel tudi z orožniki, ki so prišli iz Stupice. Ti so se morali precej truditi, preden so ga zvezanega odpeljali v videmsko umobolnico. Nekaj podobnega se je naslednji dan dogodilo v Fojdi, kjer je 59-letni delavec Dominik Cotterli z nožem zabodel svojo ženo Angelo in nato ranil samega sebe. Nesrečnež je bil svoj čas že v umobolnici. Možu in ženi je nudil prvo pomoč krajevni zdravnik, nato so ju pa prepeljali v čedadsko bolnico. Mož ho verjetno Otzdra-vil v 15, ženta pa v 30 dneh. OB OBLETNICI TRINKOVE SMRTI Na god sv. Ane, 26. t. m., so minila štiri leta od Trimkove smrti. Njegovi smrtni ostanki se nahajajo na trčmunskem pokopališču ob cerkvici, kjer je bil duhovni voditelj Beneških Slovencev tudi krščen. Trup- lo leži v grobu, na katerem sta skromen lesen križ ter grm zelenja. Doslej Slovenci še nismo postavili največjemu sinu Beneške Slovenije primernega spomenika ali vsaj skromne spominske plošče, da bi romar vsaj vedel, da je to res Trinkov grob. Naj se torej zganejo predstavniki vseh naših političnih skupin in soglasno čiinprej povabijo slovensko ljudstvo, da s skromnimi prispevki pomaga postaviti primeren spomenik velikemu Beneškemu Slovencu. Upamo, da oblastva ne bodo ovirala izpolnitve te naše dolžnosti do moža, ki so ga izredno spoštovali tudi vsi pošteni Furlani in mnogi ani. v s o Eli c im senci (Usoda Habsburžanov) R. B. Tudi zia ta nastop so se za kulisami močno kregali. V odboru za cesarjev sprejem sta sedela samo dva Slovenca: dr. Abram in dr. J. Tonkli. Zahtevala sta, naj se pri sprejemu pokaže, da prebivajo v Gorici tudi Slovenci; zato naj donijo. na Rojcah tudi slovenske poleg italijanskih in nemških pesmi. Italijanski zastopniki so se izgovarjali, da nimajo svojih pevcev, zato naj Slovenci pojejo italijanski. Končno so se le domenili, da bodo poiskali šest tenoristov iz Furlanije, Nemci naj bi pritisnili z 20 basi, ki so pa večinoma molčali. Zato je slovenski zbor zapel nekaj italijanskih, pravzaprav furlanskih pesmi, ostale pa slovenske. Franc Jožef je spoznal položaj in je začel pozdravljati tudi v slovenščini, posebno še ko so društva korakala mimo cesarske tribune s slovenskimi zastavami. Tako je narod sam dail nekaterim slovenskim županom in vodilnim; politikom nauk, da morajo imeti nekoliko trdnejšo hrbtenico in da ne smejo misliti samo na 9voje osebne koristi in na cesarske križce ali svetinje. List Indipendeinte je pa napadal slovensko' ljudstvo, češ da uganja strahovlado. Kar je sebi priznaval kot pravico, je. odrekal sodeželanom slovenske narodnosti. Ko sc je cesar nahajal še v Gorici, so' prišle druge novice, ki so potrjevale Elizabetine temne slutnje. Še ko se je cesar mudil v Gorici, se je raznesla novica, da bo skušal predstavnik italijanske iredente vreči bombo- na cesarja, kadar pride v Trst. Ni se še poleglo razburjenje zaradi bombe na veterane, ko se je pripravljal nov atentat. Ostalo. pa je samo pri nameri, ker so orožniki mladega italijanskega rodoljuba Viljema Oberdanka že prej zgrabili. Takratni listi So na široko pisali, kdo je Oberdank; videli so v njem navadnega napadalca. ne pa mučenika za domovinsko idejo. Viljemi Oberdank, so poročali, je po ro-■hi iz Trsta. Priimek je nemški, mati je pa bila pristna Vipavka, to je Slovenka. »Še tisoč jih pride za mano!« Viljem je v Trstu končal realko z odliko. Še kot študent je prišel v iredentistične kro-s-e. Potem je študiral tehniko na Dunaju. Ko so ga poklicali v vojaško službo^ v Trst, ie že drugi dan pobegnil čez mejo v Italijo, kjer se ie štiri leta udejstvoval v društvih za neodtešeno domovino. S še enim tovarišem je Oberdank prispel iz Rima do Vidma. Tu sta najela vt>z in se peljala do it a 1 i j a nsk o - a v,s t r i jske meje pri Ghioiprisu. Po stranskih stezah sta jo mahnila z vrečami čez ramena preko meje. Tu je na oba že čakal drugi voznik, tako je bilo vse dobro organizirano. Niso pa računali na voznikovo klepetavost; ta je povedal županu, da gre čakat k meji dva imenitna tujca. Župan pa se je v skrbni vnemi za domovino skril v grm in je opazoval sumljiva neznanca, ko sta vozniku naročevala, naj ju pelje v Romke. Ko je zvedel za pot, je župan tekel obvestit okrajno, glavarstvo v Gradiški, katero je poslalo dva orožnika za sumljivima mladeničema. V Ronkah sla žandarja zvedela, da se je eden odipeljal že naprej proti Trstu. Napotila sta se za njimi in spotoma srečala vo>znika, katerega je tujec napol pota poslal nazaj, da bi zabrisal sled za seboj. Oberdank je pa stopil v neko krčmo v Ronkah in prosil za prenočišče. Po 'krčmarjevem opisu sta orožnika brž spoznala da sta to tista dva tujca. Žandar jo mahne po stoipnicah v prvo nadstropje, kjer je gosi pravkar razkladal svoje blago iz vreče. Ko je zagledal moža postave, je poteginil samokres in zadel orožnika v desno roko. Vendar se je orožniku posrečilo, dia je mladeniča zvezal. Pri preiskavi so med njegovim blagom našli dve bombi. Drugi dan je prišel iz Gorice v Ronke državni pravdnik Taddei, ki je Oberdanka izpraševal. Ta je jasno izpovedal, da je nameraval iti v Trst in vreči bombe na cesarja. Pristavil je še, da če pade on, jih bo še tisoč prišlo za njim. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA l'l>'i(i:iaiij(’ bUmn&kega Šolbtoa o duAl/iiji (Agencija »Italia« je prinesla v svojem slo-venskem biltenu članek o položaju slovenske manjšine na Koroškem, iz katerega povzemamo:) Dunajska vlada je predložila v začetku leta 1957 zakonski osnutek, ki ga je izdelalo prosvetno ministrstvo in s katerim naj bi bil uveljavljen del tistega, kar določa 7. člen avstrijske mirovne pogodbe. V omenjenem členu je rečeno, da imata slovenski in hrvaška manjšina na KoraSkem, Gradiščanskem in Štajerskem pravico do osnovnošolskega pouka v slovenščini ali hrvaščini in do primernega števila lastnih srednjih šol. AVSTRIJA ČAKA, DA SE SLOVENCI PONEMČIJO Toda Avstrija tri leta. po podpisu mirovne pogodbe še vedno ni dokončno in pravno uredila vprašanja manjšinskega šolstva in s časom narašča nasprotovanje nemško govorečega prebivalstva proti »zahtevam« manjšine ter zavira delo vlade in parlamenta. Dejstvo je, da zlasti na Koroškem, kjer živi najštevilnejša slovenska manjšina, nemško govoreče prebivalstvo noče slišati o jezikovni enakopravnosti ali o pravicah druge narodnostne skupine. Po ljudskem štetju iz leta 1951 in upoštevajoč kot kriterij za narodnostno pripadnost materni jezik, je Slovencev na Korojkem 42 tisoč, porazdeljenih na več kot sto občin. Vendar je mnogo Avstrijcev slovenskega rodu ali celo takih, ki govore slovensko, pa se zaradi svojih koristi ali ker so že asimilirani, nočejo izjaviti za Slovence. Za take so skovali izraz »Windische«. Predstavniki slovenske manjšine pa računajo, da je Slovencev na Koroškem 70 do 80 tisoč. Slovensko manjšino na Koroškem predstavljata dve organizaciji, in sicer »Narodni svet koroških Slovencev«, ki zastopa katoliški del prebivalstva, 'in »Zveza slovenskih organizacij«, ki je socialistično usmerjena. Prva se seveda naslanja na Volkspartei, draga pa na socialnodemokratsko stranko. Slovenci, po večini kmetje, nimajo lastne politične stranke. IZPODRIVANJE SLOVENŠČINE IZ ŠOL Vprašanje šolskega pouka je nedvomno najbolj občutljivo. Občutijo ga ravno tako nemško govo- reči Avstrijci kot tudi manjšina. Med zavezniško zasedbo so se britanska oblastva odloiila za ustanovitev meSanih osnovnih šol v občinah z mešanim prebivalstvom. Pouk je bil dvojezičen, kar pomeni, da je bila šola enotna, a v njej so poučevali v slovenščini in nemščini, teko da so se otroii obe.i narodnosti ne glede na materni jezik naučili ob?h jezikov. Danes je takih šjl ša 63, toda po zatrjevanju obeh manjšinskih organizacij — ki nastopata v tej zadevi popolnoma enotno — pouk v slovenščini v zelo mnogih šolah izpodrivajo v prid nemškega pouka in to bodisi zaradi nezadostnega nadzorstva od zgoraj ali na lastno pobudo učiteljev, pa tudi zaradi nasprotovanja nemško govorečega prebivalstva mešanim šolam. Po zatrdilih obeh organizacij se izvaja diskriminacija, ki je dovolj učinkovita in zaradi katere mnogi slovenski starii ne vztrajajo pri zahtevi po dvojezičnem pouku ter sprejmejo rajši — tudi zaradi trenutnih koristi — pouk v nemščini. V polemikah, ki se pojavljajo v celovškem tisku, trdijo avstrijski konservativci in desničarji, da dvojezična šola krši pravico staršev do izbire šole in sili otroke nemškega jezika, da se učijo jezik, namreč slovenščino, ki je »brez vsake koristi v mednarodnih odnošajih (čeprav so se o nasprotnem lahko prepričali slovenski Korcšci, ki so si kot vojni ujetniki veliko pomagali z znanjem slovenščine" v Rusiji, in čeprav se z Dunaja slišijo glasovi o tem, kako koristno bi bilo, če bi Avstrija s Koroškega dobivala mlade izobražence, ki bi znali slovanske jezike; glej pisanja kulturnega tednika »Die Furche;< itd. Op. ur.). Predstavniki manjšine pa pravijo, da bi v primeru, če dvojezična šola ne bi bila obvezna, večinski jezik izpodrinil slovenščino in slovensko manjšino bi popolnoma potujčili. Tudi nedavna ustanovitev slovenske gimnazije v 'Celovcu daje slovenski manjšini povod za žive pritožbe, ki še niso utihnile. V njej je namreč učni jezik samo slovenski. To hi se zdelo na prvi pogled ugodno za Slovence, v resnici pa povzroča diskriminacijo, ki je Slovenci nikakor nočejo, ker bi se namreč lahko dogajalo, da bi se avstrijski delodajalci branili absolventov slovenske gimnazije. Zato hočejo Slovenci, da bi bil pouk v gimnaziji dvojezičen. NEUSPEH SLOVENSKIH FILMOV V PULJU Na letošnjem jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju so Slovenci predvajali dva nova filma: Dobro morje, izdelek Triglav filma, in Kala, ki ga je posnelo podjetje Viba film. Film Dobro morje je že prej propadel pri slovenski filmski kritiki, zato so slovenski filmski krogi upali na uspeh vsaj s filmom Kala, ki ga pred festivalom še niso javno predvajali. Pokazalo pa se je, da so bili ti upi prazni. Festivalsko občinstvo in zlasti kritika sta film odklonila kljub njegovi napredni tendenci. Ravno pri tem se je spet pokazalo, kot je zapisal neki ugledni slovenski filmski kritik,' da se umetnine ne začnejo graditi pri strehi, namreč iz napredne ideje, ampak da idejo izžareva umetnina sama, če je res umetnina. Slovenski film je v hudi umetniški krizi in to že nekaj let. Po našem mnenju predvsem zato, ker so ga dobili v roke ljudje, ki vidijo v njem samo »industrijo«, medtem ko so u-metnike in zlasti tiste, ki bi lahko napisali dobre scenarije, nekako odrinili od njega. Ali res ne zna noben drug slovenski pisatelj pisati scenarijev kot samo Ivan Ribič? # SjC Jj« * '* V Benetkah sta se zaključila ob koncu tedna festivala mladinskih in dokumentarnih filmov. Glavno nagrado za mladinske filme so prisodili Izdelku mehiške filmske industrije Pulgarcito, glavno nagrado za dokumentarne filme pa je prejelo delo poljskih režiserjev Konmickega in La-skowskega Zadnji dan poletja. Eno izmed nagrad je dobil tudi srbski film Samec, ki so ga predvaja- li tudi v puljski Areni. * V soboto se je začel Salzburški glasbeni in gledališki festival. Odprl ga je predsednik avstrijske republike dr. Scharf, začeli pa so ga z Verdijevo opero Don Carlos. * V B;verly Hills v Kaliforniji je umrl Harry 'vVarner, eden izmed bratov, ki so lastniki ogromnega filmskega podjetja. Bratje Warner' so po rodu poljski Judje. V Združene države so se priselili 1. 1887, 1. 1903 pa je kupil Harry na neki dražbi star filmski projektor, s katerim je začel predvajati predstave v neki drogeriji v Newcastle v Pensilvaniji. 2e čez nekaj let so si podjetni bratje ustanovili lastno filmsko podjetje. V DACHAUSKIH BLOKIH K. Z. 26 »Le počakajte, ludi za vas bo prišel takle dan«, smo pomislili, ko smo jih gledali. Nekje je rjovel Simo«, Lolia pa ni bilo videti. Morda se je liail, da l)i se kdo v olmpu ne zagnal vanj, ali pa se mu ni še dalo iz postelje, ker je morda ponoči »zaslišaval«. Še nekaj vzklikov in zamahov z roko v ellov.o tistim, ki so osta- ii in ki so \saj nekateri gotovo viseli na oknih, nato so se tovorniki premaknili in zdrveli po ulicah. Bilo je mrzlo, a sončno ima rim o jutro. Policijska ura je bila že končana, a na ulicah je bilo še malo ljudi. Hiteli so v službe, a se ■vendar ustavljali in obirali za nami. Skoro vsi so nam pomahali ^ s!o\o, marsikdo je tudi vzkliknil »Na svidenje!« Uniformirani domobranski stražniki, ki so s puškami in brzostrelkami v rokah stali na tovornikih, se niso zmenili za lo. Po dva sla stala spredaj, ifeva pa zadaj. Zaradi nadrenjanosti smo visi stali. Na vsakem kamionu iii;s je bilo morda kakih petintrideset ali štirideset. Če bi bili hoteli napasti stražnike, liti bili težko uporabili puške, toda čeprav je morda vsak pomislil na to. ni bilo nikogar, ki bi 'bil prisodil takemu obupnemu poskusu kako možnost na uspeh. Predobro je hilo poskrbljeno za varnost transporta. Peljali so nas po stranskih ulicah, kjer je hilo najmanj ljudi. Med drugim so izhrali cesto oib železniški >proti, zdaj M pa smo se komaj zavedli, da se peljemo mimo. Izdajalo ga je le nekaj barak in bunkerjev. S tihim ganotjem pa sem se ozrl na veliko poslopje škofijske gimnazije, ki je bilo takrat tudi spremenjeno v zapore. V njem je našla mesto -prva slovenska gimnazija, ki jo je bil ustanovil škof Jeglič, zdaj ,pa je ibi 1 morda zaprt v njej več kot eden tistih, ki so nekdaj s ponosom bodili vanjo. Usoda, ki jo je' zadela, je simbolizirala usodo, ki jc čakala vso slovensko kulturo, če bi zmagal nacizem. Zapeljali so nas pred tovorno postajo v Št. Vidu, kjer smo morali izstopiti. Stisnili smo se morali na kup, okrog nas pa so se. razpostavile domobranske straže z brzostrelkama in puškami v rokah. Nekaj časa smo stali, toda minila je ura, minili sla dve, pa se ni nič zgodilo, in tako smo posedli po tleh ali na nahrbtnike in kovčke, kdor ga je imel. Radovedno smo se ozirali okrog sebe. saj smo živeli več let za bodečo žico in nekateri so bili od aprila 1941 tokrat ,prvič v »inozemstvu«. Na drugi strani ceste je pisalo na dolgem zidu z velikanskimi črnimi črkami »Alle Riider rollen fiir den Sieg« (Vsa kolesa se vrte za zmago). Vendar je bilo opaziti malo vrtečih se koles. Cesta je bila kot izumrla. Le poredko je pri-el kdo mimo. Nekdo je pokazal na neki gozdič v bližini in dejal, da so Nemci tam ustrelili skupino talcev. Neprijetno nam je bilo ob misli,, da nas bodo vsak hip izročili v roke ljudem, ki so morda sodelovali pri listi ustrelitvi. Ptevzeti bi nas morali namreč nemški orožniki, ki nas bodo spremljali v Dachau. Končno se je prikazal Lob z aktovko pod pazduho. Iz nje je potegnil svoje sezname in »tovorne liste« ter počasi obmahedral svoj »transport«, ki ga ;e popolnoma ignoriral. Bolj kot kdaj koli je bil podoben podeželskem i' živinskemu trgovcu, .ki dpremlja nov transport živine v klavnico. (Dalje) GOSPODARSTVO UMETNA GNOJILA SO SE POCENILA Napredek kmetijstva je zelo odvisen od širše uporabe umetnih gnojil, ki dopolnjujejo domači hlevski gnoj in s tem silno dvigajo količino pridelkov. Kmetovalci pa bo-do’ uporabljali čimveč umetnih gnojil le, če se jim to splača, to je, če so gnojila poceni. Umen kmetovalec in vrtnar ve, da umetna gnojila delimo v več skiupin, in sicer po njili sestavi. Tako spadajo v skupino dušičnih gnojil tista, ki vsebujejo dušik (a/.o-to). Ta pospešuje predvsem razvoj zelenih delov rastline, in sicer listov ter stebel. Naslednja skupina obsega fosforna gnojila, ki vsebujejo fosforovo kislino (acido fosforico), pod vplivom katere se rastlina notranje krepi. Podoben učinek imajo tudi kalijeva umetna gnojila, ki vsebujejo kalij (potas-sio). Ta vpliva na razvoj in zdravje plodov in semen kakor tudi na količino sladkorja v grozdnih jagodah in v vseli ostalih plodovih. * V Italiji je precej razvita industrija umetnih gnojil, čeprav država nima doma vseh potrebnih surovin. Primanjkujejo ji zlasti surovine za fosforna in kalijeva gnojila. Glavne surovine zanje dobavlja Italiji francoska Severna Afrika (Maroko), kalijeva umetna gnojila pa uvažajo iz francoske Lo-taringije in delno tudi iz Nemčije. Italija ima doma dovolj surovin le za glavna dušična gnojila, kajti zanje zadostujejo kisik, ki je v zraku, mnogo električne sile in zemeljskega plin« (metana), ki se spet lahko spremeni v električno silo. Dušičnata umetna gnojila so najvažnejša. l)o nedavna so jih v Italiji proizvajala le podjetja Montecatini, Edison, Velroeoke in Terni. Njihova proizvodnja je povsem zadostovala za domačo potrebo in pri tem je še nekaj ostalo za izvoz. Pred kratkim pa je začelo obratovati v Ravenni ogromno podjetje, katerega proizvodnja presega vso prejšnjo in lahko sama krije vso domačo potrebo. Obenem še ostanejo ogromne količine gnojil za izvoz. To velikansko tovarno je zgradila ANIC, ki je odvisna od ENI (Ente Nazionalc Idro-catburi), to je od državnega podjetja za tekoča in plinska goriva. Zaradi te ogromne proizvodnje je nastala ostra tekma z ostalimi podjetji za umetna gnojila. Posledica je bila, da so se že znatno znižale cene dušic-natiun gnojilom, delnice družbe Montecali-ni pa so zgubile skoraj četrtino' svoje borzne vrednosti. Medtem ko si pred 18 meseci plačal nad 2.700 lir za delnico, ti danes zadostuje le 2.000 lir. Tovarna dušičnatih gnojil v Ravenni izdeluje danes samo amonijev soliter (nitrato annmonico) in žveplenokisli amoniak (sol-fato annmonico). Ne proizvaja torej apnenega solitra (nitrato di calcio) in apnenega dušika (calcioeianamilde). Ne glede na to pa so se vse cene dušičnatih gnojil znižale za okrog 15%. Staro cono je obdržal le čilski soliter, ker gre za inozemski (čilski) proizvod, ki je znan po vsem svetu. Cene fosforovim in kalijevim umetnim gnojilom, so za sedaj ostale nespremenjene, ker morajo surovine uvažati povečini iz inozemstva. Predvideva pa se, da se bodo cene vseli sestavljenih gnojil v kratkem znižale vsaj za 10 odstotkov. Za naše kmetovalce in vrtnarje je danes najprimernejše in najcenejše umetno gnojilo amonijev soliter (nitrato ammonico), ki vsebuje 20 do 21 % dušika, in sicer polovico v nitrični, to je solitrni ali hitro delujoči obliki, polovico pa v amoniakalni, ki se v zemlji v nekaj tednih spremeni v sol it mo. Rastline namreč vsrkavajo dušik samo v so-litrni obliki, tako da se morajo vse ostale oblike poenostaviti v solitrno. En kg dušika stane pri amonijevem solitru 135 lir, pri čilskem pa skoraj dvakrat toliko. OBVARUJTE ŽITO PRED ŠKODLJIVCI ! Na obvarovanje žita ne smemo mislili šele takrat, ko so se škodljivci že razpasli in ga povečini pokvarili. To velja predvsem za pšenico, ječmen, rž, oves in koruzo. Škodljivci spremljajo pridelek s polja na podstrešje in zalo ne smemo misliti, da žito ni okužen*), če med njim ne opazimo nobenega škodljivca. Strošek za razkuženje je tako nizek, da se ne splača čakati, dokler škodljivca ne opazimo na prostem: takrat je že večina zrn okuženih. Kako hitro napreduje okužonje, naj pove naslednja ugotovitev: med 100 gramov mehke pšenice (kot je naša domača) so dali 15 žitnih žužkov. Pšenico so držali pri 30 stopinjah Celzija in zračni vlažnosti 15%. Po 90 dneh so ugotovili 3817 škodljivcev, delno odraslih, delno v obliki ličink in bub. Med tem časom se je teža zrn znižala na 35 gramov, popolnoma zdravih zrn pa je osla- V ortni pregled —r Dvoboj atletskih sil Lahkoatleti Sovjetske zveze in ZDA so Se 27. in 28. tega meseca v Moskvi prvič pomerili v neposrednem dvoboju; doslej so namreč tekmovali skupaj le na olimpiadah. Nastopilo je več svetovnih prvakov, ki so dosegli odlične izide. Skakalec Ri-jahkovski (SZ) in decathonet Johnson sta pa postavila nova svetovna viška. Rus Rijahkovski je v troskoku za 3 cm potolkel višek (16,59) Brazilca 'Da Silva, črnec Rofer Johnson je v deseteroboju dosegel 8302 točki in tako prekosil sotekmeca Rusa Kuznecova, ki je bil svoj čas nabral 8013 točk. Američani so zmagali v tekih na 100 m (Murchin-sčn 10”2), 200 m (Collymore 21”3), 400 m (Davis 45"6), 800 m (Courtney 1’48”8), 1500 m (Grelle 3’45”7), 110 ovire (Robinson 13”9), 400 ovire (Davis 50”4), štafeta 4 x 10) m 39”6 in 4 x 400 m, v Skoku v daljino (Shelby 7,94), v metih krogle (O’ Brien 19,14), kladiva (Connoly), in diska (Babka 57.00 ter v deseteroboju (Johnson 8302. Rusi so pa zmagali v tekih na 5000 m (Piarnakivi 14’28”4), 10.000 m (Jukov 29’59”8 ) 3000 ovire (Rišin 8’42”), v skokih v višino (Stepanov 2,12), v troskoku (Rijahkovski 16,59), v skoku s palico (Bulatov 4,50), v hoji na 20 km (Spirine 1 ura SSMS^) ter v metu kopja (Kuznecov 74,67). Končni izid je ZDA — SZ 126:109. V ženskih disciplinah pa so zmagale domače tekmovalke z izidom 63:44. Američanke so se uvrstile na prvo mesto v tekih na 100 m (Jones 11 ”6), 200 m CVVilliams 24”4), v štafeti 4 x 100 44”8, ter V metu krogle (Brown 16,54). Domačinke pa so zmagale v tekih na 80 ovir.- (Bisrova 10”8) in 800 m (Ermolajeva 2’11’8), v skokih v višino (Cienclc 1,63) in daljino (čujikova 5,95) ter v metu diska (1’onomarejeva 51,84) in kopja (Zagajtitova 50,16). lo komaj 1.0%, načelih je bilo lorej nad 98 odstotkov. Razkuženje žila pa je zelo enostavno: v trgovini je vise polno učinkovitih pripravkov, kol so žilni fitogama (fitogamma cere-ali), recegama, Geigy 33 itd. Največ 100 gramov enega teli prahov nam, obvaruje 100 kg žila. Prah enostavno premešamo' z žitom in imeli borno mir vsaj 5 mesecev. Po tem obdobju moramo zopet premešati ostalo žito z razkužilom. Ker je strošek nizek, je res pravi neonar-než in zelo slab gospodar krnel, ki ima pokvarjeno žito. * * * Zdravilne rastline Znano pomirjevalno sredstvo je baldrijan, ki ga prodajajo v vseh mogočih oblikah. Baldrijan pospešuje zlasti nekatera živčna zdravljenja in koristi proti nespečnosti. Morda sta okus in vonj neprijetna, toda pijemo ga lahko z dodatkom melise. Arnika je pri nas že od nekdaj znana domača 'zdravilna rastlina. Največ jo uporabljajo namočeno v žganju za obkladke pri udarcih in za izpira-'nje ran. Dobra je tudi proti nevšečnostim v želodcu. Za razne čaje uporabljamo precej rastlin. Najbolj običajne so preslica, brezovo listje, gladeževe korenine, brinove jagode, brinovec in fižolovi stroki. Vse te rastline vsebujejo snovi, ki dražijo ledvice. Na vodo žene tudi peteršilj, ki je znana začimba. Tudi luštrek in zelena pomagata pri izločanju vode. Za preganjanje Črevesnih parazitov --glist — so znane posebno tri rastline: česen, bučne pečke in pelin. Spomladi, ko zmanjka sadja, dajejo otrokom korenček, ki vsebuje vrsto vitaminov in precej mineralnih snovi, izmed katerih ie najvažnejši kalcij. Pri motnjah v prebavi, posebno pri napenjanju, pa dajejo otrokom kumno. DA OHRANIŠ ŽIVILOM VREDNOST Vsa živila naglo izpiraj v čisti vodi, ne da bi jih prej razrezala. Po možnosti jih izpiraj v tekoči vodi, ker s tem izločiš veliko kvarnih snovi. Ce moraš živila olupiti, lupi jih res tanko, ker se največ hranljivih snovi nahaja tik pod olupkom. Jedi čim več duši in ne kuhaj. Ako pa zelenjavo kuhaš, ne zavrzi vode, ampak jo porabi za juho ali omako. Dirka po Jugoslaviji Dne 3. avgusta se v Ljubljani prične 14. mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji. Kljub številnim odpovedim bo letošnja dirka zelo zanimiva in bo borba za najvišja mesta precej zagrizena. Dobršen del letošnje proge pojde, kot znano, po Sloveniji, zato se dirka začne in zaključi v Ljubljani. Na sporedu je osem etap in tekmovalci bodo skupno prevozili 994 km. Etape so naslednje: 'Ljubljana—Maribor (137 km), Maribor—Zagreb (143 km), Zagreb—Rijeka (180 km), Rijeka—Cer-kvenica 34 km), cerkvenica—Pula (147 km), Pula— Nova Gorica (160 km), Nova Gorica—Vršič (109 km) in Kranjska gora—Ljubljana (87 km). ŠPORT PO SVETU SAH — V Varni so bila srečanja za študentovsko šahovsko olimpiado. Zmagala je reprezentanca SZ, ki je tako že četrtič zaporedoma osvojila naslov svetovnega prvaka. Končni vrstni red je tale: 1. SZ 19,5 točke; 2. Bolgarija 17,5; 3. CSR, Jugoslavija in Madžarska 14; 6. ZDA 12,5; 7. Argentina 11,5 in 8. Vzhodna Nemčija 9,5. ODBOJKA — Jugoslovanska reprezentanca je sredi meseca gostovala v Belgiji, kjer se je udeležila mednarodnega turnirja v Bruslju. Jugoslovani so zelo razočarali, saj so bili kar petkrat poraženi in zmagali samo proti Madžarski. Na prvo mesto so se uvrstili svetovni prvaki Cehi pred Madžarsko in Poljsko. KOŠARKA — Sest najboljših ekip Evrope se Je prejšnji teden udeležilo ženskega turnirja v Portu S. Giorgio. V odločilni tekmi je Dinamo iz Moskve porazil 69:46 Crveno zvezdo iz Beograda in zasedel prvo mesto. Ostala mesta so zasedli Stock (Italija), Heidelberg (Nemčija), Montferrandaise (Francija) in Wiener (Avstrija). BOKS —• Črnec Joe Brown je uspešno branil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije in porazil Američana Lameja. Brown je doslej zmagal 71-krat, premagan je bil 15-krat, 11 dvobojev pa se je končalo neodločeno. .(./POT£M 1E II N1EGA POm 1A ŠEG1AVA,., ^......... H G-G-GLE3,.„G-G-G1AV0 ^ IMA! ^ UU.MOSA GLAVA! VSfc Ml "PLEŠE PRED OČMI... i ...U.IE SEM J PRAVZAPRAV H CAAVO IMAŠ’ ^„.ODROB\L?-! MISLILA C.VA, / UE UE-UE,TO 'Si' DA, Tl 'JO 'SE 1 MISLIL TUDI ON!.. MALUAR.... / m STA GA. VIDE1A " J KAVO \6UAL. ®'*S3 Hr TODA. -TRDON3 A M X.v3n.XJb\ rKtV#AKlL i Dl NMl), feVOJA, VRRATEL^A,TI NE ODPUSTIVA! NOSIVA SVA TE,DA SVA SUORA'i DUŠI lZPO= £.TIiA,TI S) SE NAMA T>A REŽAL IZ 6VO-3E REŽAL?' LUPINE, WE NEUl.SA^ SEM OD PAD= ^ ^ ^ CA IZGUBIL ZAVEST. SA^ STA ■l« VIDELA,DA SEM £>E ŠEli TUUA3, ZAVEDEL. MVALEIEN SEM VAMA, .< DA STA ME PRIVLEULA r :./i«r \ NA VARNO. ^ u ČEMU?! SMERNO VPRAŠANJE! MAŠČEVATI HOČEVA VENDAR . TVOJO SMRT. ^ ISVA', ZDA1 GREVA’ PO DINAMIT... ^ ilV?l,..UAUO St DRZNE&?! TA-UO LEPO SVA Sl ZAMISLILA,UA UO BOVA POGNALA MALHAUrAA V0B1AUE,T1 PA PRIDEŠ IN . NAMA. UNICI« VSE NAtRTE!! I ST03, STOS ..1AUOTNIR'. BOLTE ‘5EJ tawo.vrn(mo SE NA SV03E DOMOVE IN BODIMO SREČNI ,DA SMO PRAV, PRAV, SE VSI TRIJE ^/'SEZI ME PA LE!,. ŽIVI IZV1EULI TT..TAUO \£PO SVA IZ TE POSTO= I Sk ZAMISLILA j LOVŠtlNE' admrn' M U^' W i-EPO ŽE, V /kA / PRIVEč. A / 1 'SONA^UO H PA NE BI BILO. MOTO SMRT? _ m SEM v VENDAR k ŽJV! * lin m vuiM hiteti -idtitirtk b v viti Em 11ffl//3C8 • f?« Ai netiv Prišle so ji v spomin Spedvvellove besede. Ali je lagal? Kam je zginil njen branitelj? Spomnila se je liistega nesrečneža, zvezanega v odeje, njegov obupni .krik. Ne, ne! Pogumni major Sped-well bi se ne pustil tako sr«mol no in smešno vezati! Kdo neki je bil tistii človek? »Ti biti dobra, mala gospa,« je zajecljala ženska s preplašenim glasom. »Jaz ili tja pripravil posteljo, da?« Ivanka je pogledala nesrečni sl v or in se mu nasmehnila. Ženska je odprla vral a v sosedno eelieo. Dekle, vsa pogreznjena v otožne misli, ni slišala nekega čudnega šuma, .ki je prihajal izza .‘•tene. Nenadoma jo je neki znan glas lako preplašil, da je skoro omedlela. »Ugasite luč, Ivanka!« Bil je glas Clifforda Ly.nna! Koke so se ji tako treslo, da ni mogla obrniti stikala. Ko se ji je venidar posrečilo, je čutila, kako sta jo nežno objeli dve krepki roki. Skoro se ni zavedala, kdaj se je naslonila zaročencu na prsi in se razjokala kot otrok. Čutila je, kak« bije Cliffordovo sree; prevzela jo je nedoumljiva milina. »Toda. Cliff.« je godrnjal Jože, »menim, da tudi jaz nekaj šfejem!...« »Tilio hodi, bedak,« je šepnil Lvnne in Ivanka se je po dolgem času iz srea nasmejala. SLIŠIM! GOVORI, . UOT BI BIL ŽIV!.,. k TRDON1INO TRUPLO SE "3E PREMAUNILO IN SEDLO.,, mm T ’ GLE3, ^ 6PET 6E JE f ftMENTA, L ZGANIL. J 2DA5 SEM TUDI ^ v JB 'JAZ OPAZIL. - POZABIL SEM POTEGNITI NOGE IN ROUE V OULEP, PA SEM SE VES POTOLU.EL NA ?>UALAH. a a nameravata &EDA1? STA ŽE ZAVRTELA ČAROVNO URO? v ^ TOTEM BOVA ZAVRTELA URO NAZAJ IN POGNALA MAU-IARJEV t GRAD V . A ZRAR! i ■ CEMU? TEGA NE ■RAZUMEM »Tamle je vaša spalnica,« je ženska pokazala Ivanki proti vratom, za .kaleniini je Lynne ves razburjen prisluškoval. »Pa/i dobro. Amali,« ji je ukazoval Fing-Ho v nekem narečju, ki sla ga Clifford in Joe doibro um el a. »S tem dekletom boš ostala Nikaj, niti za liip je ne smeš spustiti izpred oči. Si razumela? Če bo vpila, pazi, da bo> hitro umolknila! Če ne... je tole zate,« in je grozeče dvignil palico s slonokoščeno glavo, da se je ženska vsa preiplašena umikala k steni. Brlizg sirene je presekal molk •deževne noči. Ladja se je stresla. Ivanka, ki je stala pri mizi in strmela za odhajajočim Fin-goni, je zaslišala vrtenje ladijskega vijaka. Stresla se je. Torej ne sanja? Res se nahaja na ladji, ki pluje proti morju. Kaj ho z njo? Kam jo pelje tista pošast v človeški pridobi? TEDENSKI KOLEDARČEK 3. avgusta, nedelja: Lidija 4. avgusta, ponedeljek: Dominik 5. avgusta, torek: Marija 6. avgusta, sreda :»Sikst, Vlasta 7. avgusta, četrtek: Kajetan, Damir 8. avgusta, petek: Miro 9. avgusta, sobota: Roman VALUTA — TUJ DENAR Dne 30. julija si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling .nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 82—84 lir 130-133 lir 1700—1760 lir 147—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 710-712 lir 4700—4850 lir RADIO TRST A Nedelja, 3. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnico Sv.Justa; 12.00 Vera in naš čas; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Novela: Alphonse Daudet: »Legenda o človeku z zlatimi možgani«; 18.00 Znane melodije iz preteklo sti; 18.20 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v d-fnolu op. 107; 18.50 Slovenski samospevi; 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja; 21.30 Narava poje v pesmi: »Cez nebesa se vlečejo sivi oblaki«; 22.00 Nedelja v športu. Ponedeljek,, 4. avgusta, ob: 18.00 Bazzini: Godalni kvartet št. 3 op. 76; 19.00 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza: Nekaj o surovinah: (10.) »Pšenica kot surovina za hrano«; 20,0J Športna tribuna; 20.30 Ruggero Leoncavallo: »Glumači«, opera v 2 dejanjih. Po operi, približno ob 21.50: Mala literarna oddaja. Torek, 5. avgusta, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Chopin: Štirje impromptuji; 18.55 Koncert 'sopranistke Otte Ondine, pri klavirju Andrea Ro-manelli — Jugoslovanski samospevi; 19.15 Sirimo obzorja: »Mladi državljan«; 20.30 Operna glasba; 21'00 Obletnica tedna: »Paul Claudel, 90-letnica rojstva«; 21.35 Paganinijeve skladbe — igra violinist Ruggero Ricci; 22.00 Literatura v Sovjetski zvezi: (3.) »Bosjak Gorkij«; 22.30 Rimski-Korsa-kov: Šeherezada, šimf. suita op. 35. Sreda, 6. avgusta, ob: 11.30 Zena in dom. ob zornik za ženski svet; 18.00 Mendelssohn: Trio št. 1 v d-molu op. 49; 18.30 z začarane police: ............... n, \ Ivanka Cegnar: »Premeteni zajček«; 19.00 Vo- kalni kvintet »Zarja«; 19.13 Zdravniški vedež; 21,00 Henry Becque: »Krokarji«, igra v 4 dej. Igrajo člani RO. četrtek, 9. avgusta, ob:. 11.30 Predavanje: »V čaru pragozda«; 13.:«) Zabavna glasba; 18.00 Gian-nini: Koncert za trobento in orkester; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (6.) »Gospodarski in socialni svet Združenih narodov«; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Ilustrirano predavanje : * Maloznane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (4.) »Kierkegaardova ljubezenska odpoved«; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Bogomir Magajna: »Na bregovih srca«, ocena M. Jevnikar. Petek, 8. avgusta, ob: 11.30 Življenja in usode: »Tony Perkins, filmski igralec«; 18.C0 Velika dela slavnih mojstrov; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.30 Iz ruskega opernega sveta; 21.00 Umet-hc>9t in prireditve v Trstu; 22.CO Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 25. Spev. (V prevodu dr. A. Gradnika — razlaga dr. Janko -Jež). Sobota, 9. avgusta, ob: 11.30 Izleti po naših go rah: (6.) »Rabeljski kot«; 15.00 Prokofieff: Kla virski koncert št. 3; 16.00 Radijska univerza: življenjepisi mislecev: (1.) »Sokrat«; 18.00 Oddaja za najmlajše: Franc Jeza: »Odprava Marko«. 3. oddaja. Igrajo člani RO; 19.15 Umetnost in življe nje: »šest nagrajencev letošnje beneške Bienna le«, poroča M. Pavlin; 21.00 Dramatizirana zgodba: Roberto Bracco: »Dogodivščina na potovanju«. Igrajo člani RO; 22.00 Debussyji>ve kompozicije. vprašanja ra nnr.immi Vprašanje št. 498: Naše ženske so doma vzgojile Viekaj prav lepih begonij’, a nekatere je napadla bolezen: po listih se je napravila neka kosmata ■plesen, potem pa so začeli listi rumeneti in se sušiti. Kako naj rešim cvetlice? Odgovor: Plesen na listih begonij je nastala zaradi nekih glivic, kot nastane prav