Telefon št 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda r— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust Št. iio. V Ljubljani, sreda 19. maja 1926. Leto I. jugoslovanskemu delavstvu! 'V za-dinjem času se odigravajo v naši državi važni in usodni dogodki. Težka gospod a liska kriza, ki traja že nekaj let izzvala je vsesplošen zastoj v našem gospodarstvu: v industriji, v trgovini, v prometu; objela je s sbrojo silo celo naše poljedelstvo. Nešteta podjetja zmanjšujejo ali celo ustavljajo popolnoma svoje obrate ter mečejo na stotine in tisoče delavcev na ulico. V mnogih drugih podjetjih pa morajo delavci delati dalje časa za manjšo plačo. Kjer pa delavci ne morejo na to pristati, ker je njihova plača itak premajhna, se jih vrže zopet kratkomalo na cesto. Ravno te dni se vodi v.sled tega, velika tarifna borba med delavoi in delodajalci lesne industrije v Hrvatski, borba v kateri je udeleženih preko 2500 delavcev. A do slične borbe iz istih razlogov utegne kmalu priti tudi v največjem državnem podjetju, v Belju. Delavce se sili v vse te 'borbe proti svoji volji, zgolj zato, ker pač ne morejo pristati na na daljno znižanje njihovih plač in na podaljšanje delovnega časa. Ta gospodarska kriza pa ne tlači samo delavce, marveč tudi male posestnike ter nižje uradnike in nameščence. Povoljon položaj poljedelstva po vojni se je kmalu izpremenil; preočitna je danes neenakost med dohodki kapitalističnega gospodarstva ter malega, zlasti kmečkega gospodarstva. Kapitalizem izkorišča do kraja svoj gospodujoči vpliv na buržoazne stranke, na vlado in na narodno ukujoščino. Uspelo mu je izsiliti tako gospodarsko carinsko in davčno politiko, ki zasigu-ra njegovi produkciji privilegirane in monopol.ske cene na škodo malih samostojnih, zlasti podeželskih producentov. 'Pa neenakost v ceni blaga in dohodkov dela ter v sami državni carinski in davčni politiki povzroča ogromno osiromašen j e. in proletarizi-ranje vasi, k čemer se onemogočava in ubija tudi razvoj delavnosti v mestih. iVsled te splošne gospodarske kri-'li' zapel je strahoviti bič brezposelnosti, redni spremljevalec vsake krize. Na tisoče in desettisoče delavcev v mestih in ua vaseh ostalo je brez dela, tega edinega izvora njihovega življenja. Država, ki bo morala po zakonu oživo-tvoriti odredbe zakona o podpiranju brezposelnih, odložila je to vprašanje na nedoločen čas, in ni nobenega izgloda, da bo sploh kdaj ta zakon uveljav-Uen, ako jo ne bodo v to prisilili delavci sami. Poleg vsega tega pa muči delavski razri t in ostale siromašne državljane se drugo, istotako hudo zlo. To je: draginja ter Pomanjkanje dobrih in vi1 n i h Rtanotvan j, V dobi krize in brezposelnosti, ko deiavei niso v stanu, da si zaslužijo niti črnega kruha, poslabšuje in ote-žuva strahovita draginja še bolj njihov položaji. Zaposleni in nezaposleni delavci trpe najtvečje pomanjkanje vseh življenskih potrebščin, ker si ob današnji draginji in vsled nezadostnih plač ne morejo nabaviti niti najhuj-nejše. Vsled pomanjkanja dobrih in fonih stanovanj pa morajo delavci in siromašni meščani stanovati po mračnih in vlažnih stanovanjih izpostavljajoč se s tem težkim im nevarnim boleznin^ ogrožajoč še bolj vsled težkega dela itak poslabšano zdravje. Da traja ta gospodarska kriza tako dolgo in da je zavzela tako široki obseg, je največ kriva slaba in zgrešena finančna in davčna politika vseh dosedanjih vlad. Ta finančna in davčna politika sestoji iz ogromnih državnih izdatkov- in v njihovem pokrivanju potom posrednih davkov: carine, trošarine, monopolov, taks, itd. Sam letošnji državni proračun je dosegel ogromno svoto 12 in pol milijard dinarjev, katero se mora potom posrednih davkov izprešati iz najsiromašnejših državljanov. Na neposredne davke, katere poleg kapitalistov plačajo tudi delavci, ne pada niti 10 odstotkov vseh državnih dohodkov; visi ostali državni dohodki odpadejo na posredne davke, katere plačujejo največ najsiromašnej-še mase, ker so mnogoštevilnejše, in kateri, podražujoč življenske potrebščine, tlačijo najtežje, delavce in ostale siromašne diržavljane. Ali kar je najhujše in kar dela celokupno situacijo v naši državi težko in usodepolno, to je popolni moralni bankrot vseh huržu-aznih strank, katere so že popolnoma utonile v korupciji in v borbi za oiblast, zanemarjajoč vsako dalekosežno politiko, ki naj bi privedla državo in narod' iz te strahovite gospodarske in jjolitične krize. V tej vzajemni borbi za oblast so bur-žuazne stranke popolnoma zanemarile življenske potrebe naroda, in države in vrgle na površjq novo silo, neodgovorne činitelje, ki jo sestavlja vojaško-birokratska monarhija in častniška kasta. Mi smo bili bas v zadnjih dneh priče strahovitega moralnega propada vseh buržuaznih strank, zlasti pa vladajoče radikalne in radičevske, kar je privedlo do tega, da so ti neodgovorni čini tel ji odstavljali in postavljali vlade po zakotnih kavarnah in hotelskih sobah, in to preko parlamenta in ko parlament ni bil niti sklican. Takih primerov nimamo v nobeni parlamentarni državi v Evropi. Na Angleškem, na Francoskem in v drugih parlamentarnih državah; se vlade ne odstavljajo zunaj parlamenta. V naši državi, katera bi morala tudi biti parlamentarna, ni nobeina vlada še padla v parlamen-tu! To je karakteristika našega političnega im parlamentarnega življenja. Drilizujoč se neodgovornim činiteljem ter kadeč jim nesramno, da se dokopljejo do vlade, postale so VlSC naše stranke grobari parlamentarizma in demokracije, grobari državljanskih pravic in državljanskih svoboščin. Parlament je postal slepo orodje vlade, nesposoben da se ji upre, a vlade same so postale slepo orodje neodgovornih činiteljev. Ta nemoč parlamenta napranr vlada in nemoč vlade mapram neodgovornim činiteljem, jo naravna posledica Postanka današnjega parlamenta. Ta Parlament so rodile strahovite nezakonitosti, nasilja in korupcija, ki jih je Pasič-Pribičevičeva vlada vršila za casa zadnjih volitev ob popolnem odobravanju in aksistcnci neodgovornih činiteljev. Takemu sistemu je moralo neizbežno slediti propadanje celokupne državne administracije v brezdelje in samovoljnost ter pojavljanje korupcije v katastrofalnem obsegu. Javnosti so že znani neštevilni slučaji korupcije, v katere so vpletene najvidnejše osebnosti iz vseh buržoaznih strank. Odtod dejstvo, da so se do danes vse buržuazne stranke mučno trudile, da onemogočijo vsako nepristransko preiskavo in javno kazen za vse krivce. Z ozirom na to, tudi opozicijske buržuazne stranke niso v stanu voditi odločno in nesebično borbo proti korupciji in neodgovornim činiteljem, ker se tudi one dobrikajo neodgovornimi činiteljem, da bi dobile ohla&t iz njihovih rok in se pri državni upravi poslužujejo istih sredstev nasilja in korupcije. Zato jo tudi zaman vsaka nada, da bi bnr-zuazne stranke mogle ozdraviti naše politično življenje, rešiti parlamentarizem in demokracijo ter izločiti korupcijo. Edini pravi poboma k parlamentarizma in demokracije, edini pravi zaščitnik državljanskih pravde in svobode, je stranka proletari jata, stranka delavskega. razreda in siromašnih državljanov, Socijalistična stranka Jugoslavije. Da se reši parlamentarizemi in demokracija in da se odbije vpliv neodgovornih čiiteljev v političnem življenju, zahteva ta stranka, tla se narodna skupščina takoj razpusti ter rnzpiSejo nove popolnoma svobodne volitve, da bo novi parlament pravi izraz teženj in potreb narodovih mas ter v stanju, da dvigne svoj ugled in da se dvigne iz blata, v katerega so ga pahnile oligarhične vlade in neodgovorni čini-telji. Toda ako hočemo, da bo parlament pravi izraz narodovih potreb in. težen j, je nujno potrebno, da se volitve v parlament izvršijo na osnovi proporcijalnega volilnega sistema, ne pa da se velike stranke jačajo na račun! malih, verske in plemenske stranke na račun demokratskih, kakor je to slučaj v sedanjem %Tolilnem zakonu. Socijalistična stranka Jugoslavije zahteva nadalje popolno samoupravo v občinah, srezih in oblastih, ker si brez tega ne moremo niti zamisliti pravega parlamentarizma in demokracije, niti izvajanja pravega zdravega in normalnega dela in življenja. Da pa bo mogla Socijalistična stranka Uspeti v tej borbi, potrebno je, da ji široke mase delavcev in siromašnih državljanov poverijo svoje zaupanje, potrebno je, da stopijo v njene vrste, pod njeno rdečo osvobodilno zastavo. Delavci in meščani! Vaša usoda in usoda vase države je v vaših rokah. Od vas in od vaše zavesti zavisi, da-li bo še nadalje vladal v tej državi režim tiranije in korupcije ter prišel mesto njega režim svobode in demokracije. Od vas in vaše zavesti zavisi, dali hočete še nadalje nositi posledice te težke gospodarske krize, ali pa odvzeti vse potrebne mere, da se kriza ublaži in odstrani. Od vas in vaše zavesti zavisi, ali boste imeli več kruha, več svobode, boljša stanovanja, ali pa boste še nadalje propadali vi in vaše družine; medtem ko žive drugi v sijaju in razkošju. Zato, delavci in meščani, v borbo! V vrste Socijalistične stranke Jugoslavije, edine vaše zašč-itnioe in razredne predstavnice! Doli z reakcijo in militarizmom! Doli z neodgovornimi činitelji! Doli s korupcijo! Živela svoboda in demokracija! Živeli pravi parlamentarizem! Živela So-cijalistična stranka Jugoslavije! Živel socijalizem! V Belgradu, meseca maja. Izvrševalni odbor Socijalistične stranke Jugoslavije. 0 vzrokih premogovne krize in brezposelnosti. ITI. Precojšnopremogovno industrijo ■imamo tudi v naši držam. Razume se, da se ta industrija (no, more zda-Irt.ska, (primerjati z alnglešlko, nemško ali češko,, vendar je vprašanje našega rudarstva tudi sta naše prilike veliko in težko. To rudarstvo (ni od včeraj. Zlasti rudarstvo v .Stihiji je prav k ta m in jo od nekdaj igralo v 'srblski efkohoiniiji veliko vlogo. Skoro vise do zadnjega časa je bilo v skoro absolutno dbrtniški Srbiji (rudarstvo edina industrijska panoga. Po avstrijski zasedbi Bosne se je izačelo rudaulshvo razvijati tudi v tej pokrajini, ki je menda zelo bogata (na različnih rudah. V,Sloveniji še je začelo premoga listno razvijati v večjem in modernejšem .olbsiogui selč po ulstatno-vitvi Trboveljske družbe. Naša pro-mogairtska industrija je torej razmeroma, še mlada, dasi imanno v (Sloveniji nedvomno* še velika Težišča premoga, boljše iin slabše kvalitete. Ta slovenska premogovna industrija; se je v r/,nrin j ih tridesetih: letih močno razvila, iza: Slovenijo je postala najvažnejša in na j večja industrijska grama, in bi pri večjem odjemu mogla šlo ogromno napredovati. Ne moremo tajiti, da. je (bilo delo organizatorje v te dru&be in. te industrije velikega pomena. Ka razvoj (sloven- skega gospodarstva, sloveiuslke indu skrije in slovenskega industrijskeg; delavskega .razreda. Razume se, d. je ta napredek omogočilo .tudi prid no delo (slovenskega rudarskega de lavstva. Slolvemslka premogovna in dustrijaise je znala, datsi mlajša, raz širiti in uveljaviti bolj kot bosanski ali srbska, imamo torej; .svoje mu daristvo in star rudarski proletari jat, ki tvori v naši državi čedno sto vilo industrijskega delavstva. Tokia da|si je bito zaposlenih razmero m r veliko število rudarjev v srbskih i'r bosanskih rudnikih, iln dasi so t: grebli pod zemljo in kopali, preinois že mnogo preje, so teo dokopali dc nekaj pravite in (si zalsiigurali neki ugoldhosti še najpren in največ naši ■s l/o vem-(ki rudarji. Slovenski rudaj ni islalb rudar. Organiziral se jo ir tsi potottn oi gajnteuoije in češčih (bori polagoma zaisigural neke ugodnosti, SIovemi.skeuiu rudarju prode danes huda, toda ta rudar noče (v foihsko datonatinislko ali Ibojaanake rudnike, ■kor ko tam raizmere zanj še mnogo in mnogo slabše. To nam dovolj drastično dokazuje razliko imeri ondot-mimi ih tukajšnjimi socijailnimi in drugimi razmerami. Razvoj našega rudlainsbva je ulstvaril neke preoeij-štnje centre, kakor Trbovlje, Zagorje, Rarjhembuig. Trboveljska družba jo v tdh krajih veliko izidaila, .ustvarila oele nufdardke naselbine, s (Svojimi hiišaimi — ta in taka stanovanja in dnuge prepotrebno naprave in Ustanovo pogrešajo rmlfni-j i (večinoma >v viseh ostalih anadtniiških revirjih v Jugoslavija. Zato gredo pač naši rmlairji, daisi jim ni lahko, raje v Ameriko rili v Francijo, kakor ipa v ostale rutdlnike v državi, v katerih pa sicer itudi vlada ibtotako precejšnja kriza. V ugodnojšiih raiznierah in ob uvidnejiši gospodarski politiki vlade, >bi se mogla v>sa jugoslovanska industrija močno raiztviti, jugoslovanski promet silno povečati in poiniensi ficirati, s tem bi se pa moglo praiv lepo raizviti tuldi uiatše ru-danatjvo. Zlasti v Sloveniji. Aiko bi bil odjem takšen, kakršen bi v Idiru-gjičnilli gospodarskih prilikali in pri drugačni gospodarski politiki laiiko bil, Ibi Ise mogli naši rudniki inten-aivnio izrabil jati, in dela bi bilo dosti in s tem možnost večjega in večjega zaslužka 'za naše rudarje. Mogli bi s ftem preprečiti, da bi morali naši rudarji, ki so neradi ločijo od svojih krajev, še 'vedino romati v tujo dežele. V naših razmerah je iskati vtzrolk krmi v premogovni produkciji 'u rasprodaji iprddvtsem v splošnem zastoju naše industrije, v zastoju našega prometa, kateri se ureja že nekaj let, Ostaja, pa približno na isti stopnji, kakor je bil' po vojni. Vlada ni delala nikoli po začrtanem gospodarskem programu, v pogledu industrije zlasti ne. Kot vlada pretežno agrarne države, jo delala predvsem agrarno politiko, in še to slabo. V pogledu industrijalizaciije države se je prepuščalo dkdb iza razvoj milini Ibogo-vUm. Ni pomislila, da moremo urediti naše fitnance in našo valuto le za ceno gospodarske Osamosvojitve, za ceno zmalnjšaiija uvoza, za ceno kritja industrijskih potreb v lastnih industrijskih podjetjih: skratka za cepo razvijanja in povzdignjen j a lastimo industrije. Oib večji inidustrij-•ski delavnosti v državi, bi tse povečal dofnui komsum premoga in 'tako preprečilo, da bi motati tudi ivsled prevelikih zaostalih premogovnih zalog tisoče in tisoče rudarjev na cesto. Ker se politike v tej ismeri in za tem ciljem ni vodilo, jelLa je naiša industrija, ki je bila nekaj let po vojini precej aktivna, nazadovati lin propadati. Obrati iso tse začeli zapirati, stroji iso &e ustavili, uajstopila je ona ostra industrijska kriza, ki še 'traja, ki je ugonobila toliko dobro Obetajočih podjetjih in ki se močno Občuti iv vseh pokrajinah naše države, posebno v 'Sloveniji, kjer je stanje 'že obupno. Zgrešena' finančna politika, iše bolj zgrešena davčna politika, je opravila sijajno svoj raiziomi posel. iS 'krizo in izalstojem v industriji ih prometu sploh, gre roko v roki kriza v premogovnem gospodarstvu. Koplje se manj, ker ise manj potrdbujo in ker so itak že velike zaloge tulkaj — odpuščajo se zato delavci, in skuša se budi tukaj, kakor drugod, izravnati razlijko v prutirikciji in razprodaji in sloseni 'kopkuranepotst v cenah z znižanjlem režijskih stmškov, to se pravi z sani-zanjom phič iin ipudadjšainjean delovnega, časa, kar zjopet le povečam rudarsko lbro/qjKWelinost. Dglavei se odpuščajo, tisti, ki niso odpuščeni delajo ob skr-ajš;uiem številu delavskih dni. Vtee to, ‘ker za pramqg, ki leži v jamah, in ki bi ga delavci radi izkopali in podjetje pač rado proihdo, ni ‘Otj jumat. Tpdi mj, tem primeru vidimo, kako je ratzvoj te ali druge industrije odviisem od celokupnega go-.^podauBkejga mnpredka in proč vi ta, in ‘kaiko je tudi huda kriza v naših rudnikih, ki je o|bstojaila sicer že prej, ki pa je dolbita svoj hrupni javni izraz v trenutku, ko je morala trboveljska drulžlha začeti z redukcijo rudarjev, 1. Čohal, pretiš. F. Uratnik, tajnik. Jack London: Železna peta, ^ (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) »Zanimivo,11 sem rekla. »Vzemimo slučaj, da se ne strinjam z nikomur glede literarnega sloga neke knjige. Kaj se me zato (pošlje v zdravilišče?*1 »Gotovo,“ odgovori. »Ali taka različnost mnenja niso nevarna za družbo. V tem je razlika. Različnost mnenja pri Mari Mc Kenija in škofa ugrožajo družbo. Kaj, ako bi noben siromak ne hotel več plačevati stanarine in iskal v amerikanski zastavi zaščito? Družba bi razpadla. Vzgledi škofa so zelo nevarni za družbo. Torej, v zdravilišče z njim!“ »Počakaj,11 je rekel Ernst in jaz sem počakala. Prihodnji pondeljek sem si dala prinesti vse časopise. Niti besedice iz škofovega govora ni bilo natisnjeno. V tem je imel Ernst prav. V enem ali dveh listih je bilo samo omenjeno, da je bil škof premagan od lastnih čustev. Ali suhoparnost govorov, ki so se potem govorili, je bila dobesedno zabeležene. Nekaj dni pozneje sem čitala kratko poročilo, da se je podal škof na dopust, da si popravi zdravje. Dobro. Ni bilo nič omenjenega glede blaznosti niti o prenapetosti njegovih živcev. Nisem niti slutila, kakšna pot trpljenja je bila škofu določena — pol na Getzemani in na križ, natančno tako, kakor je predvidel Ernst. 8. Rušilci strojev. Kratko pred tem, kot je Ernst po naročilu socijalistov kandidiral za kongres, je priredil oče .svoj' »večer dobička in izgube11, kakor je zaupljivo govoril. Ernst ga je imenoval večer rušilcev strojev. In res je bil to večer za poslovne ljudi — za male poslovne ljudi, seveda. Dvomim, da je kateri iz teh gospodov bil udeležen pri kakšni tvrdki, katere skupni kapital bi znašal več nego nekaj stotisoč dolarjev. Bili so to pravi zastopniki srednjega stanu — mali trgovci. Tukaj je bil n. pr. Ovven, pl. Silbenburg, Owen & Go. — velika firma s kolonijalnim blagom, ki je imela več podružnic. Pri njem smo mi naše kolonijalno blago kupovali. Nadalje, oba lastnika velike drogerije Kovali & Waslibun in gospod Asmunsen, posestnik velikega granitnega kamnoloma v Centra Costa Gounty. Navzočih je bilo še mnogo takih gospodov, posestnikov ali lastnikov majhnih tovarn, majhnih trgovin in jmajhnih industrij — kratko, majhni kapitalisti. Na videz so bili to umni, zanimivi možje, ki so govorili priprosto in jasno. Vsi so se pritoževali čez gospodarske zveze jn truste; njih geslo je bilo: »Dol s trustil11 Vsa beda je izvirala iz trustov. Zavzemali so sc, da naj država zahteva od trustov, posebno pa od železnic in brzojavov pravico solastnine; ogromno kupičenje bogastva naj se prepreči z ogromnimi davki. Ravnotako so zahtevali, da občekoristne stvari, kakor voda, plin, telefon in cestne železnice postanejo last občin. Posebno zanimivo je bilo razlaganje Asmun-sena, koliko sitnosti mu prizadeva lastništvo kamnoloma. Izjavil je, da iz svojega kamnoloma nima dobička, čeravno se je vsled velikega potresa, ki je razrušil San Frančiško, ta kamnolom silno razširil. Pred sestimi leti se je začela obnova San Frančiška. Njegov kamnolom se je povečal od tega časa štirikratno, da, osemkratno. In vendar on zato ni postal nič bogatejši. »Železniški upravi je moj kamnolom bolje poznan nego meni,11 je dejal. »Znani so ji moji obratni stroški do dolarja in centa. Znani so ji celo pogoji mojih poslovnih pogodb. Odkod je vse to znano, lahko samo sumim. Spijone imeti Pr. - pogodbo, Ki mi zagotavlja lep aomcetv, povišajo cene prevoza od kamnoloma c'° “ieznica postaje. In to brez vsake utemeljitve. ^ [_ar pogoltne moj dobiček. Naj sem P^.‘v0 c’d po-sem hotel, da bi odvrnil železniškoj>oinagal(>. V 1 x •• J ’ .. • rvislovn— slučaji, recimo, zvišanje lf'..mnimi dobički, je če so se pogodbe sklenile znižala železniška uprava temu Naj f]r la pre- višanja prevoznih cen, ni vse n 1 re^videni drugem slučaju, ako so se 'P^nill stroškov, ali z m® prim vseg ih že ,Kar ^^"Vg^to/iko, kakor plača, ki bi jo dobiii°kot poslovodja, ako bi kamnolom bil last železnice?" prib.i Vsega? Naj so dobički vozne cene. Kaj je uspci le7Qica in . .. vi',iki,;; n w r-V.' mm t? \ Nikoli ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati tudi le najmanjša potvorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo. Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno: je najboljše! Pristno 1« z znamko Jelena. «- ftevolta narodnosocijali-stione omiadine. Narodnosocijalistična stranka že pred zedinjenjem s samostojnimi demokrati v svoji notranjosti ni bila enotna, temveč so se jasno razločevale dve smeri: ena. ki 8e je po svoji me-Seanski ideologiji, nagibala na demo-kratsko orjun.sko stran in druga, ki je stremela k .soci jalizmu. Naposled so materijalni interesi spravili stranko pod okrilje samostojnih demokratov in nastalo je vprašanje, če 'bo imela soeijalistična struja v stranki toliko moralne sile, da izvaja konsekvence, ali pa spravi svoj 8 očija ližem v kot za boljše časa Nekaj časa po fuziji obeli strank je izglodalo, da bo šlo brez velikih težav, da bodo odpadli pač nekateri posamezniki, da bo pa večina vendarle prijadrala pod nove zastave. Zadnja številka »Kladivarja«, kateri je po enoletnem zastoju zopet izšel pa kaže, da mladina — idealna kakor povsod — noče in noče zamenjati duh za materijo. V nekaterih člankih je pr;^- markantno zarisano stališče teladine, ki pravi: »Mi mladina smo navdušeno sprejeli siocijaligitičiii program (podčrtali mi). Jugoslovanska soeijalistična mladina bo nofiiteljica evangelija bratstva, bo njegova najzvestejša zaščit-niea proti omahljivcem in veternja-kom, (misli na strankine voditelje!) Sami, a v isti fronti z ostalo proletarsko mladino bomo neprestano klicali v proletarske vrste: Naš boj je razredni boj(J) proletarci vseh držav In narodov, združite se! (Marksov klic, op. ur.) To je naš veliki manifest in v njegovem duhu «e bo vršilo naše na-daljno delo.« Proglas končuje « prav krepko brco, ki pravi: »Ne osebe, ne sinekure, marveč soci jalizem nam je naj višji interes!« Sploh je cel »Kladivar« prav markantno pisan in vsebina s socijalisti-čnegu. stališča skoro neoporečna, tako da ga lahko vsak socijalist čita. Sicer ne moremo prerokovati, če ta skupina nazadnje vendar ne bo omhhijila, veseli nas pa ta pojav ravno vsled tega, ker se je zopet izkazalo, da ideja socijalizma uspešno tekmuje 7, ozko«rčilimi vidiki nizkega vla-stiželja in zakrknjenega šovinizma. Ivan Franke. Slovenska javnost je proslavila te dni 85 letnico tega našega visoko cenjenega ume tnika-sl i kar ja. Ivan Franke, senior slovenskih slikarjev, je markantna umetniška osebnost, ki zasluži, da se ga z hvaležnostjo spominjajo ne samo umetniški krogi, nego tudi vsa javnost, zlasti tudi naše delavstvo. Kaj ti Ivan Franke je bil svoje dni v naši stranki, je sodeloval v našem gibanju, jo predaval v naših kulturnih društvih. Spominjamo se še vedno njegovega zadnjega predavanja o Adi Negri v našemi tržaškem »Ljudskem odru«. Kot socijalno čuteč človek, je znal razumeti in ceniti napore in boje probujajo-čega se slovenskega delavstva, ni skrival svojih simpatij za naše gibanje, in zato je prav in potrebno, da se poleg njegovih umetniških vrlin poudarja tu še ta lepa, plemenita in karakteristična črta Ivana Franketa kot javnega delavca in človeka. Slovensko delavstvo ni tega pozalbilo in se zato najiskreneje pridružuje čestitkam in želi nestorju častne slovenske umetniške čete še mnogo let srečnega življenja in ustvarjenja. Naš pokret. U. D. H. Izlet v Trbovlje. Upravni odbor apelira na vso, da se udeleže izleta v čim večjem številu. Odpeljejo naj se tako, da pridejo v Trbovlje dne 23. maja dopoldne z jutranjimi vlaki. Popoldne istega dne zbor vseh članov, po zboru seja upravnega odbora, kapetanov in četnikov. Naslednji dan priredi ljubljanska ediniea izlet na Kum. Vabljene so tudi ostale edinice in drugi prijatelji društva. Vožnja v Trbovlje je polovična. Predsedstvo U. D. U. Iz Socijalistične stranke Jugoslavije. Na praznik 13. t. in. se je vršila v Ljubljani seja pokrajinskega odbora naše stranke, ki se je ha vila a vsemi aktualnimi vprašanji, predvsem pa z reorganizacijo in poživljenjem strankinega tajništva, o čemer bodo organizacije obveščene potom okrožnic. Ukrenili so se potrebni sklepi glede naddlj-nega izdajanja »Del.. Politike«, o čemur Ibomo priobčili v prihodnji številki »Delavske Politike« daljši referat. Tajništvo S. S. J. Nova vlada — stara vlada. Uzuno-vič je moral demisi jonirati, ker je ostal pri glasovanju o korupcijskih aferah v manjšini Še celo zavezniki radičevci so ga pustili na cedilu. Pa je mož v.strajen. Šel je na delo in sestavil novo vlado — z istimi zavezniki, z radičevci! Čo to ni komedija! Pa pravijo, da smo parlamentarna država! (Sedaj pa že zopet pravijo, da so dnevi Uzunovičeve št. 3 šteti in da ga bodo v kratkem zopet vrgli. Tako se naše buržuazne stranke igrajo z vlado in politiko v času, ko vse propada, ko narod umira v revščini, brezposelnosti in obupu. Na prvi strani objavljamo proglas soeija-listične stranka To je najboljši in naj-točnejši komentar k vsem sedanjim notranjim krizam. V nedeljo vsi v Trbovlje. To nedeljo razvije podružnica »Svobode« v Trbovljah svoj prapor. Delavstvo iz vse Slovenije, iz Hrvatske in iz ostalih pokrajin bo ta dan v Trbovljah, da izrazi svoje simpatije našim pridnim delavskim kulturnim delavcem, da izpriča svojp solidarnost z našim zavednim rudarskim delavstvom. Pri slavnosti sodeluje tudi delavski pevski zbor iz Zagreba. Naši sodrugi naj poselijo ta dart Trbovlje v .največjem številu. Tudi naš list pozdravlja novi bojni prapor trboveljskih sodrugov, trboveljske kulturno se udejstvujoče mladine. Vse po načelu javnosti. Bernot je pretečeno nedeljo predsedoval seji znanega trboveljskega akcijskega odbora, v katerem sedi, poleg drugih, tudi znani trboveljski orjunaš! Ko se je odbor ogreval za neko tajno pismo, ga. je neki sodrug vprašal, če je še za načelo javnosti, ko so pa vsi za tajnost onega pisma. Izjavil je, da je tajnost umestna in da imajo tisti, ki so v tem slučaju za načelo tajnosti, prav! Kaj naj normalen človek k vsemu temu reč el Zastopnik Orjune pa Bernot predsednik in načelo tajnosti... O bog, kaj ni vse mogoče! Občinske volitve v Dalmaciji. Pri občinskih volitvah v Dalmaciji so se še precej ohranili radičevci, ki so pa napram zadnjim volitvam vendar izgubili precej glasov. Nazadovali so samostojni demokratje. federalisti in radikali. Prav dobro so se obnesle delavske liste, ki so v nekaterih večjih občinah dosegle naravnost nepričakovano veliko število glasov. Tudi v nesrečni Dalmaciji, kjer je bila reakcija in kjer so bile zmede najhujše, živi še vedno razredna zavest. V ostalem so tudi te občinske volitve pokazale, kako globoka in vsesplošna je politična kriza in zmeda v naši državi v javnosti in v vseh buržuaznih strankah. Objava kr. italijanskega generalnega konzulata. Ob priliki bližnjih biu-koštnih praznikov se ponovno povprašuje v pisarni ital. konzulata, ako se bodo morda letos izdajali vizumi z znižano takso za obisk postojnske jame. Kr. italijanski generalni konzulat javlja vsled tega, da se bo izdajal tekom celega tekočega tedna v tukajšnji pisarni kr. italijanskega konzulata vsaki dan od 9. do 12. ure vizum z znižano takso po .10 dinarjev v evrho obiska postojnske jame. Vizum bo izdan za tja in nazaj ter bo veljaven' 8 dni. Po isti ceni t. j. po 10 dinarjev na osebo se bodo vidirali tudi skupni potni listi, ako se priglase za vsako skupino najmanj 5 oseb. Razpis služb. Pri meštni klavnici ljubljanski razpisana je služba mestnega živinozdravnika IL razreda in pa služba hladilničnega strojnega mojstra. Prošnje je vložiti do 31» majhika pri mestnem magistratu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na občinski deski v magistratnem poslopju. Opozarjat« S«, da eden par nogavic t žigom In znamko (rdefo, modro ali zlato) „kljti&‘i traja kakor itlrje pati drugih* Kupite eden par In prepriSjtrl ae. —- Nogavice brez 11« ,ključ“ so ponarejene I »Milin« S Ljubljana, Kr ekov trg lO I m prodaja |l S moške klobuke „Mes;ilino“ A Din 65'—■ l! kravate svilene ... A Din £0 — IS krasne juinperje ... a Din t>8 - Afront v Trbovljah. Trbovlje, 35, maja. Na praznik, dne 13. t m. se je vršil v Trbovljah shod, ki je imel nalogo potegniti ravno črto iz vseh dosedanjih zablod v boljšo bodočnost. Shod je bil impozantno obiskan, dvorana nabito polna, prenapolnjene galerije in še na dvorišču na stotine ljudstva, bi v dvorano ni moglo. Kot prvi govornik je poročal na shodu sodr. Svetek iz Ljubljane, ki je podal obširno poročilo o j »otoku generalne stavke na Angleškem in izpopolnil' svoj referat s premerja-njem delovanja angL organizacij z našim organizacijam. Angleška stavka — je izjavil sodr. Svetek! — ne znači le za Angleže velikanski dogodek, temveč nudi tiidfi našemu pokretu mnogo naukov, ki jih bo treba s pridom uporabiti, če hočemo, da bo delavska beseda tudi v .1 n gos lavi ji kaj veljala. Predvsem je občudovanja vredna treznost in razsodnost v postopanju angleškega delavstva. Kljub temu, da je angleška buržuazija storila vse, da bi spravila stavko na postranski tir, je vodstvo stavke znalo med celo stavko ohraniti inicijativo in vzdržati stavko pri njenem pravem namenu. Kakor se je angleška vlada trudila prepričati široko javnost, da ima stavka prevraten značaj, kar se ji je ob velikanski razsodnosti stavkinega vodstva ponesrečilo, tako se žalibog pri nas podjetnikom le prevečkrat posreči, da prikažejo stremljenja delavskih množic, po zboljšanju položaja za pro-ti držav ni čini. Važno je, da si po tolikih neuspehih, ki jih je doživel zlasti trboveljski proletarijat, vse te manipulacije dolbro zapomnimo in uredimo vsako akcijo tako, da ji nasprotnik ne bo mogel do živega. Zato moramo skrbeti, da bodo vodile akčije dobro disci- plinirane organizacije z odgovornimi odbori na ččlu, ki bodo vedno pravilno presojali položaj, pravilno presojali lastno in nasprotnikovo moč in stav-ljali vedno take zahteve, ki bodo odgovarjale dejantiki moči organizacij. To je treba naglasiti predvsem tukaj v Trbovljah, ko se poleg naše strokovne organizacije pojavljajo še neki akcijski odbori, o katerih nihče prav ne ve, kaj hočejo, koga predstavljajo in komu so za svoja dejanja odgovorni. Ko je sestavila Delavska zbornica komisijo, ki naj pregleda razmere na Francoskem, od koder prihajajo agenti in vabijo naše brezposelne tja, je zakričal ta akcijski odbor, da po nevrednem tratimo delavski denar. Ali ob istem času je pa sam sestavljal neke komisije, ki naj bi «vlagale» protest v Belgradu in ki naj bi poiskale dela v Dalmaciji — o kateri vsak ve, da bo na brezposelnosti sama kmalu izumrla Dobili smo utis, da hočejo ti ljudje napraviti ravmo to, kar so očitali nam, namreč izkoristiti nesrečo trboveljskih rudarjev zato, da se bo par ljudi, ki imajo veselje do potovanja, vozarilo »semi in tja Danes, ko pokopavamo ta akcijski odbor, je treba preglodati kako škodo bi bili lahko napravili ti ljudje, če bi tudi naša organizacija nasedla tem elementom. Mesto da bi zavarovali brezposelne delavce, da ne padejo v roke kakim tujim agentom, bi se bili vozarili v Belgrad, tožili o naši mizoriji, ■kakor bi tega že stokrat ne storili. Tako »bi mineval čas, brezposelni (bi stradali in na koncu bi se začeli seliti. Veliko bi jih ‘bilo med njimi, ki bi prišli iz dežja pod kap, ravno vsled nepoznanja razmer v inozemstvu. Mi smo se tega dejstva dolbro zavedali, zato smo šli po svoji poti in danes lahko vsakemu rudarju natančno opišemo razmere v drugih krajih* tako da ne bo na sle- Steau 4. ..DELAVSKA POLI T 1 K A" štev. ItO po srečo taval v tuji svet in si šele tam iskal dela, katerega bi moral v tem- slučaju sprejeti pod najslabšimi okoliščinami. Komisija, ki se je vrnila iz Francije vam bo sedaj natančno pojasnila tamkajšnji položaj', kakšne so tam razmere, kakšen je način dela in kje bi se dalo delo dobiti, tako da bo vsak, ki bo prisiljen se izseliti, imel nekakšen kažipot kako naj — ukrene, da ne bo prišel na najslabše. H koncu je sodr. Svetek napovedal akcijo D el a v. zbornice, ki gre za tem, da bi se pridobilo za reducirane rudarje nekako odpravnino in pozval vse navzoče naj Delavsko zbornico v teh stremljenjih z vso silo podpirajo. Naslednji govornik sodr. Arh je podal na shodil obširno poročilo o svojem potovanju v Franciji. Ker bo poročilo izšlo v posebni brošurici, se bomo ž njim prihodnjič obširnejše bavili. Danes rečemo le to, da je Delavska zbornica prekrižala marsikakemu sleparskemu agentu račune, katere bi drago plačevali posamezni izseljencu Sodr. Krušič, ki je na shodu predsedoval, je pojasnil v svojem govoru nekatere lokalne zadeve, zlasti temeljito je pa obračunal s klevetami, ki jih je razširjal takozvani »akcijski odbor«. Prikazal je vso nemoralo tistih ljudi, ki kriče vedno o čistih načelih, o boju proti fašizmu, ob istem času pa ustvarjajo skupno s fašisti »enotne« strokovne organizacije. Naposled je predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Resolucija. 1. Rudarji zbrani na javnem shodu, ki se je vršil dne 13. maja v Delavskem domu v Trbovljah izražajo svojo popolno in brezpogojno solidarnost z angle- škimi delavci zlasti z rduarji, ki stoje v boju za svojo eksistenco v zavesti, da je njihova zmaga naša zmaga, njihov poraz naš poraz. 2. Ugotavljajoč, da je uspeh delavstva v boju proti kapitalu odvisen od razredne zavesti in na njej sloneče enotne organizacije, odklanjamo najod-ločnejše vsako vmešavanje meščanskih kapitalističnih strank v delavske zadeve. Iz teh razlogov odklanjamo tudi sodelovanje v takozvanem akcijskem odboru. 3. Odločno protestiramo proti zavlačevanju potrditve legalno izvoljenega občinskega zastopa in zahtevamo kategorično od pristojne oblasti, da spoštuje zakon in ljudsko voljo. 4. Pozdravljamo sklep Delav. zbornice za Slovenijo, ki je sklenila uvesti akcijo, da se izposluje vsakemu reduciranemu rudarju odpravnino. 5. Od vlade zahtevamo kar najod-ločnejše, da sklene s Francijo in Nemčijo reciprocitetno pogodbo, s katero naj se zaščiti dajatve soci j al n ega zavarovanja našim delavcem v tujini. H koncu shoda je zahteval besedo še znani Bernotovec Štruc, kar je pa večtisočglava množica z velikanskim ogorčenjem odklonila. Po tem shodu lahko rečemo, da so doživeli razni štre-barji v Trbovljah tak poraz, ki jih bo za vse večne čase razkropil. Akcijski odbor, kjer so se zbirali vsi ti elementi, je bil in ga ni več. Ignacij Mihevc: Prvi socijalist v fari. Z njiim se je vodila in bila edina dedščina, ki jo je dobil po očetu in materi. Zvesto ga je spremljala po vseh njegovih potih življenja in ko ježe mi- slil, da je zgrešila njegovo sled, je nenadoma planila predenj, se mu zlobno zarežala v obraz in ga potegnila s seboj. Vlačila ga je preko trnja in klancev, po stezah, posutih z ostrim peskom, da so mu krvavele noge. Izmučen do kosti se je zgrudil Janez Klančar na pohabljen stol, naslonil koščene komolce na črvivo javor-jevo mizo in si pokril oči s pestmi. Brez pozdrava je vstopil, ves mrk in trd v obraz. V kotu se je zgenila sključena senca in takrat je zaječalo najmlajše Janezovo dete. Senca v kotu se je vzravnala in trenutek potem je obstala pred Janezom njegova žena Frančka, ki je ždela z otrokom v naročju v medli svetloba dogorevajoče petrolejke kakor strahotna pooslablje-na beda. . »Janez ,nisem ti prihranila večerje, tudi mi nismo večerjali.« Janez Klančar se ni ozrl. Kakor odrevenele so padle njegove stisnjene pesti xk) mizi, da je zaplapolalo v svetilki. »O, vem,« je stisnil skozi zobe. In zopet je zaječalo v materinem naročju. »Veš, lačna sem in otrok nima kaj potegniti iz prsi,« pravi Francka Janezu, a s postelje, kjer je na nakopičenih cunjah počival starejši neboglje-nec» se je glasilo: »Oče, vsaj kruha da ste prinesli!« Globoko se je sklonil delavec Janez na mizo in zaklel. »Staremu bi rekla, da otroci stradajo. Povedala bi mu, da je hudo, da ne zaslužim ter da bo bolje, ko dobim delo. Dober je stari in bi se usmilil, vsaj otrok bi se usmilil,« je govoril Janez, nekako sam zase topo strmeč predse. »Oj, Janez, na mater ni pozabil! Dobro veš, da bi me naj.rajše z otroci ' pognal še to uro na cesto. Še neslanega krompirja mi ne dovolijo pristaviti, kaj šele kaj drugega.« »Ali nisi njena hči T« je tja v en-dan vprašal Janez, kajti znano mu je bilo razmerje med ženo in njenimi starši. Kakor temni oblaki so se jeli d rigati v Janezovi duši spomini na dolgo pot, ki ga je vodila mimo mladosti v trdno življenje, kjer je prvič srečal Francko, svojo ženo. Sredi zlatega pšeničnega polja jo je ozrl s široke ceste, ki se je vila po poljani. Poln mladosti’ je_ skočil do nje, povezal za njo dva, tri snope in jo poklical: »Urna in brhka žanjica si, dekle. Na roko in bodi moja!« Od takrat je vsak večer prihajal pod njeno okno in še preden je pobelila prva slana opustošena polja, je bila Francka njegova žena. Podvojil, potrojil je svoje moči in krepko delal. Vsako soboto sta se s Francko založila za teden naprej. Njem starši so se radovali hčerine sreče, a še bolj zadovoljni so bili, 'ker vrh zet ni nikdar vprašal za Franckino dota Imela je dva brata. Starejši se .le ozeml z doma, mlajši pa je bil določen za gospodarja doma. Takrat, ko Janezova rodbina ni potrebovala pomoči od Franckinih staršev, so ji jo vedno ponujali, sedaj ob bedi in pomanjkanju pa ni nikogar, ki bi pomagal. Mesece se mora.boriti uboga Janezova rodbina za obstanek in če se razmere ne izpremene, bo poginila gladu. ■»(In vse to radi tiste dekline!« se je razjezil Janez. (Konec prih.) Za starše in botre birmancev! Najlepša, naj večja in najcenejša izbira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detailna trgovina na Erjavčevi c. 2 Svoj b svojini! | Nabirajte naročnike! 222 Konfekcijska tovarna FR9H DERENB9 8 Cie., L3URL39R9. Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku.— Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov, — Kdor ne oglaša v edinem delavskem dnevniku Jugoslavije „Delavski Politiki", naj ne išče odjemalcev med delavstvom! SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „POSAVJE“ I V ZAGORJU OB SAVI. « Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorja in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak. Delež Din 50- — RAVNATELJSTVO. | Pristopnina Din 2*50 — Zaloga pohištna in pletenih izdelkov! I Kdor želv pohižtuo aa svoje stanovanje, ali želi popoiniti, kar mu manjka, naj se ogle« da veliko aaialogo „Pi»odukciio“ na Trža&ki Zadružni trgovski dom »PRODUKCIJE« na Tržaški cesti v Ljubljani Oglejte si zaloge manufakturnega blaga, konfekcije, izdelkov zadruge „Delta“, klobukov, porcelana, email-posode, čevljev, špecerijske predmete, pohištvo, pletene izdelke itd. Cene zmerne! - Hihdo ni prisiljen tnipiti! Dobro in poceni se Rupijo i£Z"~ čeolji ceeti e Ljubljani. takoj odgovor. Na pismeno po vprašanje Priloži naj «e znamka. ,PRODUKCIjA# UURL39H9, Tržaška cesta, kolonija „Stan in 9om“. 190 moški iz boksa ........................... . . . Din ženski iz boksa visoki .......................... ženski iz boksa nizki............................ fantovski iz boksa .............................. za dečke in deklice iz boksa............................Din otroški iz boksa .......................................Din otroški mali rujavi ali črni............................Din Din 155 Din 135 Din 135 pri Artt. Krisper-ju Ljubljana, Mestni tr0 S*- 26> Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Joeip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasuika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarSo odgovoren Mihael Rožanec.