Štev. 313
V Trstu« v patak dvM H. dt€tmbra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah i« praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulic« Sv. FrančiSk« Aatffctgi it VK l Mdatr. — V* d opiti naj m po* t j« Jo uredništvu lteta. NafnnUmu ptenu M M
sprejemno «. rokopisi m m vnfiajo. Izdajmtetj ki odgovorni urednik Štefan Oodina. Ustnik konaordj tista .Edinosti*. — Tisk tlakom« .Edinki\ vpisan« zadrug« s omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. FrantiHu Asiikega ft. 2a Telefon aredniitva in uprav« ftev. 11-17.
Naročnina znala: Za celo tato.......K 2*—
za pol Ista................. »J-
zm trt mssec« ..........................__
Za nedeljsko iitfaf. na celo leto ........
za pol Ida .................
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številk« po 10 vinarjev.
Oglasi se ratunajo na milimetre v fiirokosti ene koloi)«
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vik
Osmrtnice, zahval«, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst....... « . K fr—
vsaka nadaljna vrsta............. N*
Mali oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglaae sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Narotnlna In reklamacije se poUljajo upravi lista. Plalnje se UkljnCnoll
upravi .Edinosti-. — PUČ* in toM se V Trstu. Upcase in inaantni oddelek s. nahajata v ulld Sv. FranSUka Asiikega IL 20. — PoMnohnnllalfoi raba it MI.&l
a Rusko Poljskem Nemci nadaljujejo z napodi, no nosi fronti mirno
V zapadni GalldJI trajajo boji Se vedno. Reokapadja znatnih teto« novega ozemlja v Karpatih. Ob Hazarskih Jezerih artlljerljsk! hoji
Pomorska bitka med Nemci In Angleži pri Falklandskih otokih.
Z avstrtjsko-rusbega Gojišča.
DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se objavlja: 10. decembra opoldne.
Na Poljskem je potekel včerajšnji dan na naši fronti mirno. Neki posamnl noćni napad Rusov pri Novem Radomsku je bil odbit.
V zapadni Galiciji sta spravila oba nasprotnika močne sile v boj. Dosedaj je bilo vjetih tu nad 10.000 Rusov. Bitka se nadaljuje tudi še danes.
Naše operacije v Karpatih so dovedle že do reokupacije znatnih delov našega ozemlja.
Namestnik šefa generalnega štaba. pl. Hofer, generalni major.
Imenovanje viijega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika feldmaršartm.
DUNAJ, 10. (Kor.) jz vojnega časnikarskega stana se poroča: Vsled Najvišjega povelja je oddal včeraj predstojnik vojaške pisarne Nj. Veličanstva general pehote baron pl. Bolfras, Nj. c. in kr. Visokosti Frideriku lastnoročno cesarjevo pismo, s katerim cesar imenuje višjega armadnega poveljnika feldmaršalom.
V navzočnosti nadvojvod Karla Franca Josipa, Friderika in Karla Štefana, potem vseh višjemu armadnemu poveljništvu prideljenih nemških častnikov, dalje v glavnem stanu navzočih generalov in polkovnikov. je baron pl. Bolfras prečital Najvišje lastnoročno pismo in končal z navdušenimi klici na novega nositelja najvišje vojaške časti.
Ganjen je prijel feldmaršal nadvojvoda Friderik za besedo. Dal je duška svojemu ginjenju glede tega milostnega dokaza za-dovoljnosti Najvišjega vojnega gospoda z vspehi svojih vojnih sil in se je globoko gi-njen spominjal hrabrih vojakov, ki so mu izvojevali s svojo hrabrostjo najvišjo vojaško čast in ki bodo črpali iz cesarjevega priznanja nove moči, da premagajo silovitega sovražnika. V polnem zaupanju na konečno zmago je Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda pozval navzoče, da naj navdušeno iz globine srca prihajajočim čustvovanjem zakličejo: Naj živi naš najvišji vojni gospod, Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef!
Sledili so navdušeni trikratni »Hoch«-klici.
Udeležniki te povzdigujoče slavnosti so se zbrali potem pri skupnem obedu. Feldmaršal nadvojvoda Friderik je sprožil ob občem navdušenju napitnico na Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo, na našega o-boževanega Najvišjega vojnega gospoda, ki vsebuje najplemenitejšega vojaka in ki je prispodoba najpožrtvovalnejšega izpolnjevanja dolžnosti. V tem slavnostnem, svečanem trenotku, je nadaljeval nadvojvoda, se spominjam z veseljem in hvaležnostjo našega zvestega in močnega zaveznika in vas poživljam, da zakličemo skupno: Nj. Veličanstvo, cesar in kralj Viljem II. in nemška vojska hura, hura, hura!
Tudi te besede nadvojvode so našle vesel odmev.
Obče je bilo veselje, ko se je dvignil nadvojvoda Kari Franc Josip in izprego-voril naslednjo zdravico:
Naš preljubljeni višji armadni poveljnik, vnuk zmagovalca pri Aspernu in stričnik zmagovalca pri Custozzi, feldmaršal nadvojvoda Friderik naj živi!
Z neiMho-ruskttfl Milita.
BERLIN 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. decembra dopoldne.
Vzhodno od Maznrekih jezer le artiljerijski boji.
Na severnem Poljskem, na desne« bregu reke Visle, je zavzela ena naših tamkaj prodlraiočHi kolon, Przasnysz v naskoku. V jeli smo 600 vojakov in uplenili nekaj strojnih pušk.
Levo od Visle so se napadi nadaljevali
Na južnem Poljskem so bili napadi odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
KOPENHAGEN 10. (Kor.) .National Ti-dende« poroča iz Londona: Časopisje smatra kot izven vsakega dvoma, da so Nemci zasedli Lodz in ne more razumeti, ^akaj ruski generalni štab tega ne prizna odkrito. V ojaških krogih smatrajo to naravnost za .vročje, ker se zgode take
izgube v vsaki veliki vojni in se z molkom vzbuja sum, kakor da bi bila izguba mnogo znatnejša kakor je v resnici.
OMjake Murski.
SOFIJA, 10. (Kor.) Razpravljajoč o glasovih, razširjenih v ruskih listih, glede ponuđenih kompenzacij Bolgarski, poudarja bolgarsko časopisje na podlagi informacij iz kompetentnega vira, da so velesile tri-pleentente dosedaj v splošnem le govorile, ne da bi kaj precizirale. Zahtevale so za slučaj nastopa drugih, dosedaj nevtralnih balkanskih držav samo ohranitev nevtralnosti od strani Bolgarske in ji obljubile za to gotovo teritorijalno odškodnino, glede katere so obljubile, da jo v slučaju oboroženega nastopa proti Avstriji ali Turčiji, še znatno povečajo. Kljub temu pa ni bil storjen noben določen predlog in se ni nikdar govorilo o neposredni, tudi samo delni okupaciji obljubljenega ozemlja, kojega sedanji posestniki sicer molče skrajno zagonetno. _
Z južnesa bojličo.
Srbski vojaki ubiti vsled delnega poruše-nja vojašnice.
SOLUN, 9. (Kor.) V Bitolju se je podrl del neke stare vojašnice. Več srbskih vojakov je bilo ubitih.
Pobegli bolgarski rekruti iz srbske armade ustreljeni.
SOLUN, 9. (Kor.) Bolgarski rekruti, ki so dezertirali iz srbske armade, so bili v Bitolju ustreljeni._
Z nemško-francoskesa bojišča.
BERLIN 10. (Kor.) WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. decembra dopoldne.
Pri Souainu so se omejili Francozi včeraj na silen artiljerijski ogenj.
Na vzhodnem robu Argonskega lesa na Vauquois - Bourenilles obnovljeni napad Francozov ni napredoval. Zamrl je v ognju naše artiljerije. Nasprotniki so imeli očividno velike Izgube.
Sovražni Ictalci so vrgli včeraj na mesto Freiburg, ki gotovo ne leži v operacijskem ozemlju, 10 bomb. Škode ni bilo.
Zadeva se omenja tu le, da se konstatira dejstvo, da so nasprotniki zopet, kakor že pogosto od izbruha vojne, metali bombe v mesto, ki se »ne nahaja v operacijskem ozeinSju«.
Vrhovno armadno vodstvo
Pomanjkanje volne.
LONDON 10. (Kor.) Kakor poročajo »Times«, zamorejo tovarne Khaki le težko preskrbovati zadostno množino volne. Iz Avstralije prihaja sedaj 60 ladij manj. Vrh tega so pri izkladanju volne kakor tudi pri transportih zamude. V Franciji se občuti močno pomanjkanje volne. Na Angleže je bil izdan oklic, naj pošiljajo zaveznikom volnate stvari.
Izvršitev v Casablanci nad Nemci izrečene smrtne obsodbe odločena.
BERLIN, 10. (Kot.) Kakor doznajejo večerni listi na pristojnem mestu, se izvršitev smrtne obsodbe, ki je bila izrečena nad nemškimi državljani od vojnega sodišča v Casablanci, odloži. Kakor je znano, se je obrnila Nemčija na amerikansko in italijansko vlado za posredovanje v prid radi tako malenkostne vohunske zadeve obsojenih Nemcev.
Podpore podanikom sovražnih držav v Angliji.
LONDON 10. Vlada naznanja, da zamorejo dobiti sedaj podaniki sovražnih držav podpore, ker ste dali v ta namen avstrijska in nemška vlada s posredovanjem ameriškega poslaništva na razpolago denarna sredstva.
Seia nemškega zveznega sveta.
BERLIN 10. (Kor.) Na današnji seji zveznega sveta Je bilo sprejeto: predloga glede spremembe določil za zasedenje uradniških mest z vojaškim kompetenti, dalje predloga glede najvišjih cen za baker in staro medovino, kakor tudi predloga glede najvišje cene žveplenokisli amonijak.	_
Imerttkl kmres.
NVASHINGTON 9. (Kor.) Iz poslanice predsednika Wilsona kongresu je med drugimi omeniti sledeča mesta: Zagrešili smo veliko pomoto, ker smo ovirali razvoj trgovske mornarice. Sedaj, ko ladje potrebujemo, jih nimamo. Da bi ix>pravili
vse napake, bi potrebovali dolgo časa. Predlagamo zato nakup inozemskih trgovskih ladij, o čemer ste se posvetovali že obe zbornici.
Glede deželne obrambe pravi predsednik: Mi smo sicer oboroženi, nočemo pa izpremeniti Amerike v oboroženo taborišče. V uri nevarnosti se nam ni treba zanašati na obstoječo armado in pa rezervo, ampak na orožja navajeno državljanstvo. Prava amerikanska politika je, da se ustvari sistem, s pomočjo katerega se bo lahko vsak prostovoljno se zgla-seči državljan seznanil z rabo novega o-rožja in se naučil najj)otrebnejših znanosti vežbanja in manevriranja. Nacijonalna garda naj se razvija in ojačuje dalje. Storiti več kakor to, bi pomenilo, da smo vsled vojne, s katero nimamo ničesar o-praviti, izgubili obvladovanje samega sebe. Močno brodovje imamo vedno in je smatramo kot važno obrambno sredstvo. Kdo pa nam pove sedaj, kake vrste bro-dovja naj gradimo?
WASHINGTON, 10. (Kor.) Poročilo Bryansa kongresu pravi: Izbruh evropske vojne je povzročil mnogo težkih problemov. Vsa trgovina in gospodarsko življenje sta močno omajana. Zahvaliti se je le gospodarski sili in kreposti dežele, da omajanje ni imelo resnih posledic. Regularni denarni promet se je zamogel vzdržati. Upati je, da zamore gledati država z zaupanjem v bodočnost. V kolikor prideta v poštev trgovina in industrija, navaja poročilo odredbe, ki so bile odrejene v svrho obvarovanja gospodarske škode.
Pomorsko bitka pri Falb-lambkm otokih.
BERLIN 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: Uradno, dne 10. decembra.
Glasom uradnega poročila Reuterjevega urada je v bližini Falklandskih otokov dne 8. decembra, ob V2 8 zjutraj, angleško brodovje pod poveljstvom admirala Stur-deeja, zapazilo našo križarsko brodovje in je napadlo.
Po angleškem poročilu so se v boju potopile ladje NJ. VeL: »Scharnhorst«, »Gneisenau« in »Leipzig«. Sovražnik je vjel dva naša parnika s premogom. Kri-žarkama »Dresden« in »Ntirnberg« se je posrečilo pobegniti. Baje ju zasledujejo.
Naše izgube so dozdevno težke. Veliko število mornarjev potopljenih ladij je bilo rešeno.
O moči nasprotnika, ki ima baje neznatne izgube, angleški listi nimajo nobenih podatkov.
Šef admiralnega štaba, Pohl.
(Falklandski otoki leže vzhodno od Patagonije v Atlantskem oceanu.)
Vojna v kolonijah.
Japonski proračun.
LONDON 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokija: Japonski proračun izkazuje 55,600.000 funtov šterlingov izdatkov. Vsled nazadovanja dohodkov za 8,100.000 funtov šterlingov, je vlada prisiljena, da zmanjša izdatke za notranje namene.
luski vstala konfora.
PRETORUA, 10. (Kor.) Reuterjev u-rad poroča: General Botha Je objavil poročilo ki pravi: Burska vstaja Je sedaj končana. NajodHčoejši voditelji so mrtvi ali pa ujeti. Ostalo je le še nekaj malih razkropljenih tolp. Dočim zadene krivce pravična kazen, se moramo izogibati maščevalne politike. Naša sedanja naloga je, da nastopimn proti Maritzu in Kaempu, ki sta pobegnila na nemško ozemlje in nam grozita od tamkaj z vpadi
VoJm s Turčijo.
Turška zahvala Avstriji za prispevke za Rdeči polmesec.
CARIGRAD, 10. (Kor.) »Tanin« se v uvodnem članku iskreno zahvaljuje za vse v Avstriji nabrane preispevke za Rdeči polmesec, med katerimi se nahaja tudi znaten prispevek Njega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa, ki je vzbudil v monarhiji posnemanja vreden vzgled.
Pri tej priliki dokazuje »Tanln« identiteto interesov Avstrije in Turčije, ki naprav-Ijajo prijateljstvo med obema državama, ki zavzema od dne do dne prisrČnejše oblike, za popolnoma naravno.
Članek zaključuje s ponovnim zagotovilom, da bodo Turki v očigled takim izkazom simpatij izpolnili svojo dolžnost z vso odločnostjo in samozataje van jem.
Uhod turških čet v Sautschbulak.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Kakor je povzeti iz uradnih poročil, so bile sprejete turške čete, ko so korakale v mesto Sautschbulak, od ulemov in tisočero muzelmanov. Po stari navadi so se darovali kozliči. Reis til Ulema je opravil molitev za turško zmago. Nastavljene so bile otomanske oblasti in odrejene naredbe v svrho vzdrževanja.
Ali paša o uspehu proklamacije svete vojne.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Emir Ali paša, podpredsednik turške zbornice, je izjavil v nekem interwiewu z zastopnikom nekega turškega lista, da je vzbudila proklamacija svete vojne v Damasku veliko navdušenje. V Siriji so pripravljena vsa plemena, da zgrabijo za orožje.
Ali paša je poročal tudi o vojni njegovega brata Abd el Malika proti Francozom v Maroku. Drugi brat Ali paše, imenoma Emir Halid, ki je v francoski aližirski armadi major in ki se mu je s tem, da je hli-nil, da se hoče udeležiti vojne na strani Francozov, posrečilo oborožiti precejšnjo armado, se je združil s Senusi in je sedaj na potu v Egipt.
Počaščenje Goltz paše v Turčiji.
CARIGRAD, 9. (Kor.) Povodom objave včerajšnje pozdravne note, ki jo je na čast Goltz paši objavil vsak znameniteji list, piše »Sabah«: Turško časopisje goji največje simpatije za feldmaršala Goltza. Ker je največji vojaški pisatelj sedanje dobe, zavzema v časopisju vseh civiliziranih narodov spoštovanja vredno mesto: »Oboroženi narod,« pravi list, je dosegel v lastni deželi največje spoštovanje. Ni ga oficirja v turški armadi, ki ne bi čital tega dela in si pridobil tudi kako korist. Prepričani smo, da goji von der Goltz paša tudi enake simpatije do naše dežele, kakor mi do njega.
Hine o& Crnomorskih pristanišnu.
PETROGRAD 10. (Kor.) Vlada je naznanila nevtralnim državam, da je bila iz vojaških vzrokov prisiljena, pred ruskimi in turškimi pristanišči položiti mine. Vlada meni, da je to za nevtralni pomorski promet v Ornem morju pod okolščinami zelo nevarno. Vsekakor pa odklanja vlada vsako odgovornost za nezgode, ki bi za-mogle biti povzročene po minah, položenih v ruskih in turških pristaniščih.
Šef nemškega vojaškega odposlanstva v Carigradu, Liman pl. Sandern o položaju v Egiptu.
BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) List »Pesty Hirlap«priobčuje neki pogovor svojega ca-rigrajskega dopisnika s šefom vojaškega nemškega odposlanstva, Limanom pl. Sandern, kateri je izjavil takole: V Egiptu stoje dosedaj samo turške predčete. Ravnotako razveseljivo je, da so prodrle dosedaj njihove prednje straže do sueškega prekopa. Vendar pa stanje v Egiptu ni lahko. Angleži se ne vojskujejo samo z vojaki, temveč tudi z denarjem, s podkup-1 je van jem in vohunstvom. Potom svojih brezžičnih brzojavov ob obrežju so v ved-nem stiku z mornarico in lahko pazijo na vsak korak Turkov. Vendar lahko upamo, da obračunamo z Angleži v Egiptu kljub velikim težkočam. Razpoloženje ni prijazno Angležem. Nepretržno se dogajajo večji ali manjši upori. Turška armada je veliko boljša sedaj kakor v balkanski vojni. Posebno se je skrbelo za to, da sanitetna in preskrbovalna služba deluje izborno.
Povratek italijanskega poslanika na Dunaj.
DUNAJ, 10. (Kor.) Italijanski poslanik, vojvoda avarnski, se je danes iz Rima povrnil semkaj.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ, 10. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne v avdijenci: Tajnega svetnika in velikega prijorja suverenskega malteškega vitežkega reda, Rudolfa grofa Hardegga, generala kavalerije Rudolfa pl. Brudermanna in generala pehote Mori-ca vit. Auffenberga, kakor tudi deputacijo orožarne Škoda.
Cesarska naredba glede konkurzne izpod-bijevalne pravice.
DUNAJ, 10. (Kor.) S cesarsko naredbo, ki izide jutri, se uravna na novo konkurz-na izpodbijevalna pravica ter se uvede po-ravnavno postopanje izven konkurza.
Dunajski župan dr. Weiskirchner čestital nadvojvodu Frideriku k imenovanju feldmaršalom.
DUNAJ, 10. (Kor.) Zupan dr. VVeiskirch-ner je naslovil na nadvojvodo Friderika ob priliki njegovega imenovanja feldmaršalom prisrčno brzojavno čestitko.
Armadno poveUe nadvojvode Friderika.
DUNAJ, 10. (Kor.) Njegova c. in kr. Visokost, nadvojvoda Friderik, je izdal sledeče armadno povelje:
Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo me je blagovolilo imenovati z Najvišjim lastnoročnim pismom za feldmaršala.
Vojaki! Vi ste mi priborili z vašim brez-primernim junaštvom to najvišjo vojaško čast. Z upravičenim ponosom zamorete videti v tem izrednem odlikovanju svojega vrhovnega poveljnika, da je blagovolilo Nj. Veličanstvo najmilostneje priznati vaše skoro nedosežne napore, da zadržlte sovražnika.
Vojaki! Izvršili ste občudovanja vredne čine, toda sovražnik še ni premagan. O-srečujoča zavest zadovoljstva našega najvišjega vojskovodje vam podeli novo moč. Že se majejo vrste sovražnika, še zadnji naskok in sovražnik bo pobit.
Z bogom za cesarja, kralja in domovino. Naprej!
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.
Zdravstveno stanje cesarja Viljema.
BERLIN, 10. (Kor.) Stanje cesarja Viljema se je znatno zboljšalo. Katar pone-huje in tudi temperatura se zmanjšuje.
Imenovanje izvanrednega angleškega poslanika pri Sv. Stolici v Rimu.
RIM, 10. (Kor.) »Osservatore Romano« poroča: Angleški minister za zunanje zadeve Sir Edvard Grey se je radi podelitve agrementa od strani papeža glede imenovanja Henryja Horvvarda izvanrednim poslanikom in polnomočnim ministrom Velike Britanije pri sv. Stolici obrnil do kardinala-državnega tajnika.
Državni tajnik je odgovoril, da papež odobruje imenovanje.
Vstaja v Maroku.
CARIGRAD 10. (Kor.) Vodja vstaških Marokancev Abd el Malik, sin velikega alžirskega glavarja Kada, je poslal svojemu bratu Emir Halid paši, ki je včeraj dospel semkaj, pismo, v katerem razkriva svoje veselje nad tem, da se uresničujejo njegove dolgoletne sanje in da vstaja nova zora na svodu islama.
Prvi vspeh 20letnega pripravljanja je našel odmev v strelih v Casablanci osvojenih baterij. Francozi se v Maroku ne morejo braniti, ker razpolagajo samo z neznatnimi vojnimi četami. Francozi, kojlh morala je popolnoma omejena, so v zadnjih bojih izgubili 700 mož mrtvih In ranjenih.
Diplomat Wiliam Rockhill na potu v Peking umrl.
LONDON, 10. (Kor.) List »Times* poroča iz Honolula: Znani diplomat W!liiam Rockhill, ki je bil svoječasno poslanik v Petrogradu in Carigradu, je tukaj na potovanju v Peking, kamor je bil odposlan kot svetovalec Juanšikaija, umrl.
Potovanje Cailauxa v Rio de Jainero.
KOPENHAGEN, 9. (Kor.) Pariški »New Jork Herald« objavlja prihod Cailauxa v Rio de Janeiro, kjer je bil oficijelno vspre-jet. Smoter tega potovanja je, da se sklenejo kupčijske zveze glede živil in industrijskih izdelkov, katere so Francozi dobivali prej iz Nemčije.
Izjava grške vlade glede Kavale.
KOPENHAGEN, 9. (Kor.) Reuterjev u-rad doznaje iz verodostojnega vira, da Je grška vlada izjavila odkrito, da ne sprejme nobenega predloga glede Kavale in da bi tudi ne trpela« da bi se Grška odrezala od Srbije.
Žitni trg.
VRATISLAVA, 10. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 20.40.
DUNAJ, 10. (Kor.) Najvišje določene cene, ki so stopile z današnjim dnem v veljavo, so povzročile, da ni bilo nobene kupčije. Vse čaka na to, kako se razvije zadeva.
Zbližanje Vatikana in Francije.
KOPENHAGEN 10. (Kor.) Iz Pariza se poroča: V gotovih francoskih krogih delujejo živahno za zbližanje z Vatikanom. Paul Bourget opozarja vlado na potrebo nadaljnega izvrševanja protektorata nad katoličani v orijentu s posredovanjem Vatikana. Bourget naglaša tudi potrebo, da
Stran K.
„EDINOST" Stev. 313.
V Trstu, dne 11. decembra 1914.
v*ak votak n* fronti verske pripomočke In da & moli po vseh cerkvah rnmckk Bourjfet Izjavlja, da bi se držav-Č0L ifl D< vzpostavi] zveze z Vatikanom, kr* asSrega patrijota in bi si pri-fdMl trtjno zaaiatfo.
t De j ir
DUNA-L i (k (Kor.) Član gosposke abor-clce, đenn.lajni svetnik, je umrl.
Nesreča pri delu. JNA J, 10. (Kor.) V Mann worthn pri lamendu se je pri neki v delu se na-«tavbi danes zjutraj podrla neka ti^Jcdja In zasula več delavcev, »poldne ie bil izvlečen 1 mrtvec in 3 Mko ranjeni. Delo se nadaljuje in ne ve se, ako se pod zasutino ne nahaja še kaj balavce v.
Vznemirjenja«itoIUL
Be da se tajiti, da se v Italiji začenja ovijati neko vznemirjenje radi položaja Italijanskih čet v Libiji. To vznemirjenje se je bilo sicer že pojasnilo, ko je Turčija posegla v evropsko vojno in se je razlaialp s tem, da bi pansJamistiško gibanje moglo poseči tudi v Libijo. No, tedaj so izjave Turčije in pa zagotovila, ki jih Je guverner Cirenajke osebno podal v Rimu, pomirile javno mnenje. Razun tega je delovalo pomirjevalno dajstvo, da se je zdelo, da se sekta senusijev prej obrača proti Angliji, ali pa da bo mirovala.
Tem holj preseneča sedaj vest, da hoče italijanska vlada kar hkratu umakniti svojo garnizijo iz Fezzana, najjužneje krajine Tripolitanije ter da je to odredbo utemeljevala s tem, da med tainošnjim zamorskim prebivalstvom »sveta vojna« pridobiva pristašev. Vznemirjenje je še povišala vest, da se je na zapadu Tripolitanije, na kraju torej, ki je najbolj oddaljen od Cirenajke od Cirenajke, vršila krvava bitka, kar da Je tudi znak povečanega delovanja domačih upornikov. Vlada ostaja sicer mirna, ker misli, da bo mogla s svoji-Cii južnimi posadkami in s proglašenjem Obsednega stanja krotiti taka gibanja. Drugače pa je z javnim mnenjem v Italiji. Ce bi se množili napadi od strani domaČih elementov na italijanske karavane in oddelke čet, bi to gotovo jako neugodno delovalo na javno mnenje, kor bi bilo uverjeno. da so ti napadi panislamistlčne naravi. A od tega prepričanja bi bil le mal korak do o-zlovoljenja proti Turčiji. A pri takih za pletljajih med državami je kakor pri prepirih v ravadnem življenju po tistem zna-pem reku: beseda da besedo! Zlasti v težkih časih splošrjh napetosti, razburjanja. Skrbi vsakega za svoje lastne interese, se pač ve. kje m kako se navskrižja začenjajo, nikdar pa se ne more vedeti: kdaj in kako končalo! Zato pa vsako vznemirjanje javnega mnenja v Italiji dela težke skrči javnemu mnenju vse Evrope. In zato se tudi sedaj vse Evrope s skrbjo obračajo v Italijo.
0	naravi In poteka sodobne vojske
piše »Zeit«:
Odvadili smo se, da bi, čim čujemo o začetku bitke, že hoteli izvedeti, kakov je nje vspeh. Sedaj poznamo menjajoče se faze. ki nastopajo tu: napredovanja in u-mikanja. obkoljenja, izpreminjanja krila, dokler se vojski neizogibno ne »zakoplje-U«, kar zaustavlja bitko na nedoglednih aolgih črtah. Celo izdatni delni vspehi ne vtbuiajo še vere, ki jo je nešolana naivi-teta prvih vojnih tednov smatrala za sa-moobsebi umevno: da stojimo morda že pred odločitvijo. Odločitve z enim samim udarcem, pa naj bi bil zadan še tako silno in le tako srečno, si sploh ne smemo misliti ob velikanskih proporcijah te vojne. Kaj je bilo onih par zborov, s katerimi je bil Mac iMaJion obkoljen pri Sedanu (fran-cosko-nemŠka vojna 1870-1871), ako jih primerjamo z vojskami, ki stoje sedaj na bojišču in katerih veličina že radi terena, ki ga zavzemljejo. popolnoma izključuje take dramatične efekte. Sredstva sile, s katerimi se sedaj deluje, zaloge človeške moči in vojnega materijala, se ne dajo iz-crpiti t eno samo bitko, pa naj izpade že kakor hoče. Ta vojna p* gre za izcrplje-o]em. To je Izkušnja o stanovitnosti in vztrajnosti, o zmožnosti odpora, o sposobnosti ta neprestano notranje pomlajevanje in obnavljanje borečih se narodov, taio pa ne smemo, ko nas je že potek voj-fle naučil brzdanja fcvcev m potrpežljivega Čakanja, zapasti v Nasprotno pogreško nfc sme naše zanimanje otopeti in naš
1	a ■■■!■■	i' PODLISTEK
duh obnemoči. Ker ne sme v teh bitkah brez kraja vojak obnemoči in ne sme napor njegovih telesnih in duševnih sil niti za trenotek odnehati, tako se moramo tudi mi, ki smo ostali doma, neprestano zavedati velike naloge, ki jo moramo izvršiti: trdnega vztrajanja v nevarnosti in izkušnji, v vedni požrtvovalnosti, zaupni u-danosti do stvari domovine. S tem moramo pokazati v prvi vrsti, ali in kako nas je vojna vzgojila.
Potrebna lekcija je to nestrpnežem.
indUd o FrandJL
V »Times« opisuje neki indijski Anglež o izredno velikih težkočah, ki jih imajo Angleži z oskrbovanjem indijske pomožne armade. Obiskal je indijsko taborišče v bližini Boulogna in se je znašel takoj v oni čudoviti atmosferi, ki jo je najti samo na bregovih reke Ganges.
Čreda ovac in dolgobradatih koz, gnanih od muslimanov, ki jih je bilo ravno toliko kakor živali, preko francoskega boulevarda, to je bil moj prvi vtis. Slišal sem jih govoriti v njihovem Jeziku, ki ga nihče ne razume. Nato sem prišel v indijsko pekarno, ki se odlikuje po umazano-sti. čudovito vzdušje prihaja iz ognjev in rjave postave so izgledale kakor kaki strahovi. Bili so vsi ozebljeni, Čeprav je bila temperatura še vedno za par stopinj toplejša kakor po zimi v domačem Pend-šabu. »Kako vam ugaja podnebje,« sem vprašal. »Sahib,« je rekel eden prestrašeno, »solnce čepi tri dni za oblaki in se noče pokazati, zemlja pa je mokra.«
Iz liste različnih kast in ver, iz katerih obstoji indijska ekspedicijska armada, je takoj razvidno, kdor pozna vzhod, kako težavno je oskrbovanje teh ljudi. Ourkasi, Raj puti in drugi Hindi jedo samo kozje in ovčje meso in še to samo tedaj, če je žival zaklana po predpisih vere. Hindu se goveje meso tako studi, da mu postane slabo že, če se ga samo dotakne. Vendar pa vrsta mesa ne dela ravno največjih tež-koč, ampak poseben način, kakor je treba žival zaklati in jo pripraviti. Videl sem v neki stari delavnici na dvorišču velikanske črede koz iz vseh delov Francije, iz Korzike in Sevenov, dolgobradate iz Pi-renejev in iz kamenitega Languedoca. Da ljudje vedo, če jedo čisto ali nečisto meso, skrbe za to od čet izbrani mnogoštevilni zaupni možje, ki ubijejo potem žival, naj so že mohamedanci, Siki ali Hindi, po njihovem starem običaju, jo označijo s posebnim znamenjem kot čisto in odpošljejo tako tovarišem v strelne jarke. Vendar se ne sme nobena žival zaklati v bližini fronte, ker bi že sama bližina mohamedan-ske klavnice onečastila Hinde.
Za pijačo dobe indijske čete porcije ruma; toda mohamedanci, ki jim prorok prepoveduje alkohol, dobe posebne porcije čaja in sladkorja. Vsak indijski vojak dobi na teden dva paketa s cigaretami. Celo oskrbovanje transportnih živali na-pravlja velike težkoče, kajti indijski osli in konji nočejo žreti sladkega angleškega sena, amkak zahtevajo svojo krmo, suho razrezano slamo. Pred kratkim se je raz-motrivalo o vprašanju, ali bi se ne dalo lahko morda indijskim polkom tudi zmrznjeno meso. Oficirji si v tem oziru niso bili na jasnem in so smatrali, da je bolje, da se vpraša moštvo samo. Subadar, ki je odgovarjal za druge, je zgrbančil zamišljeno svoje obrvi in rekel potem: »Mislim, Sahib, da bo polk jedel zmrznjene ovce, pod pogojem, da je vedno eden od nas navzoč, da vidi, kako zmrznejo živali do smrti.«
Rožne politične vestL
Stanje poljedelstva na Francoskem. Minister za poljedelstvo Ferdinand David je izjavil sotrudniku »Petit Parisiena«, da je položaj poljedelstva na Francoskem ugodnejši, nego je bilo pričakovati. Letina žita je zadovoljila in setev pšenice, rži in ovsa kaže le malo zmanjšanje nasproti letu 1913. »Temps« poudarja, da primanjkuje semena sadkorne pese. Sedem desetin potrebščine na semena se je naročalo doslej iz Nemčije, 2 desetini iz Rusije in eno desetino iz Francije. Francoski viri pa so vsed nemškega zasedenja še veliko manjši, uvoz iz Rusije radi vojnega položaja nemožen, razun po ovinku preko Vladi-vostoka in Amerike. Vlada mora kolikor možno hitro ukreniti odredbe, da se pride v okom zelo težkim posledicam te neprilike.
Madame Bovary
Začula je korake na stopnicah; to je bil Leon. Vstala je in vzela z omare robec, da bi ga obrobila. Ko je vstopil, se je zdelo, kakor da je vsa zatopljena v svoje delo.
Zabava se ni hotela prav razviti, ker jo je gospa Bovary od časa do časa prekinjala in ker je on prišel v zadrego radi
?Jenega vedenja. Sedel je na nizkem stoiku ob njenih nogah in se je igral s koščeno škatljo za šivanke. Ona je pridno vba-dala iglo in je z nohti gladila robove.
Ni več govorila in molčal je tudi on, še bolj v zadregi radi njenega molka, nego radi njenih besed.
»Ubogi mladič!« si je mislila. [ »Kai sem vendar napravil?« se je vprašaj.
Slednjič ji je povedal, da odpotuje prihodnje dni v Rouen po opravkih.
»Vaša naročnina za muzikalije ie potekla, aH naj jo obnovim?«
»Ne,« je odvrnila.
»Zakaj ne?«
»No, ker . . .«
Namrdnila je ustnice in je počasi vtaknila nitko v šivanko.
To dek> ga Je srdilo. Saj so jo morali boleti prsti. Prišla mu je na um galantna opazka, toda ni se upal jo izgovoriti.
»Ali hočete torej opustiti?« jo je vprašal
»Kaj?« je vprašala živahno, »glasbo? Da, ti ljubi bog! Ali mi preostane časa za to, če hočem skrbeti za hišo, za moža in Če hočem izvrševati drage dolžnosti, ki so vendar prve.«
Pogledala je na ura Karel se ni še vt-nil; delala se je, kakor da je v skrbeh, in je venomer zagotavljala, da je dober človek.
Pisar je vedno imel rad gospoda Bo-
vary; toda nežni občutki njegove soproge so ga neprijetno dirnili.
Kljub tema se je pridružil njeni hvali zatrjujoč, da so vsi, zlasti lekarnar tega mnenja.
Makslm Gorkl pri ranjencih. Iz Budimpešte se poroča: Neld odvetnik iz Szabadke, ki je bil ranjen na severnem bojišču in je prišel v rusko vietništvo, je pisal iz Moskve svoji družini sleaeče pismo t Najprej so nas prepeljali v bolnišnico v Vartavo. Odtu so nas transportirali naprej. Tako sem prišel končno v neto) bolnišnico Rdečega križa v Moskvi. Bolnišnica služi v mirovnih časih kot rekvizitno skladišče za moskovsko narodno gledališče. V našo sobo, v kateri ležim skupno z dvema ruskima in ogrskima oficirjema, pride vsak dan jako interesantno izgledajoči gospod. Z njegovega obraza odseva sama dobrota, potem velika inteligenca in sočutje. Njegova obleka je tako priprosta, kakor kakega navadnega ruskega obrtnika. Oospod obiskuje vsak dan vse ranjence in se informira pri strežnicah po stanju ranjencev in bolnikov. Strežnica, hčerka nekega višjega ruskega državnega uradnika, me je vprašala nekega dne, potem ko se je imenovani gospod odstranil, v francoskem jeziku : „Ali veste, kdo je ta gospod v sivi obleki? Maksim Gorki!44 Strežnica mi je dalje pripovedovala, da vzdržuje Maksim Oorld sam na lastne stroške bolnišnico s petimi posteljami, kjer prebije včasih cele noči med ranjenci, U jih neprestano tolaži.
Guverner baron Korff v Berlinu. — lz Berlina se poroča: Varšavski guverner Korff, ki so ga, kakor pano, pred nedavnim časom vjele nemške čete pri Kutnem, se je mudil včeraj v Berlinu. Prispel je v Berlin svodim adjutantom in šoferjem, ki sta bila istotako vjeta, pod vojaškim nadzorstvom. Tu ga Je pričakoval avtomobil poveljnika. S kolodvova so se peljali gospodje v hotel Central. Baron Korff je bil jako bled in je pozdravil ravnatelja hotela, Id ga pozna že iz njegovih prejšnjih obiskov v Berlinu. Zavili je čisto navadno večerjo in šel tako] spat. Danes zjutraj je odpotoval v Celle, k er bo stalno interniran.
Sličice lz vojne.
Mesto Hlndenburg. Iz Zabrza v pruski poljski Šleziii se poroča: Tukajšnje občinsko mČelništvo Je dobilo iz glavnega stana sledečo brzojavko, datirano z dne 4. t. m.: Občinskemu predstojništvu naznanjam naj-udanejše, da je njegova ekscelenca, general-feidmaršal pl. Hindenburg dovolil, da se pri izpremembi imena vaše občine, izvoli njegovo ime. Vendar pa ekscelenca pripominja, da noče nikakor posegati v pravice kraljeve vlade, ki je v to pristojna. L Craemer, stotnik in prvi adjutant. — (Zabrze je okrožno glavno mesto v pruskem vladnem okraju Oppeln s približno 70.000 prebivalci.)
Letalec Brindejonc de Moollnals v nemškem ujetništvu. Iz Curiha se poroča: Švicarski listi poročajo iz Rima: Francoskega letalca Brindejonca de Moulinaisa so Nemci vjeli. — Brindejonc de Moulinais je eden najznamenitejših francoskih letalcev. Postal je slaven zlasti radi tega, ker je dne 10. junija 1913 tekom enega dneva preletel progo Pariz-Berlin-Varšava in letel potem v naslednjih dneh preko Dfinaburga, Petrograda, Re-vala, Stockholma, Kopenhagna in Hamburga nazaj v Pariz.
Ženski vojak. Kakor poroča „Koenigs-berger Volkszeitung" iz Konica, so našli tamkaj med novo došlimi rekruti tudi mlado dekle. Bila je 18-letna Klara Bahlo z Inster-burga v Vzhodni Prusiji. Odšla je z ostalimi vzhodno-pruskimi begunci v Danzig-Lang-fuhr. Ona ni hotela živeti od miloščine ljudi. Vrh tega je kar hrepenela po tem, da se udeleži vojne. Sklenila je, da si da porezati lase, preskrbela si je moško obleko in se pridružila četi vojakov, ki je šla proti Ko-nicu. Tam je dobila vojaiko obleko, je napravila vse vojaške vaje In pohode, ne da bi kdo vedel, da je v lepem, nežnem novincu skrita deklica. A konečno se ji vendar ni posrečilo, da bi se odtegnila zdravniški preiskavi, tako da se je v zadregi sama razkrila naredniku. Vse prošnje, da bi jo pustili Še naprej pri vojakih, so bile brezuspešne. Vtaknili so jo zopet hitro v žensko obleko, nakar so ji dovolili, da se izvežba za bolniško strežnico, kar se je tudi zgodilo. — Hrabra deklica se nahaja sedaj v udanskem.
DomaČe vestL
Zaustavljenje „Narodnih Listov", javili smo že, da je izhajanje praških »Narodnih listov" zaustavljeno za dobo osmih dni. O vzroku tej odredbi poiočajo; da so bili .Narodni Usti" večkrat posvarjeni in so kljub temu večkrat prekoračali cenzuro. Odgovornega urednika da so zaprli.
»Da, on je najboljši soprog!« je ponavljala Ema.
»Prav gotovo,« je dejal Leon in je jel nato govoriti o gospej Homais in njeni površni obleki, čez katero sta se večkrat skupno smejala.
»To ničesar ne pomeni,« ga je prekinila Ema. »Dobra gospodinja ne utegne misliti na elegantne toalete.«
Nato le zopet molčala.
Tako je bilo tndi v, prihodnjih dneh. Njena govorica, njeno obnašanje, vse se je naenkrat izpremenilo. Pridno je skrbela za hišno gospodinjstvo, zahajala redno v cerkev in je strožje postopala s posli.
Hčerko Berto Je vzela od dojilke zopet k sebi. Felicita jo je morala vsakikrat, če je bil kdo v obiskih, prinesti v sobo, in gospa Bovary Jo je nato slekla, da so lahko občudovaU njene nežne ade. Delala je, da ljubi otroke nad vse drago: punčka da je njena tolažba, njeno veselje in sreča. Stiskala jo je k sebi in jo božala do preti-ranosti, kakor Sachette y »Notre-Dame de Pariš«.
(Dalje.)
Pošfljatve bolnim In ranjenim vojakom. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se oddajajo pri poštnih uradih tudi lahko zasebni zavitki za bolne in ranjene vojake v bolnišnicah v Galiciji pod istimi pogoji, ki so bili naznanjeni v dopisu c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva, ki smo ga objavili v Št. 310 jutranje „Edinosti dne 8. t m. pod naslovom „Vojno-poštne pošiljatve.*
Člani podružnice NDO. pri Sv. Ivanu so vabljeni na pogovor, danes, ob 8. zvečer v prostorih „Narodnega doma-.
Šentjakobsko delavstvo opozarjamo, da priredi „Narodna delavska organizacija- v nedeljo, 13. t m. ob 10. dopoldne shod v dvorani ,Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. Shod je važen, ker je dnevnem redu vprašanje strokovne organizacije, draginje in brezposelnosti.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti Brunon Rudež od 1. nadomestne stotnije 97. pešpolka, Marij Zupančič od 2. baterije 22. domobranskega topničarskega polka, Josip Godina od 2. stotnije 87. pešpolka in črnovojnik Josip Seifer. Odpuščeni so pa bili Jurij Faroone in Josip Robič, ki sta bila poslana nazaj k svojim četam, Nikolaj Krzyk, ki je bil poslan v zdravilišče v Portorose, ter Alojzij Podhostnik, Matej Gasparini, Vidič Anton, Andrej Rustja, David Levi Minzi, Alojzij Perentin, Josip Marančina, Stradiot Ivan in Anton Marinič, ki so bili vsi poslani v pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane". — V pomožno bolnišnico „Av-stro-amerikane" so bili poleg že gori imenovanih, iz mestne bolnišnice poslanih sprejeti še Maksimilijan Tinskv od 7. pešpolk2. Anton Kalčič od 7. pešpolka In Ivan Pitacco od 5. domobranskega pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Fran K tu man, Josip Mathias, Josip Šircelj, Josip Čehovin, Florijan Smukovec, Ivan Knap, Cok Josip (od 97. pešpolka, doma lz Trebč). Bernard Schiavuzzi, Ivan Haffner in Josip Cemivani. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Ein-tracht* so pa bili sprejeti Josip Furlanič in Josip Devetak od 2. stotnije 7. mejoobramb-nega bataljona, Peter Cadenaro od 5. stotnije 5. domobranskega pešpolka, Anton Baje od 2. stotnije 7. pešpolka, Josip Mendizza od 4. stotnije 5. domobranskega pešpolka in Rudolf Pernarčič od 8. stotnije 97. pešpolka.	_
Zbesnelež. Marko Misculin, ki stanuje v ulici di Pozzachera št. 2, je revež hroin in živi od miloščine. Nesrečnež nosi na prsih lajno, ki igra kakih 5 ali 6 komadov, katero navije in se potem ustavi na kakem vogalu, kjer je več prometa, da dobi par krajcarjev. Včeraj predpoldne se je bil ustavil v ulici Giulia. Marsikak krajcar je bil že dobil od mimoidočih, ko je naenkrat prihrumel nadenj nek človek, ki ga je brutalno pahnil in ga podrl na tla ter mu potem popolnoma pokvaril lajno. Ta prizor je privabil na lice mesta več ljudi in slednjič tudi redarja, ki je nesrečnega Misculina rešil iz rok onega zbesneleža, katerega je seveda aretiral in odvedel na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci. Tu je pa aretirani, ki je 56 letni težak Ivan Ivančič, skočil proti službujočemu policijskemu uradniku in ga hotel dejansko napasti. Priti je moralo nič manje nego šest redarjev, da so zbesne-lega Ivančica vkrotili, ga zvezali in spravili na varno. Ne ve se še, je li bil Ivančič pijan, ali je morda nesrečnež zblaznel.
Umrli so: Prijavljeni dne 10. t. m. na mestnem fizikatu: Gregorutti Ivanka, 55 let, ul. G. Gatteri št. 13; Gjugovac Matej, 53 let, Greta št. 426; Serbo Gverin, 3 mesece, ul. del Boschetto št. 40; Miani Viktor, 10 mesecev, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 303. — V mestni bolnišnici dne 7. t. m.: Mušković Anton, 27 let; Kavčič Ivan Marija, 84 let; Corsi Lovrenc, 71 let; Magnan Anton, 70 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 8. t. m.; Ruzi-canin Ivan, 29 let_
krovi.
—	Ženski podružnici CMD. darujete v počeščenje spomina blagopokojnega g. Ant. Posege primenulega v Gorici, gospici Ljudmila Ledevčič 5 K in Olga Ledevčič 2 K. Skupaj 7 K.
—	Za „Božićnico" so nadalje darovali: Davorin Majdič 3 K, stava dr. Gregorin-Mahkota 2 K, Msgr. Kosec 20 K, N. N. 20 K, dr. Mandič 5 K, (II dar) g.a Mar. Dollenz 2 K, g a Udi Kalister 10 K, Anton Kalister 20 K (II dar), A. Levac 10 vin., A. Ražem 20 vin., Vaierija Mikuletič 1 K, Katarina Skrinjar 40 vin.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi.
10% čistega dobička daje CiriJ-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC <& Co.> ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne! Commercio).! "
HALI OGLASI ss
m računajo po 4 Btot. besedo-Mastno tipkan« b«»ede se računajo enkrat več. — NajmanjSa • pristojbina zntla 40 •totink. :
S
se odds takoj gospo (ta aH gospici. - L hod pro«t. Ulica Solitario 16, vrata 22	1234
Heblovana sobo
Žrebanje
III. avstrijske razredne loterije se vrti dne 21. decsmbra t. 1. Srečke se dobivajo pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu, ulica Caserma fltv. 11, katere tudi razpofiilja proti nakazilu zneska od K & za Va, K 10 — za l/4. K 20'— za V* in K 40'— za celo srečko.	1239
Hotel Balkan
vrataiju Hotela.
sprejme učenke za kuhanje. Pojasnila od 8—9 zjutraj pri
1240
Pertot, urar,
ulica Stadion čt. 26 ! 1
1209
Buffet Klun
v ulici Squero Nuovo 6tev. 17, toči kraški teran po Kron 1 04.
1228
v ulici San Marco št. 35, toči kraflki teran prve vrste po Kron 1/04 ter vipavska in istrska vina.	1229
Gostilna
fAlAMA Mil A Stot. 66, Stisnjeno rumeno stot.
Kleno mllO 78, Sveče znamke Rojal 500 amo v stot. 68, Milo glicerin kilogram K 1 68. — VY & Comp., Trst, Telefon št. 21-19. 1227
S
m mm ||M|| CCAfl ** odda v sredini mesta ve-LW nruil 33Utl liko stanovanje z vsem pohištvom in podnajemniki. — Ulica Nuova štv. 22,
1. nadstropje.
4014
Učiteljica
Stadion št, 9, popoldne.
v'jolina z absolviranimi vešča slovenščine, III. nad., levo, vrata 11 od 4 do ti
1233
študijami, podučuje. Ulica
Pet mladih molznih Krau
najboljših pasem (Oberinthal), prodajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-ralnega oddelka Edinosti.	4014
= SVOJI K SVOJIM I ==
_ Ferdinand (fomfinf |
| Trst, ilica Molio a veoto i Rocol) 251
S priporoča cenj. občinstvu svojo —
I trgovino lestuln:: In i I Kolonijalne^: Masa |
SS kakor tndi ŽGANJARNO. 5E
H
L
Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne.
II lil
Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št- 20
PreUfllflica or fn drasocenojtl
G. BUCHER
(«x dna	vafcjata)
Trst &2Ti>COKO a. 35.
Bogati isber zlatanioe, srobraine, dragooe-mosti in ftepnih ur.	in menja »Uro
al*to in tndi erebro m norlai prađmeti — Sprejema naroČbe in poprftrga vMfaonstne
srebrnine, zlatanine, kakor tudi lapo« ur*-
Potrtega srca naznanjamo sorodnikom in znancem smrt naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere, gospe
Morile Kml
Pogreb drage pokojnice se vrši v petek 11. t m. ob 3 popoldne naravnost na pokopališče. TRST, dne 9. decembra 1914.
ŽALUJOČE RODBINE:
Kovat Uranu, pl VaMersteln, Primiar, Cossatta, Mnellldi.
Brez posebnega obvestila.
PEKOVSKI MOJSTRI IN TRGOVCI I! SS52
_________ja poskulnio. In prt^rKanl bodal«, da NOVA
TMttVrMa Mahijt samo zaJamCano (Ista drote is vln-MaJfUtaji« Mmo fin oo nMdh canah. —	— Svoji k svojimi
E. SUBAN