SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugosiovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu. ali pa goriški viničar furlanskemu". Ivan Cankar KRŠČANSKA KULTURA-NE KLERIKALIZEM Marksizem kot izključni nauk o družbenem razvoju je bil zavrnjeni z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospodarskimi in zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel čapek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kol odrešilni dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi imel preroštvo in.... vso vednost in.... vso vero. .. ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.... Ljubezen je potrpijiva, je dobrotljiva.... se ne da razdraziti, ne misli hudega: se ne veseli krivice, veseli se pa resnice.... Ljubezen nikoli ne mine. .." Sveti Pavel LETNIK XVIII _VOLUME XVIII 1. SEPTEMBER 1967_Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada._ŠTEVILKA 9 — NUMBER 9 Družina -sredisce mednarodnega zanimanja unovini kakor tudi po: y dobi, ko doživlja individua- lagi, ker so predavali mednarod- tinentu, ki ima posebno mini- dvestoletnico pokrist- Mistična miselnost zapadnega , no priznani strokovnjaki s pod-1 strstvo za družino. nanajst stoletij je po- j svela dokajšnjo revizijo, se veča i ročja družine. Kanadčane so za-j K da . ^ yeč socialnih Rev. France Turk SLOVENSKI ZAVOD V RIMU —JUBILEJNI SPOMENIK SLOVENSKE VERE Letošnje leto slavi slovenski narod v domovini kakor tudi po; svetu tisočd janjenja. d>v£ ■teklo, odkar je bil slovenski na- tudj zanimanje za temeljno ce-: stopali strokov njaki kot Reube-n rod vključen v Kristusovo Cerkev. iDvunjast stoletij je minulo, odkar so se slovenskemu narodu odprli živi studenci milosti Kristusovega odrešenja. Za tako pomemben in' važen jubilej je pač primerno, da ga ne le zunanje prebavimo z raznimi verskimi prireditvami, marveč da postavimo vidni spomenik, ki bo še poznim rodovom živa priča o ikšrčainuki in katoliški zavesti slovenskih rojakov, raztresenih Sirom sveta, pa vendar tesno povezanih v živi veri in apostolski gorečnosti. Zamisel slovenskih škofov, ki so z veliko množico svojih vernikov v preteklem mesecu aprilu romali v Večno mesto, kot znak hvaležnosti za dar svete vere in javnnega izpričan j a vdanosti apostolskemu sedežu, je, da bi slovenski rojaki sirom sveta zbrali denarna sredstva za gradnjo Slovenskega zavoda v Rimu, kateri naj bi bil ži vi izraz naše hvaležnosti za dar krščanske vere, 'katero so naši predniki prejeli pred dvanajstimi stoletji. Prepričan sem, da je bralcem Slovenske države zadeva Slovenskega zavoda v Rimu dobro poznana. Ravno v prihodnjih mesecih bo minulo eno leto, od kar ee je izvedla prva denarna nabirka med slovenskimi rojaki v Torontu. S tem velikodušnim odzivom slovenskih rojakov, posebno v Severni Ameriki in 'Kanadi, je zamisel Slovenskega zavoda v Rimu prešla iz načrtov v dejansko stanje. Danes ima Slovenicum v Rimu že lastno zemljišče na krasnem prostoru v predmestju Rima. Tako je Slovenicum cerkveno pravno priznan ter ima svoj status in pravila. Kongregacija za Semenišča in univerze 'je imenovala disciplinski in ekonomski svet. Tuli italijanske svetne oblasti so priznale Slovenskemu zavodu pravno osebnost. Tako je prva etapa Slovenskega zavoda takorekoč že dosežena: to je lastno zemljišče, na katerem bo i bližnji bodočnosti zrastel 'Slovenski zavod in pravna pri zna nost tako od cerkvenih kakor tudi svetnih oblasti. Kanada ima sicer več socialnih tuui UUliUiaUik. Ul LVHIV1J.JU v.^ ,,u,|,uu Jii^nviiijum »v. v . . , 1-ico družbenega življenja, za j Baečz (Canadian VVelfare Coun- Programov, ki .pospesujejo dru-družino. | čil, Ottavva), dr. Gerald Forntln j ž:nwko življenje, toda zanimivo V Ouebec Citv je zborovala1 (Laval Univ.), FR. (McKinnon, je, da so taki programi uteme-koncem avgusta Mednarodna ; zastopnik ministra javnega skrb-! ijeni v glavnem kot programi, ki konferenca o družini, ki jc osre- { sfva v Novi Škotski, dr Joseph j bodo dali vsakemu otroku bolj določila svoje diskusije na novej W. VVillard, zastopnik ministra i enako možnost _ življenjskega družine v družbi. Zborov anje na za narodno blagostanje (Otta-; uspeha. Ko je kanadski lavalski univerzi je del večlet- vva), dr. Colette Carissc (Univ. j parlament izglasoval zakon o nega študijskega programa Med- Montreal). Allan Thomas (Can.i temeljnih pravicah, je narodne zveze družinskih organi Ass. of Adult Edueation), ter zacij, ki bo končano 1. 1969 s I Roger Marier, zastopnik ministra sintezo vseli delnih vidikov, o za družinsko in družbeno bla-katerih bodo dotlej razpravljali.! gostanje (Ouebec). Združene Zborovanja v Kanadi se ude- j države so zastopali med preda-ležuje kakih 1000 delegatov iz 35 j vatelji Lisli Carter, pomožni taj-držav. Pokroviteljstvo sta prev-1 nik ministrstv a za zdravje, -vzgo-zela po tradiciji pok. glavnega : jo in skrbstvo (Washington), . guvernerja Kanade Vanierja, ki j Mrs. Lillian D. Robbins (iLenos : ce tudi ta, da ho nova deklara-je osebno povzročil vsaj v Kanadi | Hill Ncighbourhood Association) j cija temeljnih pravic, ki jo na-več uradnega priznanja in zani- ter-Mrs. Katherine B. Oettinger merava federalna vlada objaviti polnoma izpustil družino, čeprav je UNO že pred tem vključila v svoji deklaraciji (tudi pravice družine. Zaradi ustavnih težav Kanada še vedno ni razglasila te deklaracije kot veljavno za Kanado. Upati je, da bo ena posrednih posledic te konferen- manja za družino, sedanji guverner in ga Ruland Michener, sodelujejo pa tudi pokrajinske oblasti Ouebeea. Častna predsednika sta bila federalni minister za drav je in socialno skrbstvo Allan J. MacEachen ter quebeški minister Jean-iPaul Cloutier, dočim so ostali provin-cialni skrbstveni ministri ter organizacije, ki se posebej posvečajo posebej družini, patroni študijskega zborovanja. Poleg pozdravnih govorov od-ličnikov je temeljilo delo kon- ( šef urada za otroke, Washing-1 P° predhodnem dogovoru s proton). Predavatelje so prispevale vincialiiimi vladami (zaradi tudi Francija, Zapadna Nemčija,; ustavnih določb, tki prepuščajo Belgija, Španija, Tunizija in Slo- odgovornost za nekatera pod-nokoščena obala. ročJa lkot Je Pr- šolstvo, pro vkicialnim vladam), vsebovala Organizacija proslavlja letos tokrat lucjj pravice družine kot dvajsetletnico svojega obstoja in i enote v družbi, ki mora zlasti je primerno, da je zbrala za me- v današnji dobi, ko se je zmanj-sto svojega študijskega progra-! šal vpliv sorodstva in v večini ma Ouebec, ker izhaja večina primerov žive skupaj samo star-kanadskih programov za Utrdi-; ši s še neporočenimi otroci, ime-tev družine (kot družinske dok-; ti večjo -pomoč in podporo zla-lade) prav iz Ouebeea. Prov-in-sti v primerih raznih gospodar-ci-alna vlada v (Juebecu je tudi j skih težav od širše družbe kot JW tl.lliv.juw "v.. --- -------- ■ ^ i . vv. ference na resni znanstveni -pod-1 edina na vseernoameriške-m kon-' pravico, ne pa kot miloščino. ----------------—^^— . ... . '■ ■ wm ■ . — MU Slovenija | Študijsko sodelovanje med • Na letošnjem zborovanju Pri Sv. Ani v Slovenskih gori- Ljubljano in I Zveze svobodnega tiska v Muen- Minneapolisom chenu ^ zast'°Pal Slovence g. Branko Pistivsek. Zveza ima 17. Študijski center za imigraoijo j narodnostnih skupin. Kljub te-univerze Minnesota v Minneapo-, . im.,io sim,n.ti i-r»t .tudi call je umrl biseromašnik, de kan in župnik msgr. Konrad Še-ško. Letošnji novomašniki v Sloveniji: Karel Bedernjak (Crehšov-ci), Anton Bobič (Slinovce pri Kostanjevici), Joško Bucik (Piran), p. Marijan Cafuta (Sele pri -knjižnica v Ljubljani in pa Im Ptuju), Silvester Cesnik (Loka- j migrant Archives v Minneapoli-vec), Anton Dimec ■( Šmartno v ! su za izmenjavo literature. Rožni dolini), Fran Dolinar (Za-j , e .. o, • , Profesor Tnnothv Smith vodt ryrje ob Savi), Stanislav Dolsak' ! mu, da imajo Slovaki kot -t-udi lisu je sklenil dogovor s S tu- CeM svojo skupin0i je 2a ,JU- dijskim centrom za zgodovino< goslovane» samo skupna. v ka- slovenskega izseljevajna v Ljub-j ter- očitnQ zopet prevladujejo Ijani. Povezani sta tudi Narodna SrW> lfcer so odklonili članstvo -Hrvatski državi. Šele na letošnjem občnem zboru je bil po pri-i Hrvatov sprejet sklep, da se morejo v njej včlaniti tudi Hr- (iSv Gregor), Franc Gor j up (Velike Lašče), p. Dominik Gornjak (Šentilj pri Mislinji), Viktor Ka-stelic (Stopiče), Ambrož Kodelja ('DešMe), Janko Kosmač (Nova-si), Alojzij iKostanj'šek (Podsre- triletno raziskovanje, ki -bo pri-1 vati in Slovenci merjalo spremembe v družinah; 9 TovarnjšKo glasilo tvrdke Šentilj pri Misimji), ViKtor Ka- Emigrantov v ZDA in Kanadi ter &emens "Siemens Mitteilungen", itelic (Stopiče). Ambrož Kodelja v 'l™«nah onih, ki so ostali v ,ki izhaja v Muenohenu< prinaša itv».ivi..v T.™,^ Kosmač t Nova- vaseh. Trenutno je v, na zadirji strani ]etošnje maj- su, Aiojzrj V—v- Ljubljani Rudoll Susel, prof. j nlške številke celo vrsto sloven, Ja), Anton Košir (Sodražica), Ja-j Smltih pa namerava v Ljubljano, sk?h ,narodnih ornamentov. Po nez Krašovec (Sv. Etna), Jože j F,:>2OT1 L 1968" ! leg barvnih slik je pojasnilo, Lap (Komenda), Marko Levstik| V Ljubljani sta povezana s j da zbira sodelavec podjetja Bra-(P rečna), Stanko Lipovšek (Ce- tem sodelovanjem profesor Fran - nimir Pistivšek v prostem času -etnrn ooias-n. ^ jjc)> Ivo Miklavc (Ribnica na Zvvitter in dr. Jaroslav Do-lar, v i slovenske narodne ornamente. Sedaj pa pride pereče vpraša- >uhorj,u)j Jožc MlinariČ (Beltin- j Minneapolisu pa prof. T. Smith | Poročevalec H.H. objavljene or- Marijan iPeklaj (Brezovica i,n ga Marv Molek, kurator ar-1 namen te tudi pojasni. iri Ljubljani), Janez Petek (Rib- hiva. - lica), p. Mirko P-ihler (iDornava), -----• y Trstu so dale šolske sestre idravko Pogorelec (Struge), Ni-ko Štrancer (št-urje), Jože Ur-oanija (Radomlje), Janez Vilfan Vodice). Vlsgr. Jiuiez šifrer umrl V Chisholmu (Minesota) je _i-mrl v.'83. letu starosti -msgr. Ja-nez Šifrer, ki se je rodil v Stari Loki, pa se je kot študent javil za bogoslovje v Severni Ameriki. Nekaj časa je deloval med Indijanci, kjer je nadomestoval misijonarja Buha, ko je ta odšell na Obisk v Evropo. 55 let je prebil na župniji Chisholm, ki jo je popolnoma opremil. Okrasitev nove cerkve, v kateri je praznoval 1. 1958 svojo zlato mašo, je zaupal kiparju in slikarju If. Goršetu. Lani je stopil v pokoj, ki ga pa ni dolgo užival. Naj počiva v miru. nje: prvič pripraviti načrt za stavbo kateri bo odgovarjal po trebam Slovenskega -zavoda, v katerem bodo stanovali slovenski duhovniki; kateri bodo nadaljevali študije na -raznih rimskih univerzah. Drugič pa denarna zbirka tza gradnjo. Kar se tiče načrta, je zadeva že v teku. Osnovni načrt je bil pripravljen že v danskem septembru. Napravil ga je priznan rimski arhitekt Busird-Vici. Zadeva denarne zbirke pa je odvisna od slehernega slovenskega rojaka sirom sveta, posebno tistih, ki uživajo večje gmotno blagostanje Sirom Severne Amerike in Kanade. Zadeva denarne zbirke zavisi na nas slovenskih rojakih širom Kanade. Z oziram na dejanski položaj, v katerem se Slovenicuni nahaja glede zgradbe, ne bi bilo mogoče najti boljše zamisli, kakor da za praznovanje jubileja tisoč-dvestoletnice pokristjanjenja slovenskega naroda izvedemo res velikodušno nabirko za gradnjo ali drugi obliki izpeljala to jubi-Slovenskega zavoda v Rimu. Naj ilejno nabirko -za „Jubilejni sp-o-bi bila to res jubilejna nabirka, imenik žive vere (slovenskega -na-T kateri bi se -na zunaj izrazila roda v Večnem -mestu", ■naša velika hvaležnost za p-le-j Predloge in nasvete za „Jubi-meniti dar krščanske vere slo- lajno nabirko" za gradnjo 'Slovenskemu narodu. Ta 'jubilejna venskega zavoda v Rimu pošljite nabirka naj bi zajela slehernega j na naslov začasnega namestnika slovenskega rojaka širom Kana- predsednika Slovenicum v Kanade. Naj bi ne bilo slovenske sku-! id: -Rev. F-rancis T-urk, 4935 Yon-pine v Kanadi, ki ne 'bi v cm | ge St., Wl'llowdale, Ont. Slovenski prevod okrožnice na razpolago dom, ki je postal Pavla VI. o delu za razvoj naro-' Ekumenski center Vzhodni dom. dov je izšel v založbi nadškofi j- V domu je ek-umenska knjižnica skega ordinariata v Ljubljani in j in sedež Apostolstva sv. Cirila in stane 2 NO. i Metoda. Center vodi dr. Stanko Pri natečaju, ki je bil razpisan pri Ente Provincialc per il Turismo di Roma |e Provincia za izboljšanje in modernizacijo hotelov, je hotel „BLED" fv Rimu dobil prvo nagrado v znesku 2,000.000 (ca. 3.500,— dolarjev). Na sliki vidimo g. Vinkota Levstika, lastnika hotelov „BLED" in „DANIELA", kako dne 3. julija — Dan turizma in gostoljubnosti ma Campiilogliu v Sala Promoteca —, prejema diplomo od predstavnikov občine mesta Rima in predsednika Turistične ustanove. i NA PRELOMNICI ... | Cas hiti.... Obhajamo razne •pomembne obletnice: 25 letnico niučeniške smrti -svetniškega dr. L. Ehrlicha 50 letnico majniške deklaracije, itd. Vsak dogodek ima za Slovence svoj ski pomen. Majniška deklaracija: Odločna želja vseh Slovencev streti tuji jarem i-n postati gospod na lastni zemlji. Daljnji privid, takrat še j dovolj jasno izražen: Lastna su-' verena država. Avstrijski okvir pod silo razmer I. svet. vojne 1917 ni dopuščal preveč jasnosti. Motila je tudi druga okoliščina: Zaverovanost v skupno sožitje s Srbi an Hrvati v isti državi. Ev. Krek je veroval v to skupnost in je želel le veliko, veliko demokracije. Dr. A. Korošec je ver-ijel v skupno sodelovanje kot edino izhodišče v tisti dobi. Pozneje, ko je šel skozi internacijo in doživljal ponovna razočaranja, je prišel do spoznanja, da prihaja čas, ko bo treba ukreniti "kaj drugega......" Lambert Ehriich je po bridkem tavanju za jugoslovansko vlado na poti v begunstvu in ob izdajstvu takratnih ljudi spoznal to še 'bolj globoko! Slovenska narodna vlada v domovini. Ilegalna seveda, toda v domovini. Beograjska vlada z slovenskimi priveski ni bila kos položaju. Niti ni bila v stanju prikazati zaveznikom resnične tragike. Borba za stolčke, izigravanje raznih velesrbskih skupin druga proti drugi; zanikanje ] sporazuma s Hrvati.... korup- j cijske afare, to je bila osnova J jugoslovanske vlade v emigra- j 'ciji."-Nobenin jasnih 'ciljev, • ne krepke akcije za rešitev zapletenih vprašanj med narodi v Jugoslaviji. Srbi so imeli svoj plan: Veliko Srbijo tudi po drugi svetovni vojni. Slovenci in Hrvati jih niso brigali. Brigali so jih le v toliko, kolikor bodo plačali na davkih. To se godi tudi danes. Beograd ima vse, Slovenija in Hrvatska malo ali nič. Na prelomnici časa smo. Ni več vrnitve nazaj v preteklost, pa naj se imenuje tako ali tako. Kraljeva Jugoslavija, republika Jugoslavija, federacija ali konfederacija. Dokler bo . imel le en narod glavno 'besedo, bodisi tako ali drugače, odkrito aa'li prikrito, ni izhoda ne za Slovence, ne za Hrvate, ne za Makedonce, niti ne za Srbe. Pametni, mirni razhod z veliko mero treznosti. Potem pa iskanje novih poti. Vsak narod sam svoj gospodar in sam naj odloča svobodno, brez strankarskih pritiskov o svoji bodočnosti. Nima smisla, da kak SNO odloča o raznih narodnih problemih sedanjosti, saj niti ne ve, ali bo kdo izmed sedanjih članov še imel sploh kaj zaupanja med ljudmi. Prelomnica časa zahteva od vsakega Slovenca, da trezno premisli kako in kaj. Ne slepo čez drn in strn za tem ali onim, 'ki misli, da ima še vedno "legitimacijo". Take legitimacije navadno zastarajo že v nekaj letih. Kaj pa "narodna legitimacija" | iz leta 1941. Nesmisel! Poročila iz domovine vedo povedati, da so doma resno zaskrbljeni £AEPAtMBHg PErtVEJIHKE JVrOC/fABiUE . 3HCT * »-.»-uti.* >ti- (.f>i;tn»x',i»*r<*** - O.-UCU S* ' »iMrotf&K*** •>» uvrtvut*. a«-OrC<»» » laiu * 6txx<* i»*-5-:>i-i »rtu «®fiM S}WJy Je Sč& cm Mu. — oiifctfmi« :>» ~ u-Misa.** i*-m. 5»-52S. »-.133 X Si-lU; <;.-o>:•••* t:»bi zasijal obraz Slovenije za jutri. Ker mora biti zdrav razvoj našega narodnostnega problema še vedno zastavljen na isto konico, kot i je bil v habsburški monarhiji in ! zatem v prvi Jugoslaviji, more bodočnost sloneti na zdravi presoji položaja v drugi, komuni- stični Jugoslaviji, v zavesti, ali se je radikalno gledanje na slovenski problem zainoglo kaj omajati ali razbremeniti v korist tistim silnicam, ki jih baje v dovoljni meri nudi sedanji razvoj belgrajske politike v smeri »liberalizacije, gospodarskega re-formizma in naraščajočega sa-upravljanja"..... Kako mu izredno mnogo po meni sedanje izvajanje gospodarskih reform v Jugoslaviji in Sloveniji, sc vidno zazna pri Vnemi, ko je že v začetku oktobra 1965 poslal Našim razgledom v Ljubljano daljši teoretični ekonomski prispevek za pojasnjevanje osnovne logike v izvajajoči se reformi (str. 67). Toda uredništvo te kolaboracije ni maralo sprejeti.... in tako se v tej izkušnji v letu 1967 uvodoma avtor nasloni na ugotovitev, da je vsega kriv Rankovič (str. 29), »kajti R. padec utegne postati resnični mejnik za Jugoslavijo, za Slovenijo pa ima njegov padec še prav poseben pomen". V apelih na Vidmarja kot posredovavca za pravo ljudsko spravo med Slo venci po sklepih na Brionih, kjer dvostrankarskem sistemu. Poleg te osnovnč teze je v * ^ gi mnogo važnih ugotovitev, ki zadenejo v bit slovenskega komunizma. Orisani šo načini, s 'katerimi so stalinisti zasužnjili državnosti preko konfederativne preureditve na pogodbeni osnovi in vzporedno s tem k novemu političnemu pluralizmu. Kakor avtorju (knjige, tako je nedvomno tudi njenim zgodnjim ocenjevalcem dobro poznano, da j je ta dvojni razvoj — čeprav je nedvomno v zametku — poln ovir ln negotovosti že zato, ker se mu vztrajno upira zakrknjeno centralistično jedro komunistične partije. Toda stoletni razvoj na Zahodu, pa it udi povojni razvoj v komunistično zavojevani Vzhodni Evropi, predvsem v Jugoslaviji, je pokazal, da dejanska družbena evolucija ni marksistično ali drugače enostavno | predeterminirana, temveč je zavestna in mnogostransko dinamična ter sili izven ideološkega in prisilnega okvira partije. Boljše nove možnosti so nakazane. Treba pa jih je odkrivati z informirano in veščo analizo dogajanj ter uveljavljati z zavestnimi pristopi in pritiski v vse prepoke in odprtine, ki nastajajo. Zato so o konkretnih oblikah in razpletih te razvojne dinamike možna različna gledanja. Teh drugotnih različnosti se prvi ocenjevalci knjige niso dotaknili v zavesti ključne važnosti prvenstvenega vprašanja: Ali vodi k ciljem slovenske suverenosti dn državljanskih svoboščin kaka zanesljivejša, hitrejša — ali sploh kaka druga pot kot je trda, ak-itivisitična pot zavestne evolucije, ki jo knjiga osvetljuje? Dosedanji odmevi na knjigo, se zdi, da soglašajo v tem, da take alternative na obzorju stvarnih možnosti ni videti. Izjema je oddaljeni argentinski GLAS Slovenske kulturne akcije, iM razvojno reševanje zavrže, toda ne na osnovi vsebinske kritike dvanajstih poglavij in desetih dodatkov knjige, temveč na osnovi kritiko ve argumentacije proti nekemu, od njega samega namišljenemu »sožitju" z nekim vsemočnim, neupogibiiim in nespremenljivim, absolutnim »komunizmom" — kakor da bi fcnji-i'ga zagovarjala talk živi jonski nesmisel. Ko je tako odpravil sve jo lastno, iz .trte izvito konstruk cijo in na tej podlagi proglasil svoj protlrazvojni non-sequitur, pa kritik v GLASU niti ne pove kako alternativno rešitev on pričakuje oz. svetuje Slovencem v Sloveniji. Naj morda kot »rešitev" razumemo njegovo uvodno omembo »vztrajanja v negativi-zmu do kraja"? Kako je GLAS-ov urednik nezanesljiv celo v svojih redkih specifičnih navajanjih, ponazoruje naslednji važen primer. Piše GLAS: »Očividno bi (po Slovenci lahko bili samo veseli, ko bi se zanje kdo zanimal, ko svoje podružnice v vseh važnej- bi se izvšile s silo, bolj in bolj! bi hotel kdo videti, kakšne so ših prestolnicah sveta, predvsem redke. Tudi sila orožja gotovo dejanske razmere v Jugoslaviji, v vseh Sloveniji sosednih drža- ni najboljši način, kaj šele jam-A ni nikogar, vsaj ne, ki hi hotel j vah. Vsaj podobno, kot jih ima stvo za to, da bi se Slovenci na videti resnični položaj nepri- vsaka večja turistična družba ali1 ta način prikopali do svoje neod-stransko, kaj šele s Slovencem pa večja trgovska podjetja. Zato visnosti in do svoje države. A če naklonjenimi očmi. ; bi bilo potrebno in vsi Slovenci je volja, in vse vesti iz Slovenije Meseca aprila letos, to je malo bi lahko bili ponosni, ko bi danes | so si v tem edine, da je med pred De Gaulle-ovim obiskom v slovenska vlada v Ljubljani upo- večino volja, postati samostojni, Montrealu, je predsednik pro-1 stavila podobno tajništvo za potem bo do samostojnosti tudi vincijahte vlade v Ouebecu, po I medvladne ali mednarodne za- prišlo. Pot k njej pa bo trda in polnoma v skladu z kanadsko deve, kot je to storil predsed- j naporna in vsaka pomoč bo več ustavo, povečal svojo vlado v nik provincijalne vlade v Quebe- j kot samo dobrodošla. Zato je obliki, ki bi lahko bila in pome- cu aprila letos. j tudi nujno potrebno iskati za- nila slovenski vladi v Ljubljani j Ko bi ob tej priliki hoteli veznikov v svetu. Kot jih zato dragocen nasvet: tajništvo za znova pogledati nazaj v zgodo- išče provincijalna vlada fran-medvladne zadeve, kar je v ne- vino,v dobo predvojne Jugosla- epsko govorečih Kanadčanov, kem smislu zunanje ministrstvo vije, ki ni bila niti zvezna, kaj naj jih. tudi išče — na zelo po-provincijalne vlade v Ouebecu., še, da bi se takrat dalo govoriti. doben način — slovenska vlada To ministrstvo samo na sebi j o kakšni konfederaciji — ned-. ali Izvršni svet Slovenije v bi lahko ostalo brez pomena. I visnost in državnost pa je po-' Ljubljani. c.j.m. V LASTNEM ZRCALU. »IN ŽE SPET ..." j V našem stališču ni bilo nobe-I ne preračunanosti na tak ali „ln že spet so se pojavili glas- j drugačen potek dogodkov, v Naslednji pomislek, ki ga srečujemo na terenu, je v tem, da bomo z našimi ukrepi, z angažiranostjo, z energično materialno in moralno pomočjo arabske- niki, ki.... govoričijo o tem, da so njem ni bilo nobenih predsodkov mu svetu priklicali »hudiča" tudi komunisti prevarali slovenske i -in zbeganosti. Naše stališče ni k nam...." borce, izdali njihove nacionalne ! dopuščalo, da bi kdo lahko riba- i Žebotovi knjigi — op. C.A.Ž.)1 interese in narodnostne inspira-partija ostala nosilec državnega j cije, podvrgli narodne koristi ide- ril v kalnem, da bi nas speljal na stranpota.... Mitja Ribičič, na seji centralnega komiteja ZKS, 20. jun. 1967. ustavnega reda...." Knjiga pa pravi : »Pluralizem in tekmovalna iz-birnost stališč in kandidatov (pa) predpostavljata enakopravni obstoj in delovanje vsaj idveh medsebojno neodvisnih političnih organizacij" (str. 113); poleg tega pa je v knjigi prav o tem ključnem vprašanju še več, nič manj jasnih formulacij (str. 25, 36, 46, 53, 54, 58, SI, 90, 100, 113, 114, 116). Mimo nepredmetnosti GLAS-ove polemike z mojo knjigo pa jam komunističnega bratstva, kar pa, trdijo, v sedanjih jugoslovanskih razmerah ne pomeni nič drugega kot podrejeni položaj Slovenije in njeno ekonomsko izkoriščanje. Četrti plenum v , . .,, _ . . „ , , . . „ , X. letno poročilo Državne gim-Centralnega komiteja Zveze ko- .. . . , , . ...... nazije za Slovence za šolsko leto murtistov in procese, ki jih je ■ j,-v . ., , ,., . v , . . 1966-67 je odliom prikaz kvalitet- sprozu v jugoslovanskem druz- , , , , , 1 J & . nega dela profesorskega zbora benopolitičnem življenju, da b. [ in'dijakov. Za desct0 obietnico bila demokratična in samouprav-j n<} ^ .bt)ljšc ,kot so bi]a ljalska pot bolj trdna, so. kot dosedanja> ker podaja ^ običajno ob vsaki etapi našega razvoja, napačno ocenili kot raz- moram v imenu elementarne av- rahljanost naše družbe. Zato pod torske pravice — da ga kritiki vsaj pravilno citirajo —, protestirati proti petim prikrojenim oz. celo narejenim »citatom", s katerimi je urednik GLAS-a »podpri" svojo polemiko. V tem oziru ročila o tekočem letu tudi zgodovinski pregled prvih deset let zavoda, ki je za Slovence na Ko-Žigajo k oblikovanju vseh mogo-! roSkcm osrednjega pomena. Po- čih obtožb in kritik dela sloven- ske emigracije v zamejstvu. Kri- ■ tika slovenske nacionalne politi- j ke v jugoslovanskem državnem okviru ter kritika slovenske po- i ročilo vsebuje dve osmrtnici: za pok. dr. Rudolfom Blucmloin, ki je bil 'strokovni nadzornik za verouk, in za pok. Jankom Oli-pom, podpredsednikom Združenja staršev na gimnaziji. Prote-; sorji so zopet prispevali vrsto I - i razprav: Pomen študija klasičnih ,cl"j ....Podtikajo, obrekujejo, cikajo jezikov (dr. P. Zablatnik), Vpliv | in poniglavo zanikujejo vse, kar strukturalizma v poučevanju mo Škoda, da je urednik GLAS-a: je slovensko ljudstvo doseglo v dernih jezikov in perspektive za je GLAS podoben prvemu napa-! 'litike do njenih manjšin dobiva du na knjigo v ljubljanskem' zdaj še ostrejše in še netolerant-DELU (16. junija), ki je pona-, nejše oblike redilo oz. si izmislilo sedem tiranih" trditev. vsebuje tudi razprave vseučili-ških profesorjev: dr. S. Hafner iz Gradca razpravlja o stanju raziskovanja slovenskega jezika (v nemščini) in dr. J. Mati (tudi v nemščini) o slovenski slovstveni zgodovini in narodoslovju. V povzetju je podana razprava dV. Tineta Logarja iz Ljubljane Slovenska narečja v luči modernega raziskovanja, kot tudi referat dr. A. Slodnjaka Sodobno slovensko slovstvo. Dr. Hafner iz Gradca je prispeval še drugo razpravo v nemščini o kulturno-zgodo-vinskem pomenu in znanstvenem doprinosu avstrijske slavistike. Za zaključek je kratek opis Vtisov dijaka Ludovika Karničarja, ki je preživel eno leto v Vernon-Verona-Sherill Central school. Poročilo objavlja tudi imena dru- zapletel Slovensko kulturno ak-1 medvojnem in povojnem časti bodočnost (dr. S. Cegovnik). Slo-1 gih dijakov, ki so bili dalj časa cijo v tako neutemeljeno poli- na osnovi idejno-političnega kon-1 venščina na gimnaziji in na uči-tično polemiko. Podoba je, kakor i cepta komunistov, pri tem pa kot teljišču v Celovcu od začetkov da bi šlo za poizkus ponarediti j nekdaj tudi danes vidijo edino do Prve republike (dr. R. Vos- bodočnost Slovenije ne v njeni neodvisnosti in samostojnosti, marveč v vazalskem klečeplaz-nrštvu do zapadnih imperialističnih sil." sam osnovni smisel knjige, pač v pričakovanju, da večini Slovencev v svetu knjiga še ni oz. sploh ne 'bo dostopna. Tudi v tem je neka, čeprav polarno nasprotna, vzporednost s poskusom DELA (16. junija), da vsebino knjige zmaliči v Sloveniji kot pripravo na njeno uradno prepoved iz Beograda. Taki poizkusi pa so neizbežno obsojeni na neuspeh. Kot Slovenci doma po napadu v DELU in sledeči uradni prepovedi knjige, knjigo še bolj iščejo, tako se bodo Slovenci v svetu po zlorabi knjige v GLASU še bolj hoteli o knjigi poučiti — iz knjige same. Kdor pa bo 'knjigo prebral, mu ne bo težko spoznati, da sta tako Sloveniji smo v množicah začu- DELO kot GLAS, vsak po svoje, tiH strah' da bi se vo'a*ke in nad knjigo zagrešila veliko inte- druSačne na'Padalne ak"Je Proti "-"'tualno nasilje. ! ,ie°dvisnim in nevezanim deže- j lam razširjale.... Občutili pa smo £yril A. žebot, j tudi nemir, ker so se grozeči oblaki pritiskov in zapletov po- Janez Vipotnik, predsednik rep. konf. SZDLS v govoru na RTV Ljubljana; DELO, 22. jul. »ZAČUTILI SMO STRAH IN NEMIR. ..." »Splošna zaostritev mednarodne politične situacije z vojaškim napadom na suverenost arabskih držav je bolj kot katerikoli dogodek v preteklosti vznemirila jugoslovansko javnost. Tudi v pernik). Slovenske revije na Koroškem {J. Wakounig), »Florjana pojo" in nekaj podobnega drobirja iz Kamna v Podjuni >(dr. F. Cigan) ter Človek v vesolju (Š. Močilnik. Letošnje Poročilo bodisi v ZDA ali v Angliji. Vsem, ki so prispevali k temu odličnemu poročilu, veljajo zaslužene čestitke. Želeti bi bilo, da bi prišlo Poročilo v roke kar najširšemu krogu Slovencev, da se bodo zavedali važnosti poslanstva, ki ga opravlja šola. —dreš. Georgetovvn University Washingtoi* D .C. mikali proti Evropi in socialistični Jugoslaviji. gam...." („DELO", v članku ,/Pre-inalo krvi ?a naše občane", 20. 7. 1967.) ' v zamejstvo ('hotela je reči: v Tho in njegava kUka b5 se mo arabske drža vel, je ne le samo ra)a 2£vmisliti nad lem (,piebi- neutemeljena, temveč hudo kn- sdtom kn,j.. gkx,c svoje zunanje vična. V ospredju je naš delovni poIiti,ke In tega plebiscita ni človek. In če za ponesrečenega nihče organiziral. ali bolnega neznanega občana da ___—____________ kri anonimni darovalec, potem . ,... , , . SLOVENIJA VČERAJ . . .. si ne morem misliti, -kako si ne- kateri domišljajo, da kri brez (dalje s 4 strani) vednosti javnosti pošiljamo dru- prej razrasla v realnost, da bo novice in govorice iz slovenije V Ljubljani si pripovedujejo naslednji „vic": Neki kmet z Dolenjskega je prišel v znano ljubljansko gostilno „Pri šestici" in si naročil golaž. Ko pa mu ga je natakarica prinesla in se je že pripravljal, da bi se ga lotil, je slučajno zagledal na steni Titovo sliko. Tedaj je molče vzel krožnik in odšel v vežo, kjer je stoje jedel. Natakarica je začudena prišla za njim: „Zakaj pa jeste tu v veži namesto pri mizi v gostinski sobi?" Dolenjski gospodar je mirno dožvečil tisto, •kar je imel ravno v ustih, po tem pa je pokazal z vilicami skozi odprta vrata na Titovo sliko v sobi in dejal: „Tisti tam mi je požrl dva grunta, ampak golaža mi ne bo!" * * * Te dni se je razvedelo iz športnih krogov v Ljubljani naslednje: V mesecu maju je prispelo v slovensko prestolnico športno zastopstvo tržaških Slovencev. Bilo je nekaj športnih nastopov in manifestaacij v znamenju športne povezanosti med slo venskimi športniki iz Trsta in Ljubljane. Glavni nastop so po sneli tudi za ljubljansko televi-zi jo. V teku manifestacije je spregovoril v imenu Tržačanov tudi znani in zelo sposobni ter priljubljeni voditelj slovenskega (Govor unlv. prof. dr. MIlana ! lahko uči. Ko je on začel delovati športnega življenja v Trstu, prpf.! Komarja na spominski svečanosti med ljubljansko akademsko mla-; Bojan Pavietič. V svojem vese- v Buenos Alresu, 28. maja 1967) d i no, je bila odtujitev med ro Dragi prijatelji! j dovi na višku. „Mladi" niso ma-j Petindvajset let je minilo odirali za „stare" in „slari" se niso; rnučeniške smrti dr. Lamberta j znali vživeti v nove potrebe „mla-: Ehrlicha. dih". Kontinuiteta je bila novar-! vera v slovensko državo premagala vse težave in da bodo končano „Sioveenijo pošteno in modro upravljali prosto izbrani predstavniki suverenega naroda, ki bodo sklepali zvezne ali drugače ne pogodbe z drugimi narodi v skladu s pravičnimi interesi Slo venije in s ciljem enakopravnega evropskega sožitja ter zanesljivega svetovnega miru". J0HNNY LOMBARDI PREDSTAVLJA Pevske Zvezde iz Italije, Portugalske, HrvaŠke In Malte * Domenico Modugno * Gianm Serfezzi * Antonio Calvario * I. Madalena * Z. VučkovJc V nedeljo 17. sept. ob 7.30 zvečer MAPLE LEAF GARDENS $4.00, $3.00, $2.00, $1.50 — ! PRIDITE ! — Zdenka Vučkovic iz Zagreba Ivica Serfezzi iz Zagrega ob petindvajsetletnici smrti dr. lamberta ehrlicha m 0'KEEFE CENTRE FRONT &YONGE EM. 3-6633 m TRUBADUR 15. SEPT. DO OKT. 14 CANADIAN OPERA C0MPANY no prekinjena. In vendar je dr.1 Ehrlich znal dobiti pot do "mla- Iju in zanosu nad uspelo priredit-1 vi j o in nad prisrčnim slovenskim vzdušjem na njej je prišel na dan s predlogom, naj bi vsakih nekaj let organizirali v slovenski j Za nas, ki smo jo doživeli in ki prestolnici ..Vseslovenske šport-j nas je do dna pretresla, je kot ne igre", na katerih naj bi se j da bi se to zgodilo še ne dolgo te- j dih" in ..najmlajših", čeprav je pomerili med seboj športniki iz vseh slovenskih dežel in iz vsega v nas prepustila svoje mesto du- di" ob prvih njegovih nastopih hovni pričujočnosti. Ehrlichova v akademskih društvih kruto in smrt je del našega življenja, nam ponižujoče norčevali, je duhovno prisotna. Je del naše j Vse Ehrlichovo delo je bilo V sveta, tisti, ki bi pač hoteli in ki bi se (kvalificirali za tako tekmovanje. Njegov predlog so navzoči z veseljem sprejeli. Toda na svoje (in njihovo) začudenje so tisti odlomek izrezali iz televizijske oddaje. Zdaj se je zvedelo, da je bilo to storjeno na zahtevo političnega vodstva v Sloveniji, češ da bi pomenile take ./vseslovenske športne igre" šovinizem nasproti drugim narodom Jugoslavije. S tem je slo vensko partijsko in republiško vodstvo še enkrat razkrilo svoje klečeplazenje pred Beogradom in dokazalo, da je njegova glavna funkcija v tem, da duši, ne pa krepi vitalnost in povezanost slo venskega naroda ne glede na meje. ga. Ostala nam je v živem spo-1 bil iz generacije „s turih" in če minu. Kronološka preteklost je | prav so se iz njega mnogi „mla- živete sedan josti in nikakor ne; bistvu eno samo neprestano, neu-samo nek pretekel dogodek. trudno, vsesplošno bujenje žlv- Za tiste pa, ki tega niso do- 'jenja. živeli, mislim predvsem na mlaj-1 Najprej verskega, nadnaravne-ši rod, je pa Ehrlichova smrt, ga. pretekel dogodek in nič več. In, Dr. Ehrlich je bil predvsem danes še celo zelo pretekel dogo človek vere. človek močne, ne-! dek, kajti zgodovina je v zad- > omahljive vere. Podoben je bil j njih desetletjih pospešila sv oj tek. j s tanoza veznemu preroku. Bilo j«| Petindvajset let je danes večja distanca v času, kot je bilo pred vojno petdeset ali še več let. Spremenilo se je pojmovanje, spremenila problematika. Nove ba Cerkvi popolna in brez regeneracije govore drug jezik. Ka-1 zerve. Vse to jc daanes strogo ko jim povedati, kaj čutimo pri aktualno. Vera v svetu peša. Pa- v njem nekaj trdega, kamenitega, nekaj abraliamskega.. Njegova vera je bila kot skala. Zaupanje v •Boga je bilo brezmejno. Zvesto- vel VI. je proglasil letošnje leto za leto vere ,da se vera v kato iičanih obnovi proti vsem oblikam novega brezverja, ki vdira srcu, ko se spominjamo Eihlicho ve smrti? Kako jim komunicirati Slovenska javnost — ne glede naše doživetje? na politične razlike — je jezna j Mi bi radi obhajali Ehrlichov in razburjena zaradi Titove hi- spomin ne le za nas, ampak za' celo v teologijo in Cerkev samo. sterične politike v korist njego vse, zlasti za mlajši rod. Ne bi > 'Nekateri novejši papeževi govori vega prijatelja in ,/brata v duliu" j radi, da bi bil to zgolj spomin, t so v tem pogledu naravnost pre-Nasserja. Kot znano, mora vsak nič več kot spomin, golo obuja- ! tresljivi. delovni kolektiv v Sloveniji od-! nje preteklega dogodka, nič več i Dr, Ehrlich nas uči živeti iz kot obnavljanje minulih dožive- vere. On, ki je bil velik molivec, stopiti za Arabce zaslužek ene1 ga delovnega dne v mesecu. Ta zaslužek jim kratkomalo odtrgajo od plače. Ta nesramnost ljudi zelo žali, ker plače so že tako nizke, poleg tega pa vsi dobro vedo, kdo je v arabskoizraelski vojni napadalec in kdo napade-ncc. Vendar nimajo možnosti, da bi se temu uprli. Zato pa so pokazali svojo nevoljo na drug način. Začela se je namreč tudi akcija za nabiranje krvi za arabske ranjence oziroma ,;za Arabce" na splošno. Časopisje je javilo, da so že odposlali prve pošiljke krvi v arabske države. Tedaj pa so Slovenci rekli: ne! Za arabske napadallce pa ne bo mo dali krvi. Nenadno je dotok krvodajalcev povsem usahnil in začelo je zmanjkovati krvi celo za najnujnejše bolnike v ljubljanskih bolnišnicah. Ze nekaj dni se vrste v slovenskih listih nujni pozivi na krvodajalce. Teh pa ni več, vsaj ne dovolj. Listi opozarjajo na nenavadnost tega pojava. V Sloveniji je dajalo kri doslej 3.92 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, s čimer je bila Slovenija na čelu vsega sveta. tij- Pomembnost tega dogodka je namreč tako velika, tako polna notranje teže in smiselnega naboja, da nas sili, da jo posredujemo tudi drugim, zlasti tistim, ki so nam najbližji. In se nam upravičeno zdi, da bi ti izgubili nekaj važnega in dragocenega, če ne bi z nami doživljali, kar ni doživljamo. Kar ostane med dvema nede- veiik romar, asket brez primere, revež ki je zadnjo srajco dal ubožcu. Mrtvičil se je, da bi imel več življenja. Kajti, kot je dejal Nietzsche, kdor ni kot ubijavec, j ki zatre vse, kar mori živlenje, nima polnega življenja. Tudi to; je strogo aktualno. Blagostanj-ska civilizacija s. svojim vsesplošnim materialnim komfortom po-, raja brezbrižne in brezciljne ro dove, pri katerih so periodični Ijeno, kar ni skupno, to loči, to j čustvenopasionalni izbruhi dol-razdvaja. Nikakor ne bi hoteli, j gočasni nadomestniki tihega moč-da bi nas Ehrlichov spomin še j nega notranjega h Ijenja, ki ga' bolj ločil, še bolj odtujil. Razlike j ni. •med generacijami so danes večje j Izprašajmo si vest. Dr. Ehrlich j — je pred kratkim dejal neki evr I gled^ s svojimi prodornimi og-ropski politik, — kot. so bile j njeritimi očmi na nas in nas pro; pred vojno razlike med različno si in roti v tem smislu. Izprašaj-govorečimi narodi. Samo izredno j mo si vest. še molimo, kot smo; močna, izredno živa govorica bo mogla zmanjšati distance. takrat molili? Naš rod še raste, •kot smo takrat govorili, „ob čr- Duli lEhrlichovili idealov mora nem kruhu in rožnem vencu"? To se pravi, v pokori in molitvi. Naša zvestoba Cenkvi je še tista kot takrat, ko so papeški socialni nauk študirali v gorskih vasicah, kamor ga je ponesla naša •prosvetna in orlovska organiza- resnično zaživeti v naš. Naša zvestoba do njegovih naukov mora biti ustvarjalna zvestoba. Ne de-klamatorska, ne koniemoracijska, ampak živa dejavna zvestoba, diametralno nasprotje vsaki okoste- nelosti in vsaki liegibnosti. Spo-' cija? Koncilski dekreti gredo da- ..Tolikšnega odstotka krvodajal- min, ki ni samo spomin, ampak nes- med nami iz roke v roko? cev ni nikjer na svetu," je za- j tudi vir življenja in delovanja, Sprejemanje nove stvarnosti v pisalo „DELO" dne 20. julija. „V dragocena korenina v preteklo Cerkvi je na ravni naših tozadev- ZDA je 2.73 odstotka krvodajal- sti, iz katere prepričljivo raste nih tradicij? cev, na Madžarskem 1.35, v CSSR naš sedaanji napor, ki se nepre-| Ne gre za to, da se površno 2.36, prav toliko v Švici, jugo slano odpira in projicira v bo- postavimo v ta ali oni tabor, da slovansko povprečje pa je le 1.18 doenost. se proglasimo bodisi za konser-! odstotkov." | To je edina pot do mladih src. vativce bodisi za progresiste. Gre Ravnateljica Zavoda za trans- Živeti moramo iz EhrlichoviJi za to, da novo orientacijo Cerkve fuzijo krvi v Ljubljani dr. Sonja naukov in idealov, živeti mora- globoko in z ljubeznijo preučimo Sovdat Baničeva pa je v svojem mo iz tistih globokih tragičnih in v skladu s tem pametno od- •pozivu na slovensko javnost za- doživetij. Življenje je vedno pri- ločimo, Ikaj nam je storiti, nam, pisala: ..Bojazen, da bi kri od- vlačno vedno prepričljivo. |ideološkimi emigrantom, ki ima- vzeto v rednih akcijah, pošiljali Tudi v tej točki nas dr. Ehrlich mo svoje posebno anesto in po slanstvo v svetu in zato pravico in dolžnost, da čujemo za naše legitimne in ncodsvojljive interese. Zaradi vere, zaradi svoje globoko živete vere, je dr. Ehrlich tako ostro prodrl y vprašanje slovenstva In njegove borbe za Obstoj, iko je kot mlad duhovnik in intelektualec na Koroškem od blizu opazoval duhovno opustošenje med narodnimi odpadniki in med prisiljeno raznaro dovanimi Slovenci. Kjer se je izvršilo taiko nasilje nad človekom, narava ostane kakor okrnjena; neka globinska nepristnost se naseli v srcu izkoreninjenca, iki naredi vsak resnično višji izraz duha tako rekoč nemogoč. Versko življenje je zelo težko med izkoreninjenci. Pri, tem je dr. Ehrlich spoznal, kako globoke ko renine imajo narodnostne tradicije, kako važen element predstavljajo v strukturi človeškega bitja. Tudi to je strogo aktualno. Tudi s tem dr. Ehrlich osvetljuje današnjo slovensko problematiko v emigraciji in doina. Brez praVih izročil se ne da živeti in se ne da napredovati. Blagostanjska ^ (opulentna) družba hitro zreducira človeka na zgolj potrošnika. 'Ustvari iv njem celo vrsto nebistvenih po treb, ga podreja potrošniški pro pagandi in enodnevniškim- mo dam ter mu pri polnili egiptovskih loncih ubija odgovorno osebnostno življenje in z njim potrebo ,po izročilih. Ruva ga iz človeeanskega (konteksta in ga tlači v blodni kolobar proizvodnje in potrošnje. To pa pomeni skrajno stopnjo alienacije in s človeškega vidika skrajno nazadovanje. Kdorkoli kritično sledi slovenskemu dogajanju doma in zunaj, bo pritrdil, da blagostantj-ska mentaliteta predstavlja za slovenstvo resnično smrtno nevarnost. Kulturna izročila malega naroda niso v svetu dovolj upoštevana, ne uživajo mednarodne družabne veljave. Zato po trošriiško misleč človek ne vidi v njih ničesar in tudi ničesar zanje ne da. Tudi v tem vprašanju nas gleda dr. lEhrlich s svojimi ognjevitimi in prodornimi očmi in nas vprašuje: „Hoeet,e še biti Slovenci? Hočete res ohraniti slovenstvo in razvijati njegovo kulturno in človeško bogastvo? Ste •res še odločeni živeti in ne umreti? Ce res hočete Živeti in ne j umreti, je treba precej večjega j zagona, večje hi globlje volje, j prodornejšega pogleda, kot ga je danes v ideti med nami." — Izpra-; šajrno si vest. Človek lahko živi polno, res' člo veka vredno življenje satno iz j izročil. iNe . iz kakšnega ponav-.! Ijavskega, rutinskega tradicionalizma, ampak iz živih dejavnih izročil. Kar smo dobili od prejšnjih rodov, to obogateno izročamo 'bodočim rodovom, življenje je v bistvu kontinuiteta. Sodoben biolog kot je Gerolf Steiner, je pred nedavnim po zval današnjega človeka naj ne zapušča „sveta tradicije" in naj ga ne zamenjava s ..svetom konstrukcije", da se mu ne poruši obojno zdravje: telesno in dušev no. Amerikanska industrijska soj eiologa E. Mayo in F. Roethlis-j berger opozarjata na nenadomestljiv pomen določenih lastnosti, I iki izvirajo iz dediščin rodov, ki se je nakopičila v zgodovini in ki j se izraža v navadah, držali, izro-1 (v italijanščini) — 16., 21. in 27. sept; 3., 7. (matineja gt 9. in 13. dkt. 1 MADAMA BUTTERFLY | (v .italijanščini) — 26. in 30. se.pt.; 4., 6. in 12. okt. M Kck GINGER C0FFEY (v angleščini) — 15. in 19. sept.; 2. akt. I I LOUIS RIEL ( p (v angleščini in francoščini) — 23. in 28. sept.; 11. okt. I | SEVILSK3 BRIVEC ]