Leto XXI.( St. 1 Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, 10. januarja 1934 V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Dopisi morajo biti irankirani in podpisani ter opremljeni s štampiljko dot. organizacije. Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upraT»: Ljubljana, poštni predal 290. STROKOVNI ČASOPIS Čekovni račun štev. 13.562. Telefon interurban št. 3478. Na nova pota Luči! Cim več luči! To je naš klic, ki še nikdar ni bil tako aktualen, nujen, kakor je sedaj. Luč naše zavesti, naših besed, naših dejanj, je moč, ki ne dopusti, da bi zatemnela in bila zastrta naša Resnica. Resnica, ki razbija mrak in temno atmosfero krivic. Pota delavske borbe, v katerih se z zgodovinsko nujnostjo lomi življenje delavskega razreda moramo osvetiti čim jasneje. Buržoazni tisk poskuša z vso silo vplivati na delavstvo in ga kreniti s prave zgodovinske poti na stranpoti. Vstajajo, kakor meteori, razni tedniki in štirinajstdnevniki z bombastičnimi imeni: »Pohod«, Borba«, »Pobeda«, »Prelomi« in kdo bi naštel vsa imena. V svojih kolonah pišejo mogočne besede proti korupciji in korupcionistom, proti kapitalistom, proti raznim mogočnim klikam, proti takozvanemu lažinaciona-lizmu in grme za odpravo brezposelnosti, na socijalne zakone, da se človeku, ko to čita in ne pomisli, kdo to piše, stiskajo pesti v strašni jezi, da je pripravljen planiti in zrevolu-cijonirati vse. Človek, ki ne misli, požira s slastjo in pohoto vse te revolucionarne superlative, vse tisto grmenje mu je kakor grmenje bližajoče se revolucije, ki jo kličejo »Pohod«, »Borba«, »Pobeda« i. t. d. in samo čaka, da ga pokličejo, da tudi on plane z njimi. Ali — grmenje ostane pri grmenju, še bliska ni videti, kaj šele strele. Zakaj, tisti, na katere čaka, da planejo in da jim bo sledil, sede lepo toplo pri obloženi mizi in štejejo kovance za zasluženo delo. Zakaj kapi-talizem-fašizem je dobro instaliral svoj strelovod, po katerem odvaja strelo, visokonapetost električne energije brez nevarnosti eksplozije. Tisti, ki te mogočne besede, stavke in odstavke čita in ne misli, kdo jih piše in kdo je tisti, ki zalaga tisto pisanje, pristopa z zanosom v te »bo-jevne«, »revolucionarne« vrste in zagrenjeno trdi: »Zakaj pa ti delajo? Zakaj ti tako pišejo? Zakaj tega ne piše in tako ne piše »Delavec«, »Delavska Politika«? In ker neče čitati na ta vprašanja odgovora, ki je zapisan pri tem ali onem praznem prostoru med stavkom, da vse tisto ni tako, kar in kakor piše meščansko, buržoazno časopisje, ki je kakor nekak opij in morfij, ki v omamnih sanjah prikazuje velike dogodke, lepše dni, a ostaja le samo pri sanjah, a ko se človek vzbudi, čuti še večjo pobitost. V delavskem časopisju ima bojevit, obtožujoč, obsojajoč članek drugačno moč in veljavo, kakor v meščanskem. " Množice, ki jih je politično odgo-jil meščanski tisk, so izgubljene. One so v resnici postale samemu sebi vrag, in so zoper samega sebe in zoper vse. To se vidi v fašizmu v Italiji, še bolj pa v hitlerizmu v Nemčiji. Mogočne, revolucionarne besede je govoril Hitler in njegovi in časopisje je pisalo mogočne besede. A ko so se množice strnile okrog njega, verujoče, da je njih rešitelj, sodeče ga po ovčji obleki, a ne po koži in kosteh, ter mu dale oblast, je padel po njih najpreje, zavihtel rezek bič in jih biča. Isto poskušajo posnemovalci Hitlerja v Jugoslaviji in drugod. Zato je naš klic: LUČI! LUČI, MNOGO LUČI! nujen in potreben kakor kos kruha. Za delavski razred je veljaven samo eden kompas, ena luč, in to je njegov tisk. Prežeta z razredno-bor-beno miselnostjo, v socialističnem smislu, je delavski časopis kakor reflektor, ki ostro osvetljuje vse pojave in dogodke v človeški družbi. Neizbrisljivo nasprotje v moralnih in materijalnih interesih med kapitalističnim in delavskim razredom se pokaže in izraža v vsaki tiskani vrsti, ki je zapisana v delavskem časopisju. Mi imamo »Delavca« kot strokovni časopis. Imamo »Delavsko Politiko« kot političen časopis. To je luč, ki bi jo moral imeti vsak delavec in delavka, da bi mu svetila v vsakdanji borbi za svoje pravice in mu kazala iz kaosa današnje družbe. Imamo revijo »Svoboda«, ki razjasnjuje vso temo, ki kakor učitelj in prijatelj pripoveduje in kaže, kako treba narediti korak, da ne bo bolela noga. Imamo »Cankarjevo družbo«, ki poda s svojimi knjigami delavstvu pouk in razvedrilo in ga vodi po potih, ki so proletariatu zgodovinsko začrtani. Več luči, mnogo luči! Ta naš klic naj ob vstopu v Novo leto sliši vsak, naj ga preda dalje, naj ga ponavlja tam tako dolgo, da bi zasvetila luč, da bo tisti, ki še ne čita delavskih listov in knjig, naročil in čital »Delavsko Politiko« »Svobodo« in knjige »Cankarjeve družbe«. In če bomo vsi vse te naše liste in knjige imeli in jih čitali — brez žrtve ni zmage — za nje žrtvovali vsaj naročnino, potem bodo naše organizacije silen steber, močna skupnost, v kateri ne bo besed »naš« in »vaš«, »Snoj« in »tvoj«, »mi« in »vi«, nego samo eden, edini, veliki, nezlomljivi MI. Da se to zgodi, naj postanejo besede, tukaj napisane, meso, naj ne bo človeka med nami, ki bi ne bil letos, ko štejemo 1934 naročen na »Delavsko Politiko«, »Svobodo« in na knjige Cankarjeve družbe. Vstanimo in prižgimo luč pri sebi in povsod, kjer še ne gori. —g— Dimitrov: Obto2ujem*> Šumeča Marica je popila mnogo krvi borcev za svobodo. Zadnja desetletja preteklega stoletja in dva desetletja tega stoletja so prepojena z borbo proti tuji vladavini na Balkanu. In to vse, dokler se svetovni bratomorni boj ni končal s porazom za Bolgarijo. Neverjetno zanimanje za politiko je v tej kmečki državi. Poleg močnega narodnega čustva se je v tej državi zgodaj formirala socialdemokratska stranka. Njen ustanovitelj, stari, a še vedno sveži Sakazov živi in še danes tudi aktivno sodeluje v političnem življenju. Sakazov je politik izčrpnih pojmov, učen samouk, politik starega tipa z visokim nivojem kulture. Ta Sakazov je pred 30 leti imel neugnanega dijaka, tipografa, Džord-ža Dimitrova. Principal tiskarne, v kateri se je Dimitrov izučil tiskarstva, je 1918 leta postal predsednik vlade v Bolgariji. Dimitrov je šel po poti, po kateri so v predvojni dobi šli vsi strokovni delavci, horizont, katerih se je raztezal mnogo dalje od ozkega kroga svojih tovarišev. Postal je duhovni vodja socijalistov, ki so se borili za svoje razredne pravice. Do vojne je bil tajnik svoje strokovne organizacije. Nato je sledilo šest let vojne. Prva in druga balkanska vojna in nato svetovna vojna. Svetovna vojna je pahnila Bolgarijo v strašno bedo. Neposredna bližina Rusije je indirekten vzrok, da je dobil komunizem tako hitro ugodna tla. Zemljoradniki in srednjaki so pili, kakor žejni, Le- *) Original tega članka 'je bil objavljen v pariškem »Socialdemokratu«, preveden na srbohrvaški in objavljen v »Snarfi« v Beogradu. Objavljamo 'ga tudi mi. Kliše je od revije »Snaga«. ninov nauk. Stotisoče emigrantov v Sofiji je samo oviralo že drugače težko in zadušljivo politično atmosfero. Država in ves narod je živel v revolucionarnem vrenju. »Prosim gospoda državnega tožilca, da si enkrat za vselej zapomni, da nisem ne homoseksualec, ne impotenten.« Sodniki moralisti so se zgražavali in vznemirjali. Ta neugna-nec jih je zadel v najbolj občutljivo mesto. Dimitrov: Obtožujem . . . Eden iz voditeljev punta je bil tudi Dimitrov, ki je že v začetku prestopil h komunistom. Berlinski sodniki so mu to zapisali v greh, a niso mu dopustili, da bi ta Bolgar pojasnil, v kakšnem stanju je živel bolgarski narod. Ker izpraševanje o bolgarskih tedanjih razmerah v Bolgariji bi bilo bolj zanimivo nego poskus državnega tožilca, da to izpraševanje pokrene na ljubavne doživljaje Dimitrova. Dla je Dimitrov moški, to je Dimitrov dokazal pred narodi vseh petih kontinentov. Kakor z zaušnico je odsekal radovednost državnega tožilca in mu zaprl usta: Iz življenja v Bolgariji je odnesel samo kazni: 15 let ječe radi pripravljanja in delovanja za punte. 20 let ječe radi vodstva puntarjev. Poleg tega pa zgubo državljanskih pravic v Bolgariji. Razume se, da Dimitrov ni bil razpoložen, da svoje kosti pusti v ječah v Bolgariji, pa je zato emigri-ral. Prepotoval je mnogo držav kot pisatelj. Bil je v Rusiji. Svobodo so mu vzeli nemški ženijalni policaji in advokati, katerim je samo še Dimitrov manjkal, da na njem dokažejo »marksista zver-človeka in zloben hudičev duh.« On naj bi bil primer »slovanske okorele pokvarjenosti«. In tu, na razpravi, pred sodiščem se je začela nepričakovana igra. Nekak bolgarski emigrant, siromak, brez vpliva, iz domovine pregnan, komaj za silo po nemški govoreč, po dolgih mesecih, ki jih je preživel v okovih, prihaja pred nemško sodišče. A v sodni dvorani se napram bledemu človeku postavlja okrutna diktatura, ki je svet dosedaj še ni videl in poznal. Obtoženi Dimitrov je razpolagal samo s svojo voljo in s svojim duhom; in samo to mu je dajalo moč in vlivalo neupogljivo prepričanje v njegov svetovni nazor. Pojavil se je večen čudež: Zmaga duha nad sirovo silo. »Ven z njim,« kriči minister in sodniki, ali ne morejo rešiti ne sebe, ne obravnave. V času, krajšem nego tri minute, je izrekel Dimitrov zgodovinsko obsodbo in to z dostojanstvom, kateri ni mogoče naspro* tovati. Vzbesnel in napihnjen od jeze, z najgršimi besedami je stal pred njim pruski ministrski predsednik, ali človeka s socialistično naobraže-nostjo ni niti za trenotek zapustila hladnokrvnost in kulturno dostojanstvo. Kakor najostrejša bodala so letela vprašanja duhovitega zmagovalca na podivjanega arijca: »Ali se me mar bojite, gospod minister?« Ta izrek je za Goringa in njegovo tolpo znak začetka konca. Oni še tega sicer ne vedo in v to ne verjamejo, ali tako je! Najvišje sodišče v Nemčiji neprestano poskuša, da se z izključevanjem razprava osvobodi z duhom močnejšega obtoženca. Ali vsaka nova disciplinska kazen samo povečava ugled Dimitrova v očeh sveta in med samimi Nemci. Dimitrov se zaveda svojih besed v vsakem trenotku. Ve, da mu je usoda neizbežna: če uide rablju, mu bo končala življenje roka podkupljenca. S tem je Dimitrov povezal vse svoje nasprotnike in nasilneže in radi tega je govoril na razpravah: »Jaz sem v tem procesu upnik, a ne dolžnik.« Bil je tcžštelj, a ne obtoženec, in to so čutili vsi Nemci. Dimitrov je komunist. Mi nismo to, ali dolžni smo ceniti ponos in veljavo tistih, ki so neustrašeno stali na strani resnice in kateri so pravilno razumeli nalogo in ulogo v kateri se nahajajo. On dobro ve, da mu je potrebno storiti samo eno: upreti se fašistični pošasti brez ozira na usodo njegove osebe. Brez dvoma je, da bo osebnost in zgodovinska ulo*ga Dimitrova preživela naš vek, da bo stal vedno svetel in silen v zgodovini človeštva. S tem procesom je ustvaril zgodovino, katere posledice so dalekosežne. Nemški mogočneži nestrpno čakajo dan. ko se bodo mogli maščevati nad Dimitrovom. V svoji zaslepljenosti verujejo, da bodo tako likvidirali sovražnika in obvladali svetovno tragedijo. Ta pogreška jih bo fizično uničila., kakor jih je Dimitrov duhovno pogazil. Še vedno za „Delavsko Politiko"! 99 Organizacijski blagajniki do obratih, javite svoja imena »Delavski .Politiki« v Ljubljano ali v Maribor. Skupno s članarino za organizacijo boste tedensko ali mesečno pobrali od naročnikov po tovarnah tudi naročnino za »Delavsko Politiko«. To bo najuspešneje delo pri akciji za tisk. Blagajnik organizacije je tisti človek, ki igra glavno vlogo pri vzdrževanju organizacije in tedaj tudi pri listu. V tovarnah v Dravski banovini je že danes toliko naročnikov »Delavske Politike«, da čc bodo blagajniki pobrali od vseh naročnino mesečno sproti, je njen podvig in naš uspeh dvakrat zajamčen, Tam, kjer imate pregled čez naročnike že sedaj, začnite kar z delom. Denar nakazujte po poštni položnici na št. 14.335. Na zadnji strani pa napišite imena naročnikov. Stroške si kar odtegnite. Pokažite, da ste nositelji tega dela, zato pridno na delo! Ako hočete biti nacijonalni — bodite tudi socijalni! Danes, ko se tolikokrat povdarja beseda »nacijonalen«, posebno med našo rudarsko inteligenco, je prav na mestu, da se s tem vprašanjem nekoliko bolje pobavimo. Res je, da narod, ki nima svoje narodne zavesti, tudi nima bodočnosti. V tem smo si menda edini vsi, ki imamo čut in spoštovanje do svojega materinega jezika. Zato nas je zelo bolelo, če se je naše slovenske delavce v preteklosti od strani tujerodnega uradništva in pazništva radi tega preziralo. No, sedaj pa, ko so tisti časi minuli, ko smo dočakali, da vsaj v rudarski stroki prevladuje naše slovensko uradništvo, smo si mislili, da je tudi za naše delavstvo nastopila nova boljša doba. Ali žal, varali smo se. Kapital je ostal isti kot je bil, to se pravi: nemški, angleški, francoski i. t. d., kateremu služi sedaj naše slovensko uradništvo prav tako zvesto kakor prej nemško. ZA DELAVCA SE TOREJ NI NIC DRUGEGA SPREMENILO KAKOR TO, DA GA JE PREJ NEMŠKI URADNIK PO NEMŠKO PRIGANJAL IN SEDAJ GA SLOVENSKI PRIGANJA, KAR ŠE BOLJ BOLI. Bič sc torej ni spremenil, pač pa roke, ki ga držijo in vihtijo. Ker pa vidimo, da se ravno z na-cijonalne strani v časopisju in besedah tako rado povdarja socijalna pravičnost, potem bi želeli da bi v interesu našega narodnega delavstva moralo imeti naše uradništvo v praktičnem primeru več socijalnega čuvstva do svojih sorojakov, kakor ga pa danes nekateri imajo. Zakaj, ne zdi se nam pravično, če ta ali oni inženjer preganja delavca zato, ker si upa izpovedati javno svoje prepričanje. Ne smatramo da je to potrebno, če zopet kak drug inženjer polaga več pažnje na svojo čast, kakor pa na varnost delavca. In zopet drugi dajejo delavstvu izjave v podpis, s katerimi se kršijo njih pravice. To smo smatrali za potrebno, da javno povemo. Ne sicer z namenom, da koga žalimo, temveč zgolj z željo, da bodo dotični, ki se bodo čutili prizadete, spoznali, da so na nepravi poti, če mislijo, da se s službo mednarodnemu kapitalu in ob enem s po-vdarjanjem nacijonalnih gesel, rešujejo tudi socijalni prcblemi človeštva. TU, NARODNI SOCIJALISTI, ZAGRABITE! TU UVELJAVITE NAČELO SOCIJALNE PRAVIČNOSTI DA NE BOSTE SAMO BESEDE NEGO TUDI DEJANJA. Napisano s Škarjami V Ljubljani izhaja tednik »Slovenija«, ki med svojimi kolonami prinese večkrat kaj zelo duhovitega. Evo nekaj iz teh: Nekdo nam piše; »Bral sem v Vašem listu članek o vojni, ki se utegne zanetiti med Sovjetsko Rusijo in Japonsko, pa bi rad pripomnil nekaj stvari. Mislim si namreč, ali ne bi bilo bolje in ceneje, pa tudi bdi j človekoljubno, če bi Japonci rajši počakali kako leto ali dve s svojo vojno. Bral sem namreč v časnikih toliko poročil o strašni lakoti v Rusiji, da imam vtisk, ida vsa Rusija umira. V »Narodu« pa sel celo bral, da ■-e dogajajo v Ukrajini primeri kanibalizma, da je torej lakota tako luda, da so Ukrajinci postali ljudožrci. Po mnenju velikega dela 4iska bo lakota še hujša. In če so se začeli Rusi žreti med seboj, je verjetno, da 'bodo v nekaj letih požrli drug drugega. Japonska naj bi kar mirno počakala, da se Rusi po-žro med seboj. Nazadnje boršta ostala le dva Rusa, in močnejši bo požrl slabotnejšega. Ta zadnji Rus bi potem res za lakoto umrl. Takrat bi Japonci lahko korakali v Rusijo brez prelivanja krvi, brez stroškov •'.a smodnik. Kaj ne bi bila taka osvojitev boli prikupna?« Pripominjamo', da je »ruska lakota« v listih zadnje čase nekoliko popustila. O denumcijantih Zanimivo konstatacijo- priobčuje tednik »Slovenija« z dne 8. decembra 19,33. Pona-tiskujemo jo dobesedno, ker potrjiuje to, kar smo že poudarjali, tudi v našem listu. List piše: O denuncijantih piše »Borba«, glasilo Jugoslovenov sploh in »plavih« posebej. In sicer tako-le piše: . . . Na žalost opa/amo, da se danes uporablja bolj kot kedaj ipoprej. Čuli smo celo že očitke, da je demincijantstvo postalo povsem svojstveno današnjemu človeštvu .. . Pri nas je dejansko stanje danes takšno, da postaja zadeva že nekam splošna in značilna za vse naše žitje in bitje. Naj bo zadevščina samo slučajna in trenutna, vzlic temu je treba v interesu poštenosti to lastnost odstraniti in odoraviti tudi pri nas. Gnoječi se del je treba odrezati prej, preden zastrupi vse telo! Začeti bo treba pni poedinou, pa tudi v krogih, kjer so se de-nuncijanti pričeli pojavljati že v zelo vidni meri! . . . moramo resnici na ljubo 'priznati, da so v zadnjem času pričeli vstajati nevredni, neznačajni in nepošteni ovaduhi pod plaščem nacionalne ideje! . . . . . . Torej je ta lastnost po domače — samo hinavščina in zahrbtnost! S pismi anonimne vsebine se vrši posel še mnogo bolj rafinirano. Take umazanosti dandanes žal podpirajo razne instance!...........Z ovad- bami se nekim osebam dobrikajo, da bi imeli od tega kako korist, da bi se ravnalo z njimi »izjemno« in bi si pridobili »dobro mnenje« ali pa vsaj — pohvalo. Včasih morda celo — službo! Da se yse to danes vrši celo pod firmo »tovarištva in bratstva«, je samoumevno! . . . Najlaže je danes označiti svojega bližnjega kot politično sumljivega človeka, ki je nevaren vsej človeški družbi. Na domnevah sloneči »dokazi« so plod denunciantove fantazije, ki prav hitro najdejo »podlago« za — persekucije. Nacionalistom predvojne in povojne dobe se nenadoma pritisne pečat anacionalno-f.ti. Nacionalni ljudje se proglašajo za revo-lucijoniste, samo ker ljubijo svoj narod1 in pravo delo za narod nad vse . . . Še enkrat povemo, tako -piše jugoslovansko in »plavo« glasilo. Toda, ali se mu ni prav nič zaletelo, ko je tako pisal. Pravilno stalne Živimo v dobi, ko ima narodnost visok kurz. Vse je in hoče biti narodno, oziroma nacionalno. LjJ Zvona«, gospod dr. Borko, priobčil ob letošnjem 1. decembru članek »Spoštujmo nreteklost« (»Jutro, štev. 281), kjer je dejal pravilno, češ, »da so dobre zbirke spominov na svetovno vojno in .na osvoboienjie boljše sredstvo za vzgojo naroda in državljanov. CANKARJEV VEČER „Svoboda“ in „Zarja“ priredita v soboto, 13. januarja 1934 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice II. delavski prosvetni večer v letošnji sezoni. Ta večer bo posvečen Ivanu Cankarju ob 15 letnici njegove smrti. — Gostoval bo pevski zbor steklarjev podružnice BSvobcde“ v Rogaški Slatini. Drugi dan v nedeljo bo pa pel isti zbor od 10-30 do 11*15 ure v radiu na kar opozarjamo sodruge Svobodaše in čitatelje lista. — Na Cankarjevem večeru bosta sodelovala delavski oder »Svobode “ in citraški zbor. Igral se bo odlomek iz »Hlapca Jerneja", odlomek iz drame „Kralj na Betajnovi"^ recitirale se bodo pesmi Iv. Cankarja iz „Erotika“ in Čulkovskega pesem »Cankarju". Vabimo vse sodruge in sodružice, da se tega Cankarjevega večera udeleže. Vstopnina 3 Din, 2 Din in 1 Din. JANEZ SAMOJOVs Očka, pripoveduj mi pravljico In ljudstvo je spoštovalo ta nauk-postavo, zakaj nikogar ni bilo med njimi, ki bi hotel žaliti in podcenjevati samega sebe. Še drugo postavo je napisal kralj Gammasi-Byz, z imenom Mi, ki je prvi enaka: »Vse, kar zemlja rodi, bodisi malo ali veliko, na drevesih ali v vinogradih, v gozdovih ali na njivah in travnikih, vse to je vseh in vsakega iz vseh. In vse, kar dado rudniki in reke ter morja, vse je vseh in vsakega iz vseh. Zakaj vsak iz vseh je skrbel, da je zemlja rodila, da so rudniki dajali, da so reke in morja naplavila. In vse, kar je ustvaril in ustvarja človeški duh, je last vseh in vsakega iz vseh. Zakaj vsakdo iz vseh je ustvarjal po svoji moči in s sodelovanjem vseh.« In v ljudstvu je bila brezskrbna zadovoljnost in blagostanje. Zakaj besede: »To je moje« — niso poznali. Zgodilo pa se je, da je kralj Gammasi-Byz, imenovan Mi, umrl. Star je že bil, ves osivel, in je umrl. Ljudstvo si je od žalosti raztrgalo oblačila, potrosilo temena svojih glav s pepelom in žalovalo. Ko pa je pretekel čas žalovanja — zakaj nobena reč ne more trajati večno — je reklo ljudstvo: »Ostali smo brez kralja. Ce bi kralj Gammasi-Byz, imenovan Mi, ki je umrl, imel sinove, bi nam lahko bilo. Zakaj izvolili bi si iz njih naslednika. Kaj nam je storiti? Kdo bodi kralj?« Vprašanje se je dotikalo vseh in vsakega. In ko so tako spraševali drug drugega, je spregovoril eden izmed mnogih, visok in drzek v očeh: »Iz svoje srede, iz nas samih izvolimo kralja.« Ko je ljudstvo zaslišalo te besede, se je čutilo počaščeno. Zakaj v ljudeh je skrit občutek svojega lastnega jaza in vsak si je tiho mislil: »Morda izvolijo mene?!« In zato so vsi pritrdili in rekli: »Tako bodi! Iz svoje srede, iz nas samih izvolimo kralja, da bo vladal.« Tisti pa, ki je izrekel prvi te besede, je pogledal po vseh m rekel: »Mene, ki sem to misel izgovoril, izvolite!« Videl je, kako se je ljudstva beseda »mene« neprijetno dotaknila. Zakaj kakor sem rekel, v vsakem je skrit občutek cene lastnega jaza. Tedaj se je pa nenadoma v splošnem molku zaslišalo iz ljudstva vprašanje: »Kako ti je ime?« Glas vprašajočega je bil mrzel, suh, da so se vsi ozrli, da vidijo, kdo je tisti, ki je spregovoril. Tisti pa, majhen in čokat, ki je spregovoril, je gledal nepremično v onega iz ljudstva, ki je rekel: »Mene izvolite!« in se za poglede ljudstva ni zmenil. Ljudstvo, videč majhnega, čokatega človeka, se je začudilo. Kako je mogel tisti, tako neznaten, vprašati onega prvega po imenu in da ni vprašal kdo drugi? Ali tisti prvi ni umaknil pogleda pred ledenim pogledom čokatega in je tudi vprašal: »Kdo si ti, ki sprašuješ?« Tisti čokati je odgovoril trdo in mrzlo: »M a m o n« — mi pravijo. Tedaj je tisti visoki stresel z glavo. Zakaj razumel je glas govorečega. In je rekel: »Pozdravljen, Mamon. Jaz mi je ime.« Mamon pa, čokati, nizek, je odgovoril zopet hladno, ali že s povdarkom, ki je udarjal na ušesa vsega ljudstva: »J a z ti je ime? ... Tedaj pozdravljen, kralj!« In glej, pri teh besedah ( Mamonovih je ljudstva objelo nekaj nevidnega in nerazumljivega, da niso mogli nič misliti, nego so samo ponavljali za Mamonom: »Pozdravljen, kralj!« Tako, sinko, je bil ustoličen novi kralj, Jaz po imenu. Volja ljudstva ni bila dokumentirana, nego zvok odločno-samozavestno izrečene besede Msmonove se je učlovečil. Tisti z imenom Jaz je bil kralj proti volji ljudstva, a vendar z njegovim soglasjem. Dogaja se namreč v življenju vsak dan, da se soglasje podjarmi volji. Mamon pa je postal kraljev svetovalec. In začela se je nova doba. Tisto prejšnje: To je vseh in vsake-i5 a i z vseh, se je nadomestilo z novim geslom: To je mo je in samo moje! Kraljev svetovalec z imenom Mamon je znal ljudstvu pojem tega gesla tako rožnato naslikati, da je vsak hitel osvojiti si čim več zemeljskih dobrin, čim več prostora v deželi, da se tako sam proglasi za kralja svoji svojini, četudi majhni, a vseeno svojini. Velika, močočna dežela, ki jo je obsevalo sonce od vzhoda do zahoda, se je drobila v majhne deželice in povsod se je lastnik podpisoval s kraljevim imenom. 10. januarja 1U34 »DELAVEC« f Stran 3 kakor večina tega, kar sc pri nas nudi pod firmo patriotične vzgoje«; zakaj »eksaktno zbrano gradivo vzgaja h kriticizmu in ne dopušča, da bi nastajale lažnive legende, ki jih lahko kdo živ vnovčuje«. To je resnica: vsak čas se pri nas vrši velikanska reklama za neke ljudi, katerih narodno delo, ako bi ga pregledali kritično, ne bi moglo obstati pred lučjo; samo v kalnem se lahko ribari. Prav tako je zapisal isti poročevalec v nekem podlistku (»Jutro«, štev. 285), da se KOVINARJI. KRATEK PREGLED POSLOVANJA SA-VEZA METALSKIH RADNIKA JUGOSLAVIJE NA TERITORIJU OBLASTNIH ODBOROV BEOGRAD, ZAGREB IN LJUBLJANA. V 10 mesecih, to je od 1. januarja do 31. oktobra 1933 je v Savez pristopilo 2431 novih članov, in sicer: V mesecih Beograd Ljubljana Zaigr Januar 43 62 138 Februar 39 127 98 Marec 63 128 90 April 39 60 71 Maj 39 340 38 Junij 51 114 38 Julij 72 61 38 Avgust 127 47 43 September 157 57 31 Oktober 137 65 16 Skupaj .. . 767 1063 601 Fluktuacija č lanstva znaša okrog 70 stotkov, kar je posledica neprestanega in ve’dno večjega zastoja v vseh strokah kovinske industrije in obrti. Poleg vsega tega članstvo Saveza ne pada, nego — kakor je iz tabele videti — napreduje. To je viden dokaz zavednosti kovinarskega delavstva in aktivnosti funkcionarjev, da čim bolj zgoste in utrdijo Savez metalskih radnika, razredno zavedno strokovno organizacijo in jo usposabljajo za borbe. Staro članstvo Saveza je vkaljeno v tridesetih letih dela in borbe za izboljšanje svojega položaja. Savez stoji vedno, kakor je stal na polju borbe, da nudi in izvoijujc pomoč vsem in vsakemu članu. O tem tudi najboljše pričajo vsote izdanih podpor, ki so se izdale tekom 10 mesecev v letu 1933. Takšne žrtve lahko dajo le organizacije, ki so stare, močne, solidne in razredno zavedne strokovne organizacije. Članstvo Saveza metalskih radtiika je s svoje strani vse delalo in se žrtvovalo za svoj Savez in mu izražalo popolno zaupanje. V nastopajočem novem letu se imora delati, da se bo število stalnih članov povečalo, da bo Savez še lažje stal na mej-danu proletarske borbe za koristi in pravice svojih članov in vsega proletariata. Zato, glave kvišku, mišice krepke, so-drugi kovinarji! —o— PODPORE SMRJ v dobi od 1. januarja do 31. novembra 1933: Januar 21.035 Februar 9.530 Marec 17.397 April 12.987 Mai 9.543 Junij 12.197 Julij 10.608 Avgust 8.987 September 14.648 Oktober 11.324 November 20.403 Skupaj. .. 147.759 Te številke, posebno v septembru, oktobru in v novembru ipričajo jasno, da je med kovinarji velika brezposelnost in ki še raste. Jesenice SPLOŠNA GOSPODARSKA IN KONZUMNA ZADRUGA ZA GORENJSKO, R. Z. Z O. Z. NA JESENICAH sporoča svojim članom, da je postal njen poslovodja po smrti pokojnega s. Zugwitza Antona njen dosedanji tajnik s. Kristan Cvetko, a njen blagajnik s. Rainer Jakob, član načelstva. Oddelek Stan in dom vodi s. Ažman Karol, ki ima v zadevah Stana in doma uradne ure samo vsak petek in soboto od pol 7. do 8. ure zvečer. Vsa običajna pojasnila se pa dobe v zadružni pisarni med uradnimi urami vsak delavnik. Načelstvo. SPLOŠNA HRANILNICA IN POSOJILNICA ZA JESENICE IN OKOLICO, R. Z. Z O. Z. NA JESENICAH javlja, da vodi posle te zadruge zdaj predsednik zadruge z. Ivan Šega, blagajniške posle pa z. Ažman Karol, blagajnik SMRJ na Jesenicah. Uradne ure hranilnice so za poslovodjo vsak pondeljek, ali — če je v pondeljek praznik — naslednji dan od 4. (16.) do pol 7. (19.) ure, za blagajnika pa iste dni od pol 7 (19.) do pol 8. (20.) ure. Načelstvo zadruge. ZAHVALA. Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta se zahvaljujemo vsem, kateri so nas tolažili, nam izrekli z besedo ali ..Adria prašek" za pecivo je domači izdelek, torej delo Vaših rok Zahtevajte izrecno nAdrla prašek" širi pri nas domoznanstvo s »prim'ti-'-sredstvi«, a takozvana patriotska literatura je po pretežni večini spisana neinteligentno, prilagojena obzorju upokojenega orožnika.« Danes vladata: puhlica in zaslužek. Ni se še kmalu kdaj tako grdo izrabljala narodnost, ko se rinejo v ospredje koristoljubje, puhloglavstvo in zlobnost, da nasilno odločajo o najvišjih dobrinah naroda, kakor so: znanost, umetnost, šolstvo, književnost. A-a. pismeno tople besede ter nas podpirali v težkih dneh. Najsrčnejša hvala članom SMRJ in Gospodarske zadruge za vso požrtvovalnost in vse doprinešene težke žrtve pri iskanju trupla pokojnega. Najlepša hvala za vse poklonjene mu vence, vsem korporacijam, katerih član je bil pokojni, kakor tudi vsem družinam, znancem in prijateljem. Posebej še hvala godbi SMRJ, kakor tudi pevcem »Svobode« Javornik. Srčna hvala vsem zastavonošem rdečih zastav in vsem, kateri so se ga spomnili na kakršenkoli način v težkih dne tler vsem, ki so ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Družina Zugwitzora. RUDARJI. Rudarjem ob novem letu. Doživljamo čas, ko zopet prestopimo iz starega leta v novo. Izgledamo pri tem kakor potnik, ki se na nepoznanem kraju podaja čez trhlo brv globokega potoka. Pogled nazaj je moten, brezizrazen. Spomin nazaj v polpreteklost je boleč. Pogled naprej je nejasen, vsled težke megle socialne reakcije, ki obdaja danes svet od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Taka je danes pot milijonov in milijonov ljudi, in to še predvsem naših slovenskih rudarjev. Ko se bo pisala zgodovina o življenju in trpljenju delovnega človeka v letu 1933, takrat bo velika stran morala biti popisana s krvavimi črkami o trpljenju in bedi naših rudarjev v tem letu. Ni treba, da si vse te grozote in krivice, ki so se v tem letu rudniškemu življu prizadjale, nazaj v spomin kličemo. Dovolj je, če potegnemo kratko analizo čez razdobje 365 dni, ki v vesoljstvu življenja prav nič ne predstavljajo, a v življenju posameznega trpečega človeka pa zelo mnogo, „.«n' e Safir««« r-T. -«•- * vr- S temi in sličnimi občutki prestopamo prag novega leta. Rekli smo, pot je zelo nevarna in nogled je zelo moten vsled goste megle socialne reakcije, ki obdaja danes ves svetovni horizont. Da, težka je ta pot! Ali mi vsi, ki si moramo r potu svojega obraza služiti naš vsakdanji kruh, smo določeni potniki, ki MORAMO to pot hoditi in prehoditi. Zato nam prav nič ne pomaga, če z bojaznijo in strahom v srcu gremo to pot, temveč je dolžnost predvsem nas rudarjev, da se vprašamo, zakaj je ta pot tako težka za nas? Ozrimo se še enkrat na potniki na brvi! Zakaj se tako boji prehoda čez trhlo brv? Zato, ker je SAM in si pomagati ne more! O tem je nam, rudarjem, predvsem v sedanjem času treba, da resno razmišljamo. Zakaj ni dovolj, biti samo HLAPEC JERNEJ in po izvršeni krivici pravico iskati, lil *• <•■'>* «t temveč treba si je pravico ustvariti. Možnost tega pa ne leži v poedin-cih, temveč v NAS VSEH. Zato iztrebimo iz naših src ves strah in vsejmo v nje zavest in odločnost. Iztrebimo iz nas zavist in sovraštvo, gojimo ljubezen in solidarnost. Izrujmo iz naših zamreženih možganov podedovano in privzgojeno zasleplenost, in vsadimo si tja zdrav razum, ki nam bo pomagal v nas vseh najti ČLOVEKA, silnega človeka DELA, ki gradi in preobrazuje temelje človeške družbe. ČLOVEKA, ki bo v sebi združil NAS VSE, ki smo delovni ljudje s silo, ki nam bo ustvarila pravico, s katero nam bo omogočeno, da razpršimo vse socialne krivice, da tako dobimo boljšo človeško bodočnost! Rudarji! Brv pa, ki vodi k temu, je naša razredna strokovna organizacija ZVEZA RUDARJEV JUGOSLAVIJE. Zato, vi, rudarji, vsi, ki še v tej smeri ne sodelujete, vam kličemo; PRIDITE! Vam, naši pionirji, ki na tej zgradbi že sodelujete, pa kličemo: KLJUB VSEMU NAPREJ! Vodstvo ZRJ. PLENARNA SEJA ZRJ. Uprava ZRJ v Zagorju ob Savi sklicuje za nedeljo, dne 21. januarja t. 1. ob 8. uri dopoldne v pisarni ZRJ v Zagorju REDNO LETNO PLENARNO SEJO s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo uprave za preteklo leto. 2. Poročilo o letnem računskem zaključku in revizije. 3. Položaj rudarjev in tozadevni ukrepi. 4. Organizacija. 5. Socialno zavarovanje. 6. Razno. Delegati, ki bodo vabljeni še s posebnimi vabili, se naprošajo za točno udeležbo. Uprava. ZAHVALA. Podpisani se najle.pše zahvaljujemo vsem ■darovalcem obrata Glančnik za darovane podpore, ki smo jih sprejeli ob času bolezni. Gresinger Ivan, rudar, Mežica (Din 214.—). Stermčnik Jože, rudar, Mežica (Din 216.50). Grubelnik Vincenc, rudar, Mežica (234 Din). Mežica. Zopet težka nezgoda. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje vsled smrtne nesreče pri žičnici v Žerjavu, se je že zopet druga zgodila. Kopač Jurc Filip je delal sam na odkopu. Ko je rabil neko orodje in šel po njega, je padel v 8 metrov globoko izkop-nino. Tu je obležal s težko rano na glavi nezavesten in ležal tako dolgo, dokler ga ni našel drug rudar. Iz tu navedenega slučaja je razvidno, kako pomanjkljive so not ram je jamske naprave. Če to ne bi bil slučaj, bi ta rudar ne mogel pasti v tako globino. Sam namenoma gotovo ni skočil, zato da si glavo razbije. Nadalje bi praviloma ne smel sam delati na odkopu, če ni v neposredni bližini zopet drugo moštvo, katerega bi imu v slučaju potrebe bilo možno vsak čas na pomoč poklicati. Tu bo treba enkrat temeljite preiskave. Zakaj absolutno r.c h« smek trpeti, da bi si raič'1 X’-laši rudarji glave razbijali. SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE. Steklarji. KONFERENCA DELAVSTVA VSEH STEKLARSKIH TOVARN. O božiču, dne 26. decembra 1933 se je vršila v Rogaški Slatini važna konferenca steklarskega delavstva. Po delegatih s» bili zastopani delavci tovarn iz Hrastnika, Sv. Križa in Paračina iz Srbije. Konferenco je sklicala centralna uprava Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije in je trajala ves dan ter pretresala položaj v steklarski industriji zaposlenega delavstva. Važno je bilo vprašanje enotnih tarif in izvajanje določb kolektivne pogodbe ter se je topogledno napravilo več važnih sklepov. Obravnavalo se je posebno vprašanje sodelovanja med po-edinimi podružnicami in je bilo sklenjeno, vpestaviti podzvezo s posebnim odborom. Sedež bo v Hrastniku. Posebno pozornost je posvetila konferenca vprašanju brezposelnosti in da se v zaščito teh nedolžnih žrtev napačnega gospodarskega sistema podvzamejo potrebni ukrepi. Sv. Križ pri Rog. Slatini. STEKLARNA V SV. KRIŽU JE 1. JANUARJA ZOPET USTAVILA OBRATOVANJE. VSE DELAVSTVO JE ZOPET BREZPOELNO. Hrastnik. Kakor smo informirani, stoje tudi hrast-niški steklarji pred brezposelnostjo, ker namerava vodstvo podjetja obratovanje ustaviti. Strašna je usoda steklarskega delavstva že leta in leta. Obratuje se skrajšano, poleg tega pa obrati vsako leto po nekaj mesecev stoje. Opozarjamo merodajne činitelje: Borzo dela, bednostni fond itd., da se za prehrano in podpiranje brezposelnih pravočasno potrebno ukrene. Paračin. Delavstvo steklarne Paračin je prestopilo kompaktno v našo Zvezo in osnovalo našo podružnico, ki že agilno deluje. Pozdravljamo jih v naši sredi. Nekaj steklarjev je žal še ob strani, ki čakajo. Uverjeni smo, da bomo tudi dotične skoro pozdravili kot sodelavce. Iz podružnice Ptuj. Ptujski mestni očetje so napravili delavstvu občinskih podjetij posebne vrste »novoletno voščilo«. Sklenili so, da je treba delavstvu znižati plače. To znižanje je predvideno v proračunu mestne občine za okrog 100.000 Din. Lepo novoletno voščilo je to! Da se to pripravlja, smo bili že preje obveščeni. Centrala naše strokovne organizacije je — da te usoden korak prepreči — z zastopnikom Delavske zbornice dne 6. decembra 1933 pri g. županu posredovala. G. žu-nan je iziavil, da sam ni kompetenten reševati zadeve in da je treba govoriti s finančnim odsekom, še istega dne popoldne se je sestal ta odsek, kateremu sta zastopnika centrale in Delavske zbornice skupno z zastopniki podružnice v Ptuju obrazložila, da je nesocialno in neracionalno iskati kritja za mestni proračun z znižanjem že itak skrajno nizkih plač delavstvu. (Zal- r-- m*-- r«..«, naju Gospodje, ki tvorijo finančni odsek, so obljubili, da se bodo na občinski seji zavzeli, da se plač ne bo znižalo. Silno smo bili presenečeni, ko smo čitali v časopisju, da se je proračun sprejel s predvideno redukcijo delavskih plač. Proti temu proračunu in znižanju plač je govoril samo zastoonik delavstva s. Gabrijel, žal pa so njegove besede ostale le »glas vpijočega v puščavi«. Ali je to modro, gospodte, vprašamo? Ali mislite, da ste s tem nekaj koristnega za ptujske občane napravili? Žal ne! O tem se boste slej ko prej prepričali! Proti temu načinu komunalne politike protestiramo. Vzeti hočete tam, kjer nič ni! Vzemite tam, kjer je! Naprošamo centralno upravo Sološne delavske strokovne zveze Jugoslavije in Delavsko zbornico, da na merodajnih mestih pedvzameta potrebne korake, da se ta nesocialni čin prepreči. Za danes samo to. Prihodnjič bomo pa o stvari, kakor tudi o drugih zadevah podrobneje spregovorili. MONOPOLCI. NOVO LETO MORA BITI ZA NAS STRNITEV VSEGA MONOPOL-SKEGA DELAVSTVA V ŠE MOČNEJŠO SKUPNOST, CE HOČEMO DOSEČI SVOJE PRAVICE! »USPEH« SAVEZA RADNIKA-CA MONO-POLSKIH PREDUZEČA PRI VOLITVAH ZA DELEGATE V DELAVSKE ZBORNICE. Ker nas sodruge in sodružice zanima, kako so glasovali naši sodrugi monopolci v ostalih krajih države in koliko delegatov so poslali v pet zbornic, podajamo v kratkem sledeči pregled: I. V BEOGRAJSKO DELAV. ZBORNICO so prišli naši sodrugi: Branko Jovanovič, monopolski delavec iz Beograda (predsednik našega Saveza); Žika Trajkovič, monopolski delavec iz Beograda (blagajnik našega Saveza); Milan Nedeljkovič, monopolski delavec iz Niša (član podružnice); Oskar Fijat, monopolski delavec iz Skoplja (tajnik podružnice). II. NOVO SADSKA DELAV. ZBORNICA: Miloš Ilič, stručnjak točabne stanice Novi Sad (predsednik podružnice); Ruža Malbašič, delavka tobačne stanice Novi Sad (čanica podružnice). III. SARAJEVSKA DELAV. ZBORNICA: Vanjo Ibrahim, delavec tobačne tovarne v Sarajevu (član podružnice); Dragica Kokotovič, delavka tobačne tovarne v Sarajevu (članica podružnice); Zvonimir Čukac, nameščenec tobačne tovarne v Travniku (član podružnice); Ilija Ekmečič, uradnik tobačne tovarne v Čapljini (tajnik podružnice); Čupina Rista, dovršeni praynik v Mostarju (član podružnice). • IV. ZAGREBŠKA DELAVSKA ZBORNICA: Katarina Vardjan, delavka tobačne _ tovarne v Zagrebu (predsednica podružnice); Ivan Antič, delavec tovačne tovarne v Senju (tajnik podružnice). V. LJUBLJANSKA DELAV. ZBORNICA: Čamernik Ivan, delavec tobačne tovarne v Ljubljani (predsednik podružnice); Bučan Franc, namestnik, delavec tobačne tovarne v Ljubljani (član podružnice). Številčno stanje moremo podati edino po številčnem stanju članstva, ker se razen Ljubliane in Beograda ni volilo na posebnih voliščih. Številčno stanje glasov po podružnicah se glasi: Beograd 488, Niš 750, Skoplje 901, Prilep 270, Veles 126, Bitolj 110, čačak 35, Vranje 73, Sarajevo 180, Banja luka 70, Travnik 210, Čapljina 300, Zagreb 150, Senj 230, Ljubljana 352. Podružnice Mostar, Ljubuška, Kreka, Simin-Han ill Sušak niso vštete, ker so pristopile k Savezu šele med volitvami. Nove članske knjižice (vezane) se bodo izdale v tekočem mesecu vsem članom in članicam, kateri so vstopili v Savez do 31. decembra 1932, in to po tiskarniški ceni. Ker ima vsak član-ica pravico do iste po preteku enoletnega članstva, jo dobe člani, kateri so pristopili po tem roku, na željo takoj izgotovljeno. V tej knjižici bo tudi prostor za sliko. Zato želimo, da si vsak član-ica preskrbi fotografijo, napiše na hrbtu (zadaj) slike svoje ime in priimek ter odda oddelkovemu zaupniku. — Odbor podružnice monopolcev. Dne 27. januarja 1934 ob 10. uri dopoldne se vrše v tobačni tovarni volitve obratnih zaupnikov. Naša lista ima glasovnice rdeče barve. V kuverto dajte samo celo rdečo glasovnico, ostalo pa raztrgajte! Sodrugi in sodružice! Stojmo zvesto na straži ter dokažimo, da smo za naš pokret in s tem za zahtevo naših delavskih pravic! Vsi na volišče in oddajte cele rdeče listke! Kultura. »Svoboda« št. 1, novoletna, prinaša krasen članek Rudolfa Golouha: 1933. Tudi ostali članki: Dobrodelnost in socializem, Korporacija, stanovi, monopolci od D. Kerna, O fašistovskem nacionalizmu od Hein-richa Manna in drugi so vredni, da se jih po dvakrat prečita. Društveni in drugi pregled je bogat. Roman iz fašistovske Italije »Fontamara«, ki ga je spisal Ignario Sifone, pa je tako privlačen, da ne morete spustiti »Svobode« iz rok, preden ne prečkate in nestrpno čakate prihodnjega prvega, ko bo zopet’ nadaljevanje. Zato: Naročite »Svo-bodo«! Stožer, št. 2 je izšel. Prinaša M. Gorkij: Novi humanizem; prof. Schansel: Ali je osnovana teorija rase?; M. Kobasiaiski: Ja-panski proletariat proti vojne; P. Roian: Smrt ene ere itd. Naroča se v Beogradu. Drama, štev. 4 je izšla in prinaša razne razprave o gledališču in ljudskih odrih, Milan Skrbinšek razlaga odrske vaje za diletante, pisatelj Ivo Grahor piše o ljudskem gledališču. Naroča se v Ljubljani, Tržaška cesta 10-1. Snaga, socialistični časopis, ki izhaja v Sarajevu, je izšla, in sicer 12, številka. Med raznimi lepimi članki in razpravami prinaša tudi sliko, ki smo jo danes ponatisnili in članek k sliki. Kulturni pregled je pester in ocenjuje knjige Cankarjeve družbe podrobno in zelo pohvalno ter priznavajoče. Naročite si jo! Poštni pregradak br. 181, Sarajevo. Brazda, nova revija, kmečki stanovski list, je izšla. Pišejo jo absolventi kmetijskih šol. . Svijet, zagrebški ilustrirani tednik, prinaša slike iz Plitvičkega jezera in druge. Naznanilo preselitve Vljudno Vam sporočamo, da se je naša tvrdka LCeljstaKiisliitt tovarna ogledal in brušenega stekla, stavbeno In umetno steklarstvo presolila 1 .januarja v nova prostora ZA KRESIJO STE V. 14 STROKOVNI VESTNIK. pAflllflVlAll KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ fl J V« m MUSI! Monta peta Mirko Cvrtim, uobuano 1001021(6! POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO. TELEFON 31-71. ipi v _j _ ■ _ n m en r »rečno in želijo svojim cenjenim i uspenov poino novo leto odjemalcem, delavcem, gostom In prijateljem celjski obrtniki in trgovci Vinko Kukovec stavbeno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga Celje A. iPongračič mehanična iz-delovalnica vseh vrst pletenin Celje Vernik M. trgovina s špecerijskim, galanterijskim in kolonijalnim blagom Gaberje Celje Anton Hoibauer trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in z vsem v to stroko spadajočim orodjem Gosposka ulica 6 Celje Franc Grilec trgovina z mešanim blagom Gaberje (lastni dom) Celje Esih Matija mesar Breg Celje Bukovčan Matija brivski mojster se .priporoča Kapucinska ulica Celje A. Sovinek mlekarna in trgovina dežel, pridelkov Gaberje Celje Anton Permoser mesar in gostilničar Gaberje Celje Franc Doborovičnik manufaktuma in modna trgovina. Industrija prešitih odej in perila. Celje Bat’a poslovodja Henrik Filip Glavni trg 8 Celje R. Grobelnik gledališki frizer za dame in gospode Celje centrala: Glavni trg 17, podružnica »Higiena«, poleg hotela »Evropa« Špecerijsko blago, kuhinjsko posodo kupujete pri Jos. Jagodič Celje Glavni trg Gubčeva ulica Ant. Fornara vdova renomirana dežnikarna ustanovljena 1902 Glavni trg 15 Celje . šfarmecki Ceife Brata Šumer Prešernova ulica 15 Celje Mihael in Kristina Kus Glavni trg 5 Celje Franjo Jakše brivec Sp. Hudinja 13 Celje Knjigarna, umetnine in muzikalije Karl Goričar, vdfcva zaloga papirja in pisalnih potrebščin Celje J. Jellenz Podruž.: Slovenjgradec Celje P. Matkovič & Comp. Gosposka 3 Celje Trgovina z mešanim blagom Ivan Martinčič Celje Trgovina — točilnica Jože Slave Vrazov trg 1 Celje Valentin Hladin manufaktuma trgovina Celje Kolin Jožefa trgovina Gaberje 5 Celje Franc Gorjanc mesar Celje Rok Meister trgovina z mesnim blagom Celje Anton Ločnik ure, zlato, srebro, optika Glavni trg 4 Celje Konsumno društvo za Celje in okolico r. z. z o. z. Celje Ivan Kvas fotograf Dečkov trg 3 Celje Marija Kranjc trgovina Breg pri Celju Anton Čoh brivski salon za dame in gospode Dečkov trg 4 Celje Kroltič Alojz mesar Glavni trg Celje Pfeifer in drug tovarniška zaloga nogavic Dečkov trg 4 Celje Amerikanska vulkanizacija, scientifič-no delo Jezrenik Rudolf Ljubljanska 10 Celje F. Junger delikatesna trgovina Prešernova 8 Celje Jos. Kirbiš parna pekarna in gostilna Celje Ivan Golmajer trgovina »Wilson« Gaberje Celje Albin Berger gostilničar Kapucinska ulica Celje Likalnica M. Covnik Prešernova 8 Celje Katica Cerlini modna in konfekcijska trgovina Glavni trg 16 Celje Fr. Strupi trgovina stekla in porcelana Celje Delavska pekama Splošna gradbena gospodarska produktivna zadruga »Naprej« r. z. z o. z. Celje Josip Gorenjak mesar in klobasničar zajutrkovalnica Kralja Petra cesta Celje Franc Zangger trgovina s špecerijo, žganjarna in ve-lepraiarna kave ustanovljeno leta 1859 Celje Vestje, žemperje, puloverje in vse vrste pletenine se dobi po ugodnih cenah pri Pušnik Beti Cankarjeva 4 Celje Sreino in uspehov polno Novo leto želijo svojim cenjenim odjemalcem, delavcem, gostom in prijateljem ljubljanski obrtniki In trgovci Pio Radonič trgovina vina in žganja Stara pot Ljubljana Franc Rode, mesar ! st&jnica: Šolski drevored Ljubljana s in Devica Marija v polju Adolf Vatovec umetno in trgovsko vrtnarstvo in izdelovanje vencev Ambrožev trg 3 Ljubljana Mirko Bogataj trgovina s klobuki Stari trg 14 Ljubljana Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarn? odgovarja Josip Ošlak v Mariboru, — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.