poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Lipovšek, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 3. 6. 1983, Leto*XII, St. 9 VLAK BREZ VOZNEGA REDA ^VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI Dobrodošli prijatelji iz Srbije! Prve dni junija bo pripeljal iz Srbije v Slovenijo tradicionalni vlak „Bratstva in enotnosti". Z njim bodo prišli k nam prijatelji iz Srbije, ki so prisrčno in toplo sprejeli pregnance iz Slovenije in od drugod, v tistih težkih in surovih časih. Bilo je prve dni julija leta 1941. Lepi, sončni, vroči dnevi. Iz Ptuja, Borla, smo prišli v Maribor, v Meljsko kasarno. Tam so imeli zapor in zbirališče za tiste, ki so bili nevarni nemškemu rajhu. „Samo v Šlezijo — Ne! Ampak med brate na jug, na jugi" Tako smo si želeli in se potihem pogovarjali. Obdajala in prevzela sta nas neko nepojmljivo upanje, neka slutnja, da nam bo na jugu, med brati lepše in boljše. Res! Naše upanje in slutnja nas nista razočarala. Prišli smo na jug med brate in se oddahnili. Sprejeli so nas nepopisno prisrčno, odprtih src, kakor znajo le oni. Tako je bilo. Z nami so delili zadnjo skorjico koruznega kruha. Dajali so nam vse: kruh, razumevanje, toplo, prijazno besedo. Od nas niso ničesar zahtevali. Bilo je tam, daleč, daleč ob Zahodni Moravi, ob njenih bistrih in čistih pritokih, ki še danes napajajo žive in objokujejo mrtve. Tam v vaseh in zaselkih na vedno zeleni, skrivnostni planini Jelici, pod planinama Kablarom in Ovčarom. Tam, kjer je klila svoboda, kjer so prisegli zvestobo tovarišu Titu prvi njegovi neoboroženi borci, partizani, borci z junaškim srcem in veliko ljubeznijo do zasužnjene domovine. Tam, kjer se je rojevalo samoupravljanje, naša nova ljudska oblast, neuvrščenost, bratstvo in enotnost. Prijazni domačini so imeli odprte roke in široko srce za vse nesrečnike, ki jih je tja zanesla zla usoda, prišli so tudi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije. Prišlo je tudi mnogo otrok, bdlnih, nemih, hromih, brezi meni h. Za vse je bilo dovolj kruha in razumevanja. Prišli smo v kotel, kjer je vse vrelo in se pripravljalo za vseljudski upor proti krutim zavojevalcem. Prišel je čas odločitve in tveganja. Z domačini smo preživljali težke, surove čase. Bili smo priče streljanju, ubijanju, mučenju, klanju. Za enega ubitega Nemca: 50, 100, 150 domačinov, med katerimi so bili poleg naših rojakov tudi pregnanci iz vseh krajev okupirane Jugoslavije; tudi nedolžni otroci. Na spomenikih in pomnikih, ki jih je nešteto, so vklesana imena tudi naših rojakov, ki so se na najrazličnejše načine vključili v borbo za svobodo in pravičnejšo družbeno ureditev. V mesecu oktobru leta 1941 je bilo mesto Kraljevo obkoljeno. Junaški partizani so stiskali obroč okoli mesta in so ga hoteli zasesti, osvoboditi, kakor že druga mesta. Obkoljeni Nemci so besni hodili od hiše do hiše in iskali svoje žrtve za množično streljanje. Tudi otroke. Med ustreljenimi v obkoljenem mestu ob Ibru, so bili delavci tovarne vagonov, tovarne letal, železničarji, domačini svobodoljubnega mesta in vasi okrog Morave in Ibra, učenci, vajenci, zidarji, brezdomci, kmetje, kovinarji in drugi. Junaki iz vseh krajev naše domovine, nezlomljivega srca. Na krvavem morišču je žrtvovalo življenje za svobodo okrog 90 Slovencev -pregnancev. Pravijo, da jih je bilo še več. To je bil res krvavi oktober, kakršnega ne pomni zgodovina človeštva. Takrat, ko je rumene/o listje, ko se je mesto zbudilo v krvi. Padali so domačini, Slovenci, Hrvati, Bosanci, Makedonci, Črnogorci, Vojvodine/. Vsi junaški vojaki, polni ljubezni do domovine, vojaki legendarnega, nikoli uniči ji vega Balkana. Spominjam se 15-letnega partizana Egona Pertota iz Maribora. S tovarišem — domačinom je straži/ na železniški postaji pri Gornjem Milanovcu. Ko je bila že na pohodu prva sovražna ofenziva na osvobodjeno ozemlje, so prišli nemški vojaki, četniki in nedičevci in ju obkolili. Po hitrem postopku ju je obsodilo vojaško sodišče in oba so ustrelili. Partizan Ivan Voh iz Maribora je padel na planini Zlatibor pri umiku razredčenih partizanskih enot v Sandžak. V hiši, v Gornji Gorevnici, kjer je stanovala njegova družina, so že odkrili spominsko ploščo, na kateri so vklesane besede: „Tudi v teh surovih časih se je kovalo bratstvo med slovenskim in srbskim narodom." Bratstvo in enotnost! Dve preprosti, a pomembni besedi! To je temelj, na katerem je zgrajena naša lepa socialistična, samoupravna, neuvrščena Titova in naša Jugoslavija. Tega ne smemo nikoli pozabiti! Še posebno ne v sedanjih zaostrenih političnih in gospodarskih razmerah doma in po svetu. Nikoli ne bom pozabila prisrčnih in predobrih prijateljev iz Loznice, Jezdine, Mršincev, Slatine. Vsem in še drugim kličemo: „Dobrodošli, dragi prijatelji, v naši in vaši Sloveniji!" Danica Zidarič Solidarnost postaja stvarnost Teden solidarnosti za pomoč ljudem ob elementarnih nesrečah bo letos v vsej Jugoslaviji od 1. do 7. junija) Solidarnost postaja v samoupravni socialistični družbi vedno bolj stvar vseh delovnih ljudi in občanov. Solidarnost postaja stvarnost, zato je naša pravica in dolžnost, da izrazimo in potrdimo svoj odnos do solidarnosti tudi s simboličnimi prispevki v tednu solidarnosti, ki je le ena od oblik našega sodelovanja, solidarnost pa bo med nami resnično zaživela le, če bomo v njenih aktivnostih sodelovali vsi, kjerkoli živimo in delamo. Socialistično solidarnost izpričujemo vsak dan v najrazličnejših oblikah - prisotna je na vseh področjih našega življenja in dela: v združenem delu, v krajevnih skupnostih, v skrbi za posameznika,^ za skupino, celotno družbenopolitično skupnost. Ob izrednih razmerah, ko so prizadeta življenja ter ogroženo družbeno in zasebno premoženje ljudi ter možnosti za delo, je solidarnostna zavest naših ljudi še posebej velika. Takrat je potreba po hitri in organizirani pomoči ter vključenosti vseh družbenopolitičnih in samoupravnih dejavnikov za zagotovitev čimhitrejše normalizacije pogojev življenja in dela največja. ***************************************** ************* i ★ * ŠTAFETA MLADOSTI V NAŠI OBČINI: * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * ★ * ★ ★ Pozdravno pismo predsedstvu SFRJ Skozi tisoče parov rok mladih iz vseh koncev in krajev naše domovine je tudi do nas prišla štafetna palica, ta tradicionalni simbol bratstva in enotnosti, rojenega v krvi in ognju naše revolucije, katere najsvetlejši lik je in bo ostal tovariš Tito. Prišla je k nam v mesecu maju, ko je vsa narava okrog nas ozelenela in vzcvetela, ter se odela v pomladno ogrinjalo, ogrinja/o ljubezni, upanja in mladostnega poleta. Mladi živimo ■s to našo pomladjo, upamo in verujemo, da bo končno tudi nas ogrelo pomladno sonce in nas zbudi/o iz zimskega spanja, ki smo ga marsikdaj in marsikje spali, tako mladi, kot stari. Zavedamo se, da so se temni obleki zgrnili ne le nad našo deželo, ampak nad ves svet. Temne sonce vojn in gospodarske krize, kot krvoločne zveri prežijo na nas. Toda strah je odveč, kadar vemo za pot. Mornar se ne boji viharja, kadar ve, da je njegova ladja trdna; krmi/o zanesljivo in da je kapitanu poznana varna pot k cilju. Mi mladi smo kot mornarji, priprav/jeni zgrabiti za vesla in v teh za vse nas ne ravno lahkih časih, preveslati vse težave, toda vedeti moramo, da je naša ladja resnično trdna in na pravi poti. Zato želimo ob tej štafetni palici, da bi besede kot so bratstvo, enotnost, samoupravljanje, ki so tolikokrat izrečene, ne ostale le besede, ampak, da bi postale resničnost. Obenem pa se zavedamo, da je naloga vseh nas, da jih uresničimo. Ni dovolj le želeti in verjeti, treba je tudi delati. Le delo in ne nedelo naj bo merilo s katerim se bomo med seboj ocenjevali in vrednota, zaradi katere bomo soljudi spoštovali. Takšne so želje nas mladih iz domžalske občine, ki naj potujejo po naši domovini s štafeto mladosti v tem pomladno razcvetelem maju. * ★ ★ * ★ * ★ ★ * ★ * ★ * * * ★ ★ ★ * * * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ + * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ * ★ * ★ * * ★ * * * * * * * * ★ ★ ★ * ★ * * * ★ * * ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ Naj opozorimo le na nekatere že ustaljene aktivnosti, ki bodo potekale v tem tednu oz. mesecu maju: 4. JUNIJ - DAN KRVODAJALCEV - letos v znamenju 30-Ietnice organiziranega krvodajalstva na Slovenskem. V naši občini bo ob tej priložnosti sprejem in podelitev priznanj ob 30-letnici krvodajalstva, svečanosti pa bodo tudi v posameznih krajevnih organizacijah Rdečega križa. 26. MAJ - ZBIRANJE RABLJENIH OBLAČIL, OBUTVE, POSTELJNINE, POHIŠTVA IN TEKSTILNIH ODPADKOV, s čemer pomagano družinam in posameznikom, ki so socialno ogroženi, prizadeti ob naravnih in drugih nesrečah. Obvestilo o poteku te akcije v naši občini ste lahko prebrali v prejšnji številki. VES TEDEN bo tekla organizirana akcija prodaje znamk solidarnosti ter, doplačilnih vozovnic v avtobusnem in železniškem ter letalskem prometu ter vstopnic za kulturne, zabavne in športne prireditve. Poleg teh izrednih sredstev delavci in vsi drugi delovni ljudje prispevajo svoj delež k združevanju solidarnostnih sredstev za potrebe v primeru naravnih in drugih nesreč s povprečnim enodnevnim osebnim dohodkom, doseženim v mesecu juliju. V tem tednu bo potekal tudi 11. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU od 31.5. do 3.6. Tu si bodo lahko obiskovalci ogledali opremo in sredstva civilne zaščite za potrebe službe opazovanja in obveščanja ter ostale oblike družbene samozaščite. Ob tem pa naj ob zaostrenih gospodarskih razmerah, zviševanju cen, padanju življenjskega standarda zlasti socialno šibkih družin opozorimo tudi na preverjanje sistema solidarnosti, ki ga izpeljujemo na mnogih področjih našega dela. Zagotoviti namreč moramo, da se ta problematika rešuje sprotno in pravično v vsakem primeru posebej, kajti le na tak način bodo dosledno izvajali dogovorjeno politiko solidarnosti. Vera ***************************************************** IZ VSEBINE: DOBRODOŠLI, PRIJATELJI IZ SRBIJE SOLIDARNOST POSTAJA STVARNOST OSNUTEK ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠTITNIH OBJEKTIH V JAVNI RAZPRAVI NAŠE KRAVE SEMENIMO PREPOZNO NE ODLAŠAJMO S KOŠNJO TRAVNIKOV IN TRAVNIH DETELJ Kadrovske priprave na volitve v organizacijah SZDL „Kadrovska sestava v SZDL mora res odražati ljudsko povezovalno vlogo SZDL, njeno odprtost, ki jo moramo graditi na zaupanju do ljudi je poudaril sekretar RK SZDL Miloš Prosenc, ko je razpravljal na 7. seji CK ZKS. Ta njegova ugotovitev pa je v tem času še kako potrebna, saj je pred nami vrsta aktivnosti v zvezi s pripravami na volitve v organizacijah SZDL Zakaj? V letošnjem let j poteče mandat vsem funkcionarjem v organizacijah SZDL, kajti volilno-programske seje smo sicer nazadnje pripravljali' v letu 1978, vendar smo se v lanskem letu dogovorili, da podaljšamo mandat se za eno leto in tako bomo v letošnjem letu izvolili nove organe in vodstva organizacij SZDL, pri čemer bomo največjo skrb namenili izvolitvi aktivistov zlasti za naslednje volilne funkcije: - predsednik, podpredsednik in sekretar krajevne (občinske) konference SZDL, - člani izvršnega odbora predsedstva OK SZDL, - predsedniki sekcij v krajevni konferenci SZDL, - predsedniki svetov in koordinacij pri predsedstvih OK SZDL. Kdaj? Čeprav skupni rokovnik še ni izdelan, lahko rečemo, naj bi volitve izpeljali v jesenskih mesecih v krajevnih konferencah, v mesecih novembru in decembru v občinskih konferencah in takoj ob koncu oz. začetku leta tudi na nivoju republike. Koga? Osnovno izhodišče za oblikovanje kadrovskih predlogov ob volitvah v organizacijah SZDL predstavlja dokument o poglavitnih načelih in merilih kadrovske politike za kandidiranje ob skupščinskih volitvah 1982, ob tem pa bomo upoštevali tudi družbene zahteve po ustvarjalnih sposobnostih posameznikov in celotnih organov pri izpopolnjevanju in nadaljnjem utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja ter pri razvijanju in krepitvi demokratičnih odnosov in demokratične prakse. Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce vodilnih funkcij pa bomo upoštevali se: - da imajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti ter odgovoren odnos do dela, - da so sposobni zaznavati probleme, ki spremljajo naS družbenopolitični in ekonomski razvoj, - da so samoiniciativni in imajo organizacijske sposobnosti, - da so jim razumljive metode in oblike demokratičnega in frontnega delovanja SZDL, -da so sposobni demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi mnenj in stališč in v okviru danih pobud sposobni in pripravljeni voditi demokratično soočanje mnenj in stališč. Kako? V skladu s programi KK SZDL in OK SZDL bomo čimpreje sprejeli dogovore o avidentiranju novih članov organov SZDL in opredelili ustrezne strukture delegacij in delegatov v KK SZDL, kakor tudi na ravni občine. Zagotoviti moramo, da bo struktura organov odražala dejansko strukturo prebivajočih in zaposlenih delovnih ljudi in občanov, še zlasti tudi zastopanost mladih in žensk, delavcev in materialne proizvodnje, kmetov itd. Natančnejše informacije skupaj z rokovnikom bodo predsedniki KK SZLD dobili na seminarju v mesecu juniju. Ob zaključku prvega dela krvodajalske akcije v naši občini: Kri za življenje V eni izmed prejšnjih številk našega glasila smo že spregovorili o krvodajalstvu, o 30-letriici te humane aktivnosti v naši občini in republiki in vas obvestili o poteku krvodajalske akcije na našem območju. To je bil prvi, masovnejši del akcije, kateremu bo v mesecu novembru sledil drugi del akcije, in prepričani smo, da prav tako uspešno kot prejšnja leta. O tej pomembni aktivnosti Občinskega odbora Rdečega križa Domžale smo se pogovarjali z njegovim predsednikom tov. Francem Zabretom in tajnikom tov. Brankom Kosmačem. Se je tudi v naši občini krovdajal-stvo pričelo pred 30-teti? Krvodajalstvo je sicer starejše kot 30 let, vendar pomeni leto 1953 najpomembnejšo prelomnico, saj od tedaj govorimo o anonimnem, prostovoljnem ter brezplačnem krvodajalstvu, v katerega se je iz leta v leto tudi v naši občini vključuje čedalje več delovnih ljudi in občanov. Prva leta je bilo najtežje, saj vrsta stvari ni bUa urejenih, ko pa so o teh aktivnostih sprejeli določbe tudi samoupravni, organi v delovnih organizacijah in jih uvrstili v akte, se je stanje bistveno izboljšalo in pojavili so se tudi uspehi. Kakšna je organiziranost na tem področju? Dobra, aktivnosti potekajo preko krajevnih organizacij RK in sindikalnih organizacij v DO. Prvi so zlasti aktivni na tistih območjih, kjer delovnih organizacij ni in vse po vrsti je potrebno pohvaliti. Če povemo le za primer, so v Blagovici zbrali kar 48 krvodajalcev za letošnjo akcijo, kar za tako majhno KS predstavlja precejšen del prebivalstva. Omeniti je potrebno tudi uspešno sodelovanje naše organizacije in Občinske konference SZDL ter Občinskega sveta ZSS na tem področju. Kako ocenjujete prvi del letošnje akcije? Uspešno. Republiški plan predvideva iz naše občine 1900 krvodajalcev, naša komisija, ki deluje na tem področju, se je skupaj s predsedstvom odločila, da bi poizkusili doseči število 2100 in prvega dela akcije se je udeležilo kar 1750 krvodajalcev, kar pa pomeni, da bomo načrtovano število, tako kot vsako leto doslej, presegli. Vedeti namreč moramo, da iz nekaterih delovnih organizacij udeležencev zaradi sezonskega dela skoraj ni bilo, ker so se odločili, da v tej humani akciji sodelujejo v mesecu novembru. Se vanjo vključuje dovolj riadih krvodajalcev?. V vrste krvodajalcev iz leta v leto vstopajo novi, med njimi je včasih •tudi več kot polovica mladih, ki se radi odzivajo na te akcije, omeniti pa moramo tudi veliko število krvodajalcev, ki so darovali kri že kar nekaj desetkrat. Od letošnjega leta bomo poleg priznanj za 5, 10, 15, 20, 30-krat darovano kri, pričeli podeljevati tudi priznanja za več kot 30-krat-no darovano kri in med našimi občani ni prav malo takih, saj so nekateri zaradi svoje specifičnosti krvne skupine na Zavod vabljeni kar večkrat. S kakšnimi problemi se srečujete pri organiziranosti teh akcij? Zaradi uspešnega sodelovanja z osnovnimi celicami Rdečega križa so ti problemi tehnične narave. V ta namen imamo predvidenih več kot 10 milijonov finančnih sredstev, tako da tu ni težav, pač pa so težave zlasti v čakanju posameznikov, da jim odvzamejo kri. Zavod za transfuzijo krvi namreč sleherni dan odvzame kri 250 do 300 krvodajalcem, to pa zanesljivo pomeni, da ne morejo vsi priti na vrsto v uri ah takoj. Manjši so tudi problemi s prevozi, vendar jih skušamo sproti razreševati in stremeti za tem, da bi bile vse aktivnosti resnično dobro organizirane in da pri krvodajalcih ne bi povzročali slabe volje. Od kod prihaja največ krvodajalcev? , To bi težko rekli, pohvaliti pa bi morali nekatere delovne organizacije kot npr. Helios, Trak in Tosama, med krajevnimi organizacijami pa morda Blagovico, Moravče in Radomlje. Omenili bi tudi sodelovanje krvodajalcev iz DO Duga iz občine Palilula v Beogradu, ki sodeluje z DO Helios. Letos je iz tega konca naše domovine prišlo darovat kri 27 krvodajalcev, krvodajalci Heliosa pa jim bodo v prihodnjem letu obisk vrnili. Ob 3Obletnici bo predsedstvo Skupščine občine Domžale pripravilo Ob rob letni programski seji Občinskega sindikalnega sveta Domžale: Želimo posegati v reševanje bistvenih vprašanj delavca Pred dnevi so se v Domžalah zbrali delegati sindikalnih organizacij na letni seji in se v široki, vsebinsko vseobsegajoči razpravi dotaknili domala vseh najbistvenejših vprašanj, ki zadevajo delavca. Zelo so podčrtali aktualna vprašanja gospodarstva, koder se tudi v naši občini, kljub temu, da ni OZD z izgubo, pojavljajo veliki problemi. Podčrtali so težave pri kompenzacijskih poslih, neplačevanje za izvožene izdelke in drugo. Doseženi so bili tudi veliki supehi. Velik uspeh je bil dosežen pri združevanju sredstev, da $e ohranja likvidnost in nemotena proizvodnja. Prav zato S bili presežki SIS — usmerili smo jih za vzpodbudo pri izvozu — dobro na/oženi in se pozitivne plati take odločitve že kažejo. V občini smo dali velik poudarek tudi odplačevanju deviznih anuitet za Papirnico Količevo, saj se zavedamo, da je bistvenega pomena, da ta največja tovarna v občini dela in da se stroji vrte... Poseben poudarek smo dali izobraževanju, saj se je treba v večji meri usposabljati za delo v osnovni organizaciji. Osveščeni delavci bodo bolje reševali in urejali svoja vprašanja, pa tudi manj bo konfliktnih situacij. Ugotavljamo, da delavci v vse večji meri iščejo pomoč v sindikalni organizaciji, kar kaže na potrebo, da z izobraževanjem, obveščanjem, osveščanjem vseh subjektov v delovnih organizacijah dosežemo boljše medsebojne odnose in povezave. Tudi tema „osebni dohodki" je bila deležna precejšnje pozornosti. Ugotovljeno je bilo, da se resolucijskih okvirov držimo le pri OD, drugod pa so stvari prešle predvidene okvire, zato izvira dotod mnogo nesporazumov. V vsaki konfliktni ali polemični situaciji v organizaciji združenega dela so bili izpostav/jeni naprej osebni dohodki, šele kasneje se je predočila še vrsta drugih neurejenih vprašanj (Avtoservis, M/inostroj, Beton, Toko, Papirnica). To so poudarili tudi šolniki, ki so vprašali^ zakaj le stabilizacija pri osebnih dohodkih, tako da trpijo programi dela, drugod pa stabilizacijo dajemo vnemar. Temu področju, pa področju zdravstva, koder je bilo prav tako mnogo pripomb, so se pridružile še razprave o delovnem času, deviznih participacijah, ki pomenijo mnogokrat izsiljevanje ter druge, tako da lahko rečemo, da letna seja pomeni dobro osnovo za delo vnaprej. Zlasti še, ker so vsebinska torišča — oprijemališča za politično-operativno delovanje sindikatov točno opredeljena, aktualna in znana. Brojan sprejem za najuspešnejše organizacije in posameznike, kjer bodo le-ti prejeli tudi priznanja. Kako naprej? Enako in še boljše. Predvsem še vedno pričakujemo velik odziv delovnih ljudi in občanov, za katere že lahko rečemo, da vsi po vrsti dobro vedo, da le kri lahko zamenja kri in da je to v veliko primerov edina možnost, da preživijo težko ponesrečeni ljudje, srčni bolniki in sploh vsi, ki potrebujejo kri. Se naprej računamo na sodelovanje z krajevnimi organizacijami RK in vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, kajti zavedamo se, da bomo le s skupnimi močmi in aktivnostmi lahko uspešno realizirali zastavljene naloge. Vsem krvodajalcem ob njihovem prazniku - 4. juniju iskrene čestitke! Vera USPEL PREIZKUS OBRAMBNE USPOSOBLJENOSTI NA SOLI SLANDROVE BRIGADE Obrambne vsebine so v šolah prisotne vse leto, saj so vgrajene v različne predmete. V spomladanskem času pa obrambna dejavnost še bolj zaživi, saj so v tem času šolska in občinska tekmovanja mlađih v SLO in DS. Na šoli Slandrove brigade smo načrtovali šolsko tekmovanje na obrambnem dnevu. Tega dne so se na šoli zvrstile različne dejavnosti z obrambno vzgojno in samozaščitno vsebino, vsa šolska zgradba pa je bila za to priložnost tudi likovno opremljena. Pri izbiri ustreznih vsebin smo upoštevali razvojne sposobnosti učencev in v skladu s tem oblikovali program obrambnega dne. Delo je potekalo na teh delovnih točkah. Učenci razredne stopnje so se na igrišču pri gostišču Repovž seznanjali z vsebino življenja v naravi. Spoznali so signaliziranja, osnovne taborniške veščine, pomerili so se v streljanju z lokom in z zračno puško. Preverili so tudi spretnost postavljanja šotorov. Tudi način prehranjevanja je bil prilagojen življenju v naravi; učenci so sami prinesli posod? in žlice in se pogostili s partizanskim golažem. Drugi dve vsebini sta se odvijali pri šoli. Učenci S. in 6. razreda so imeli najprej prikaz obrambnovzgojnih filmov, nato pa so jim gasilci prikazali pravo akcijo gašenja. Gasilsko društvo Domžale je namreč na klic šole, da gori v kemijski učilnici, prihotelo na pomoč z dvema avtomobiloma in popolno gasilsko opremo. Prikazali so gašenje po zunanji strani, skozi okno, prav tako pa tudi po notranji, z uporabo vgrajenega hidranta. Ob zaključku praktičnega prikaza, so ves potek akcije še enkrat obrazložili na prostem za šolo. Delavci šole in učenci so poskušali tudi gasiti z gasilnimi aparati. Največji učenci 7. in 6. razred, so imeli najbolj zahtevne naloge. Pomerili so se v orientacijskem pohodu, ki je vseboval znanje iz prve pomoči, orientacije, topografije, streljanja, poznavanja vsebin NOB in požarne varnosti in prav tako prometne varnosti. Učenci pa so ob preverjanju znanja preverjali tudi svoje telesne sposobnosti. Proga je potekala po bližnjem Sumberku s startom in ciljem pred šolo. Ekipe učencev so štele po 10 učencev. Rezultati so pokazali, da so posamezni učenci telesno dobro pripravljeni, vendar je marsikdo ob boibi z* boljši čas, premalo pozornosti posvetil reševanju določenih nalog. Učiteljica telesne vzgoje, ki je skrbela za organizacijo celotnega pohoda, je na osnovi rezultatov, ki jih je zbrala računska komisija, po natančni analizi sestavila dve ekipi, ki sta šolo zastopali na občinskem tekmovanju. Obe ekipi sta se na tem tekmovanju lepo odrezali; dosegli sta tretje in peto mesto. Če pa poudarimo, da smo pri izbiri ekip upoštevali množičnost, da so bili vsi učenci vključeni v šolsko tekmovanje, pa mislimo, da je bil smoter obrambne vzgoje v celoti uresničen. Ob koncu moramo poudariti, da je bil uspel obrambni dan rezultat vzajemega dela delavcev šole in zunanjih sodelavcev. Pri tem sta glavni delež priprav in organizacije opravila učitelja telesne vzgoje in učiteljica biologije, aktivno pa je sodeloval tudi mentor strelskega krožka. Ob tej priliki izrekamo iskreno zahvalo Gasilskemu društvu Domžale in OK ZRVS, predvsem pa nekaterim posameznikom, ki že več let uspešno sodelujejo z nami. Prepričani smo, da bomo take dejavnosti ob njihovi pomoči še večkrat uspešno izvedli. I neosvetljeni cesti I si bolj varen s kresničko Svečano zasedanje vseh zborov domžalske občinske skupščine v hali Komunalnega centra. V kulturnem sporedu je sodeloval zbor Društva upokojencev Domžale Ispv Kako naj gnojimo sadnemu drevju, da bo gnojenje uspešno MILENA JAZBEC, dipl.ing.agr. Odgovor na vprašanje, kako gnojimo sadnemu drevju, ni tako enostaven. Ker vemo, da je sadno drevje večletna rastlina z globokim koreninskim sistemom, si moramo, preden pričnemo z gnojenjem in se odločimo za določeni način gnojenja, razjasniti nekatera osnovna vprašanja, in sicer: kje, v kateri globini in obsegu se razprostirajo korenine sadnega drevja in kako hitro prodirajo posamezna gnojila v zemljo. Za prehrano sadnega drevja ne skrbijo debele osnovne korenine, ki izhajajo iz koreninskega vratu, temveč tanke lasaste ali kapilarne korenine, ki se nahajajo povečini v globini 20 do 40 cm predvsem na obodu drevesne krošnje oziroma malo izven nje. Globina in obseg korenin je odvisna od zemlje. V globokih in rahlih zemljah Prodrejo korenine globlje, medtem ko v težkih in plitvih zemljah ostanejo plitvo Pod površino. Razplet koreninskega sistema Je močno odvisen tudi od sadne vrste. Znano je, da prodrejo korenine oreha lahko tudi do globine 6 m, medtem ko so breskve ■n slive znane po plitvem koreninskem sistemu. Glede na obseg koreninskega sistema ''orno gnojili odrasle strnjene nasade, kjer * korenine razpredajo že po celotni Površini zemlje enakomerno po celi Površini sadovnjaka. Če pa imamo opraviti 1 mladim sadnim drevjem ali drevjem, ki taste posamezno, gnojimo le drevesne kolobarje. Obseg kolobarjev je odvisen od starosti drevesa in meri od 0,5 do 2 m. Pri mladem sadnem drevju gnojimo celoten kolobar, medtem ko pri starejšem sadnem drevju, za katero vemo, da v bližini debla "ima drobnih srkajočih lasastih koreninic, Snojimo le pas pod krošnjo ali malo izven nje. Posamezna gnojila so v zemlji različno topna in različno hitro prodirajo v globlje Plasti zemlje. Dušična gnojila se odlikujejo po lahki topnosti in hitrem prodiranju v globino, kjer se pa kmalu zaradi izpiranja izgubijo. Zato dušičnih gnojil ni potrebno vnašati v globlje plasti zemlje, ampak zadošča že, če pognojeno površino plitvo obdelamo. Fosforna gnojila so v zemlji zelo težko topna in izredno počasi prodirajo v globlje plasti zemlje, zato jih moramo pri gnojenju spraviti čim globlje v zemljo. Kalijeva gnojila so nekoliko laže topna in prodirajo v zemljo precej hitro, odvisno pa«je to od kakovosti zemlje. V težkih tleh prodirajo počasneje, v lahkih pa hitreje. V tleh bogatih s kalijem in fosforjem je dovolj, če gnojimo le toliko, kolikor hranilnih snovi je drevo v teku leta porabilo za prirast in pridelek. V takih nasadih gnojimo površino in gnojilo plitvo zadelamo v zemljo s klinasto ali krožno brano, kultiva-torjem ali pa ga ročno plitvo zakopljemo. V revnih zemljah, kjer fosforja in kalija primanjkuje po celi globini zemlje, pa je nujno, da ju spravimo čim bliže aktivnim srkajočih lasastih korenin. Kako spravljamo gnojila v globlje plasti zemlje? Težko topna gnojila lahko spravimo v globlje plasti zemlje v trdnem ali še bolje v tekočem stanju, tako da gnojimo v brazde! jarke, luknje ali raztopljeno gnojilo injicira-mo s posebnimi talnimi injektorji. Gnojenje v brazde pride v poštev predvsem v strnjenih nasadih oziroma v nasadih, kjer so drevesa sajena v vrsti. Pod krošnjo dreves naredimo s plugom nekaj brazd v razdalji tričetrt metra. Število brazd je odvisno od velikosti krošnje. V brazde Naše krave semenimo prepozno! V letu 1982 je bilo v občini Domžale 4.034 prvih osemenitev govejih plemenic, od tega 16,60 % telic. NR (t.j. % koliko živali ni v 60 - 90 dneh po I. osemenitvi prišlo na ponovno osemenitev) je 77,81 %, indeks porabe semena pa 1,41 % za osemenitev. V istem obdobju je v občini Kamnik osemenjeno 3.055 plemenic, od tega 18,10% telic. NR je bil 78,88% in indeks porabe semena za eno osemenitev 1,45 %. Vsi ti podatki, predvsem visok NR •n nizek indeks porabe semena govorita o zelo uspešnem osemenjevanju v letu 1982 Toda pri pregledu ostalih podatkov, ki nam jih je posredoval Kmetijski zavod Ljubljana, je slika vse Prej kot zadovoljiva. Že vrsto let se v svetu in pri nas postavlja za gospodarno rejo zahteva, da mora vsaka krava v času enega leta poleg uspešne mlečnosti dati rejcu tudi eno tele. Gledano skozi to prizmo pa močno zaostajamo za rejskimi cilji. Ugotovljeno je povprečje vseh slovenskih °bčin, ki govori, da po 12 tednih po Porodu še 46% krav ni bilo prvič osemenjenih. V občini Domžale pa v istem obdobju 65 %, v Kamniku pa 47% ni bilo prvič osemenjenih. ti Podatki so več kot zgovorni, saj nazorno kažejo kje je treba poprijeti in kje presekati staro prakso. Prepozno pripuščamo, to predstavlja veliko gospodarsko škodo. Vzrokov za to je lahko več. Naj jih nekaj naštejemo: moteno poporodno obdobje zaradi težkih porodov, zaostale posteljice, Posledica parazitarnih bolezni (kot npr. metiljavost), nezadostna in kakovostno neustrezna prehrana, tihe Pojatve, obolelost jajčnikov, presnovne bolezni itd. Premajhna je tudi osveščenost naših rejcev, saj jih ne moti, da živali še tri, štiri in več mesecev po porodu niso ponovno pripuščene. Najbolj idealen čas za pripust je med 6. in 10. tednom po porodu. To je tudi obdobje, ko se bije boj za gospodarno rejo ali pa ekstenzivno rejo, ki predstavlja izgubo za rejca, kot tudi za vso družbo. Če se živali v tem času same ne gonijo oz. kažejo motnje normalnega ciklusa, je treba obvestiti veterinarja oz. Veterinarski zavod Kamnik -Domžale. Velikega pomena je tudi rano ugotavljanje brejosti pri pleme-nicah približno po dveh mesecih po osemenitvi. Rejec na ta način hitro ugotovi, kakšno je stanje v njegovem hlevu in tako poskrbi, da bo čim manj „praznih" krmnih dni. Naj še povemo, da je cena za umetno osemenjevanje plemenic v letu 1983 din 800,00 din, od tega plača rejec 400,00 din, 400,00 din pa Sklad za intervencijo v kmetijstvu. V tej ceni je vračunana prva osemenitev in še dve pregonitvi (če je potrebno), pregled na brejost, če je osemenjeva-lec v hlevu oz. vasi, stroški zdravljenja plodnostnih motenj brez zdravil in prevoz. Nepravilno se nam zdi, da v občini Domžale rejci, ki se poslužujejo naravnega pripusta v plemenilnih krogih, nimajo brezplačnega pregleda na brejost in zdravljenja plodnostnih motenj, ker Veterinarski zavod za te storitve ne dobi nadomestila od Sklada za intervencije v kmetijstvu. Velik problem dela pri osemenjevanju, zatiranju plodnostnih motenj, sprotno ugotavljanje brejosti, je tudi šibka kadrovska zasedba. Nujno bi potrebovali v oddelku vsaj še enega veterinarja, da bi bili lahko kos vse večjim zahtevam terena. VZ Kamnik - Domžale Oddelek za reprodukcijo natrosimo gnojila ter brazde nato zopet poravnamo. Paziti moramo, da ne zaorjemo pregloboko, ker lahko pri tem poškodujemo korenine. V zatravljenih nasadih lahko spravimo gnojila v bloblje plasti zemlje tudi strojno s podbrazdnim rahlja-čem, ki travno rušo le prereže, gnojilo pa spusti v določeno globino, f V kolikor nasada ne orjemo, izkopljemo ob obodu krošnje do 15 cm blobok jarek, v katerega natrosimo gnojilo, nato jarek zadelamo. V nestrnjenih travniških nasadih je primerno gnojenje v luknje, kijih naredimo z lesenim ali železnim drogom, svedrom ali lopato. Globina luknje je odvisna od globine korenin. Luknje delamo v enem ali več krogih po obudu krošnje, tako da pride na vsak kvadratni meter 4 do 6 lukenj. Gnojenje je učinkovitejše, če je zemlja vlažna ali če kmalu po gnojenju pade dež, ki gnojilo spere v globino in ga raztopi. Učinek gnojenja je mnogo hitrejši in boljši, če gnojimo v luknje s tekočimi gnojili. Da spravimo v luknjo čim več tekočega gnojila, naredimo najprej z motiko jamico in šele nato v njej luknjo. Uspešno je tudi, če namesto luknje skoplje-mo ob obodu krošnje v obliki žarkov ozke jarke in vanje nalijemo tekoče gnojilo. Mnogo hitreje gre delo or rok, če uporabljamo za gnojenje s tekočimi gnojili • posebno pripravo, imenovano talni injek-tor, s katerim vnašamo gnojilo do globine 35 cm Injektor je priključen na motorno škropilnico in pod pritiskom vbrizgava tekoče gnojilo v zernljo. Zabodemo ga v zemljo vsaj enkrat na vsakem kvadratnem metru. Gnojilo se v zemlji razleze in tako pride v stik z vsemi koreninicami. Tekoča gnojila delamo iz gnojil, ki se lahko topijo in ne dajejo usedlin. Z dušičnimi in kalijevimi gnojili pri tem nimamo težav, medtem ko se fosforna gnojila le težko topijo in puščajo precej usedline. Izmed fosfornih gnojil je še najbolj topen in zato za tekoča gnojila najbolj; primeren superfosfat. Koncentracija tekočih gnojil ne sme presegati 10%. Kot tekoča gnojila sta uporabni gnojnica in gnojevka, ki ju pa moramo razredčiti z vodo v razmerju 1:4. Da je gnojenje z gnojnico popolnejše, ji na 100 litrov dodamo 2 kg superfosfata. Milena Jazbec IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Prevoje — Šentvid Krajevna skupnost o kateri pišemo, je ena izmed tistih, ki je na vseh področjih svojega življenja in dela, v zadnjem času dosegla vidne uspehe. To pa je bilo mogoče le ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in občanov, ki že več let združujejo sredstva samoprispevka, ter z aktivnim delom samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ob obisku delovne skupine smo lahko ugotovili, da so v delegacije in samoupravne organe KS vključili veliko mladih, ki imajo sicer trenutno kadrovske težave v svoji OO ZSMS, vendar zlasti z aktivnim konkretnim delom želijo po svojih močeh prispevati k razvoju svoje krajevne skupnosti. Tudi tu so prepričani, da bi bila raznovrstna gradiva često lahko krajša, manj strokovno pripravljena, napisana bolj po domače, iz njih pa bi moralo biti predvsem razvidno, kaj se v posameznih primerih zahteva od krajevne skupnosti. Zahteve pa so zelo velike, od različnih spiskov, seznamov, obrazložitev (ki se jih včasih sploh ne upošteva), do konkretnih finančnih prispevkov, kjer so pravzaprav največje težave, saj je nov zakon o amortizaciji tudi tej krajevni skupnosti zagrozil, da bo morala to pokrivati kar iz sredstev za redno dejavnost. Sami pa so prepričani, da brez finančnih sredstev, brez konkretnih aktivnosti na vseh področjih ne le na komunalnem, ne bo šlo. Kajti ljudi najlažje pridobiš, če jim rezultate njihovega sodelovanja pokažeš, to pa zanesljivo niso prešte-vilni sestanki, ki. jih od njih zahteva razreševanje vrste zadev, ki jih dobijo od zgoraj. Zelo ponosni so na delovanje svojih društev, zlasti hokejskega in gasilskega, zelo pridni so člani društva za varstvo narave, ki so uspešno izved-lj čistilno akcijo in vrsto razstav, dana pa je bila tudi pobuda, da se aktivira kulturno društvo ZARJA, kajti kulturni dom preveč sameva, ljudje pa so željni kulturnih prireditev, proslav in drugih prireditev. Zelo so zadovoljni s cicibanovo šolo, njihovi otroci lahko sedaj obiskujejo tudi malo šolo v domačem kraju, pred njimi pa je še vrsta aktivnosti, od katerih naj omenimo le izgradnjo kanalizacije, o kateri pa bi spregovorili ob eni izmed naslednjih priložnosti. - Ne odlašajmo s košnjo travnikov in travnih detelj Smo v časovnem obdobju, ko so gospodarsko pomembnejše vrste trav v travni ruši naših, zlasti gnojenih nižinskih travnikov in sejanih travno , deteljnih mešanicah v fazi latenja. To pa je faza, v kateri so trave dosegle optimalno količino in hranilno vrednost pridelka, kar pomeni, da so dozorele za košnjo. Največ hranilnih snovi, zlasti beljakovin, ki so v krmnem obroku pri reji živine, najvažnejše je v mladi travi v fazi razraščanja — začetek bilčenja. V tej fazi je travna ruša najbolj prikladna za urejeno pašno rabo, medtem ko je za košno rabo to čas latenja, oziroma klasenja glavnih vrst trav v travni ruši. V tem času košena travna ruša vsebuje v enem kg sušine tudi do 18 % surovih beljakovin, medtem ko košena pozneje v začetku cvetenja 12 %, v polnem cvetenju, ko se žal pri nas po stari navadi pokosi največ travinja, pa vsebuje komaj še okrog 8 % surovih beljakovin. S starostjo, to je od latenja naprej, postaja trava čedalje bolj slamnata in v njej na račun beljakovin, narašča vsebina vlaknine-celuloze, ki pa močno zmanjšuje tudi prebavljivost te krme in sicer od 70 na 500 %. Z zapoznelo košnjo, to je s košnjo po latenju, zgubimo torej 50 in tudi več odstotkov že ustvarjenih hranilnih snovi — tistih, ki jih je trava že vsebovala. Za čas košnje zato naj ne bo merodajna le velikost travne ruše, temveč predvsem razvojna faza glavnih vrst trav v tej. Z košnjo zato nikar ne odlašajmo, kajti vsaka košnja opravljena po latenju, oziroma klasenju trav, pomeni hkrati tudi manjšo prirejo mleka in mesa pri živini; ki bo to krmo konzumirala. Z ozirom na izgube, ki nastajajo pri spravilu krme v obliki sena, je najbolje, pretežni dal pridelka prve košnje silirati, kar nam bo omogočilo opraviti košnjo pravočasno tudi ob nestanovitnem — nekoliko deževnem vremenu. , Rana prva košnja opravljena v latenju, bo omogočila tudi sorazmerno boljše in hitro obraščanje ter novo rast travne ruše, in tako bomo na vseh dosedanjih dvokosnih travnikih ob dognojevanju z vsaj 200 kg nitromonkala na hektar za vsak odkos tekom leta lahko opravili 3—4 košnje in tako spravili značilno večji pridelek čistih hranilnih snovi s hektarja travnika kot s klasično dvokosno rabo. prof. dr. Jože Korošec Biotehniška fakulteta — Ljubljana Danes o sadjarstvu ... Današnje sestavke smo posvetili sadjarstvu, saj imamo v naših vrtovih obilo sadnega drevja, ki, pa žal ni vedno pravilno negovano, gnojeno in obrezovano. Zato posvečamo današnji sestavek gnojenju sadnega drevja. Zavoljo dokaj mile zime je preživelo veliko škodljivcev, ki nam na pomlad delajo obilo škode na vrtovih, njivah in sadovnjakih. Med škodljivci na vrtu in sadovnjaku je prav gotovo eden od najbolj nezaželenih voluhar, ki nam lahko naredi veliko škode ter ga težko uničimo ali preženemo, zato smo namenili današnji sestavek prav njemu, njegovim navadam in zatiranju. Oba sestavka je pripravila dipl. ing. Mi/ena Jazbec s Kmetijskega inštituta Slovenije. VETERINARJI DOBILI RAD I OTE LE FON I JO! Končno so dobili tudi naši veterinarji v svoje avtombile mobilne radio-postaje, povezane s stalno radio postajo v Veterinarskem zavodu Kamni k-Domžale. Sprejeta naročila na telefonsko št. 832-207 ali 832-960 takoj posredujemo dežurnemu veterinarju ha teren. S to najsodobnejšo organizacijsko obliko je veterinarska služba postala ažurnejša. Obveščamo uporabnike veterinarskih storitev, da je naročanje obiskov vsak dan od 7. oo 13. ure najavodu, razen nedelje in praznikov. Od 13. do 19. ure naročila prav tako sprejemamo v zavodu, vendar samo za nujne primere, ki so nastali po 13. uri. Ob sobotah po 13. urei, nedeljah, praznikih in v nočnem času pa naročila oddajajte dežurnemu veterinarju na domu. Informacijo o dežurnem veterinarju dobite pri varnostniku občine Domžale. Naročanje osemenjevanja! Osemenjevanje govejih plemenic za občino Domžale naročajte na tel. št. 721-372 in sicer od 7. do 10. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 9. ure. Za osemenitev svinj pa mora vsak rejec naročiti osemenitev en dan prej. V nasprotnem primeru ne moremo zagotoviti, da bo osemenitev opravljena. VZ Kamnik-Domžale OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 3 JAVNA RAZPRAVA OSNUTEK PREDNOSTNE LISTE ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 9. JAVNEGA NATEČAJA Na osnovi 28.-in 29. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale št. 8/82) odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja osnutek prioritetnega vrstnega reda 9. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 5 z dne 31.3.1983. S to objavo odpira Odbor za solidarnost javno razpravo o osnutku prednostnega vrstnega reda. Javna razprava bo trajala 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu. Vsak občan ima možnost dati pripombe na prioritetni vrstni red za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Nosilec javne razprave je Odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale. UPOKOJENCI, BORCI, INVALIDI Prioritetna lista kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na 9. javni natečaj. Zap. Štev. Priimek in ime, naslov Prev. Štev. it. čl. točk gosp. 1. Zupančič Jožefa Domžale, Vodovodna 4 45 družinska upokojenka DRUŽINE IN OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI Prioritetna lista kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na 9. javni natečaj. Zap. štev. Prev. Štev. Priimek in ime, naslov št. čl. točk gosp. 1 2 3 4 1. ■■■ Štupar Tatjana, Lukovica, Krainja 47 67 5 SlOvenijales Radomlje 2. Cerar Franc, Moravče, Stegne 9 67 3 SCT Ljubljana 3. Bulic Marjan, Radomlje, Zg- Jarše 43 66 4 Donit Kamnik 4. Džajkovski Tase, Domžale, Depala vas24 66 3 Verbič Breda S. Balič Rozalija, Blagovica, Podmilj 10 65 3 Pri Konjsku, Trojane 6. Košak Tina, Domžale, Sr. Jarše 24 64 3 Tosama 7. Blatnik Martin, Domžale, Ješetova 4 64 4 Integral 8. Hančič Olga, Di., Vir, Šubičeva 6 64 2 Slovenijales Radomlje 9. • Kolenko Bojan, Domžale, Količevo 40 63 3 OŠ J. B. T. Domžale 10. Kovačič Vesna, Lukovica 5 63 1+1 ZD Domžale 11. Lančaj Tončka, Domžale, Študljan.54/'a 62 4 Dom upokoj. Dom ž. 12. Pavlic Marija, Dob, Kokošnjo 10 62 4 OŠ Jurij Vega Morav. 13. Zlatanovič Nevenka, Prevoje 56 61 3+1 Mladinska knjiga 14. Milenkovič Novica, Radomlje, Bistriška 1 60 3 Melodija 15. Horvat Ivan, Dob, Krtina 47 59 4 Integral 16. Mamuzič Elizabeta, Mengeš, Loka, Grajska 2 59 3 Drogerija Ljubljana 17. Cerar Marinka, Moravče, Vinje 4 58 2 Papirnica Količevo 18. Mohar Ljubica, Domžale, Vir, Parmova 13 58 3 Eta Kamnik 19. G rosic Atija, Domžale, N. Tesla 2 57 2 SCT Ljubljana 20. Kanurič Seida, Domžale, Prešernova 1 57 3 Napredek 21. Jagušič Zdenka, Radomlje, Kamniška43 57 4 Slovenijales Radomlje 22. Škrinjar Marija, Mengeš, Glavni trg 13 57 1 Dom počitka Mengei 23. Jež — Turk Jožica, Domžale, Mausarjev trg 5 56 5 Lek Mengei 24. Stojčetovič Bogoljub, Radomlje, Zg. Jarše 9 56 4 Slovenijales Radomlje 25. Stojmenovič Negoslav, Radomlje, Zg. Jarše 9 56 4 Varnost Mengei 26. Muller Cvetka, Domžale, Depala vas49 56 5 Induplati 27. Černivec Vesna, Domžale, Krakovtka26 56 1 Tosama 28. Čebular Magdalena, Mengei, Kidričeva1556 1 Dom počitka Mengei 29. Potočnik Maks, Radomlje, Kamniška 7 56 4 Lek Ljubljana 30. Manoleva Kristina, Mengeš, Glavni trg13 56 1 Dom počitka Mengei 31. Razoriek Slavko, Domžale, Radio c. 6 53 3 Mlinostroj Si Kužnik Majda, Mengeš, Pot raiiike četel 53 4 Avtoservis M. Brdajs Nevenka, Domžale, Obrtniška 15 53 2 Supermarket 34. Marinko Branka, Domžale, Ljub!j. 77 53 4 Napredek 35. Kovač Milana, Domžale, Cesta padlih borcev b.2 53 2 Napredek 36. Višnjič Kodija, Mengei, Mengeške skupine 9 52 2 Tonosa 37. Vilar Ernestina, Domžale, C. talcev 22 52 2 Emona -Merkur 38. Kuralt Sonja, Radomlje, Pelechova 67 51 4 Univerzale 39. Simić Mihajlo, Domžale, Prešernova 1 51 3 Helios 40. Brnabič Marija, Domžale, Ljublj. 101 51 2 Chemo 41: Galir Ante, Dob, Dob 180 50 3 Papirnica Količevo 42. Bertoncelj Alenka, Mengeš, Glavni trg 13 50 1 Dom počitka Mengei 43. Turk Ana, Perkova 2, Domžale 50 2 Slovenijales Radomlje 44. 45. Simić Pere, Domžale, Kettejeva 11 Vodlan Mojca, Domžale, Sp. Jarše 37 49 3 Papirnica Količevo 49 4 Mladinska knjiga 46. Rama Fadil, Radomlje, Prešernova 21 48 4 Plastenka 47. Spasova Zorica, Radomlje, C. Piri J. Luke 3 48 2 Gradiš 48. Cestnik Mira, Domžale, Zupančičeva? 47 5 Tosama 49. Avdič Dursima, Domžale, Stobovika3 46 2 Papirnica 50. Harl Janko, Domžale, Sr. Jarše 38 46 3 Tamiz 51. Andrejka Marija, Radomlje, Pelechova60 46 4 Slovenijales Radomlje 52. Pernjek Peter, Radomlje, Kamniška 43 44 5 Papirnica 53. Beganovič Rifet, Dob, Turnie 16 44 3 Papirnica . 54. Ahmetovič Zuhra, Mengei, Trdinov trg6 44 2 Induplati 55. Mriič Ivica, Mengei, Liparjeva 12 43 3 Škrlep Jana 56. Oriič Katarina, Domžale, Kamniika 14 43 4 Induplati 57. Rodič Tatjana, Domžale, Pralog 70 43 1 Donpočitka Mengei 58. Gavranovič Zorica, Domžale, Ljublj-89 42 2 Eta Kamnik 59. Šabotič Umka, Domžale, Sr. Jarše 23 42 2+1 Eta Kamnik 60. Hemetek Karolina, Domžale, Ljube Šercerja 2 42 4 Učne del. Ljubljana 61. Zalokar Sonja, Domžale, Sejmiika 34 42 4 Klinični center 62. Lunder Bojana, Domžale, V. Vlahoviča 4A 42 4 Zavod za zdr-var.SRS 63. Arsenović Čedo, Domžale, Ihan 16 42 3 Prašičerejo Ihan 64. Hamulić Martina, Domžale, Ljublj. 91 41 3 VVZ Črnuče 65. Stanko Regina, Domžale, V. Vlah. 2 C 41 1 Toko 66. Gavrič Džurdža, Radomlje, Hudo 27 38 4 Slovenijales Radomlje 67. Mandič Ljubica, Domžale, Perkova 2 38 1+1 Slovenijales Radomlje 68. Prošek Štefka, Domžale, Dragomelj 57 37 4 Jugotekstil 69. Todorović Bosiljka, Domžale, V. Vlahoviča 2 D 34 4 OŠ Šlandr. brigade 70. Gauševič Er.iss. Domžale, Prešernova 3 33 3+1 OŠ Vanclja Perka 71. Stanič Slavko, Mengei, Kidričeva 17A 32 4 Trak i NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV Zap. štev. Priimek in ime, naslov Prev. Štev. št. čl. točk gosp. 1. Majnik David, Domžale, Tabor 7 2. Deisinger Silva, Domžale, Sr. Jarše 31 3. Pirman Julijana, Domžale, Gubčeva 5 4. Požar Neva, Dob, Dob 5 70 5. Orešek Marija, Domžale, Ul. 3.sep.6 6. Kunilo Fani, Domžale, Ljubljan. 83 7. Bitenc Branimir, Domžale, Rojska 15 , 8. Kokalj Karol, Radomlje, Vaika pot 27 9. Šlaimer'Štefka, Moravče, Vinje 4 10. Rail Nada, Blagovica, Podsmrečje 8a 11. Radulovič Mileva, Radomlje, Zg- Jarše 9 12. Beganovič Fikret, Dob, Turnše 16 13. Repovž Štefka, Domžale, V. Vlahoviča 3 14. Filipič Martin, Lukovica 46 15. Bojkovska Ljubica, Radomlje, Radomeljske čete 38 16. Kurtovič Kasim, Domžale, Ul. 3. septembra 3 17. Stanković Ružica, Radomlje, Pirš J. Luke 16 18. Čeh Francka, Mengei, Loka, Na ulicah 36 19. Šalamon Ivan, Domžale, Gorič