442 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 Avtorske pravice (c) 2023 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled Terminology of clinical nutrition: Nutritional care – nutritional risk screening and nutritional assessment Nada Rotovnik Kozjek,*,1,2 Gašper Tonin,*,1,3 Luka Puzigaća,4 Gregor Veninšek,5 Sergej Pirkmajer,1 Tajda Košir Božič,1,6 Denis Mlakar Mastnak,2 Jurij Aleš Košir,7 Laura Petrica,2 Karla Berlec,2 Katja Kogovšek,2 Tomaž Marš,1 Taja Jordan,1,8 Mitja Lainščak,1,9 Jerneja Farkaš Lainščak,10,11 Rok Poličnik,11 Eva Peklaj,12 Neža Majdič,12 Erik Brecelj,13 Alenka Marič Cevzar,14 Andrej Škoberne,1,15 Barbara Korošec,12 Rada Franko,16 Brigita Brumen Avramović,2 Renata Hribar,17 Ana Jelovčan,2 Mojca Stubelj,18 Nataša Bratina,19 Karin Sernec,20 Katja Povhe Jemec,21 Branka Stražišar,22 Sergeja Kozar,23 Mojca Jensterle,24 Irena Šarc,25 Jaka Strel,26 Klemen Schara,2 Mojca Gabrijelčič,11 Milena Kerin Povšič,22 Neža Lipovec,27,28 Evgen Benedik,28,29 Jasna Klen,1,7 Milena Blaž Kovač1,30 Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal * Avtorja si pripadajoče prvo avtorsko mesto delita. 1 Medicinska fakulteta, Univerza Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Oddelek za klinično prehrano, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 3 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 4 Oddelek za onkologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija 5 Center za geriatrično medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 6 Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 7 Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 8 Klinični Inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 9 Odsek za kardiologijo, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija 10 Pedagoška in raziskovalna dejavnost, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija 11 Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 12 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana, Slovenija 13 Oddelek za abdominalno kirurgijo, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 14 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Oddelek za zdravila, Ljubljana, Slovenija 15 Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 16 Lekarna, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 17 Enota za klinično prehrano, Splošna bolnica Novo mesto, Novo mesto, Slovenija 18 Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Izola, Slovenija 19 Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 20 Enota za motnje hranjenja, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 21 Ministrstvo za zdravje RS, Direktorat za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 22 Oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 23 Oddelek za interno medicino, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Slovenj Gradec, Slovenija 24 Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 25 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija 26 Zavod Fitlab, Logatec, Slovenija 27 Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 28 Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 29 Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 30 Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Nada Rotovnik Kozjek, e: nkozjek1@gmail.com Ključne besede: prehranska strategija; proces prehranske obravnave; prehranska ogroženost; presejanje sarkopenije; ocena telesne sestave Key words: nutritional strategy; nutritional care process; nutritional risk; sarcopenia screening; body composition assessment Prispelo / Received: 24. 4. 2023 | Sprejeto / Accepted: 24. 9. 2023 Citirajte kot/Cite as: Rotovnik Kozjek N, Tonin G, Puzigaća L, Veninšek G, Pirkmajer S, Košir Božič T, et al. Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled. Zdrav Vestn. 2023;92(11–12):442–55. DOI: https://doi. org/10.6016/ZdravVestn.3447 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3447 doi 24.4.2023 date-received 24.9.2023 date-accepted General practice, medical training Splošna medicina, zdravniško izobraževanje discipline Original scientific article Izvirni znanstveni članek article-type Terminology of clinical nutrition: Nutritional care – nutritional risk screening and nutrition- al assessment Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava – presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pregled article-title Terminology of clinical nutrition: Nutritional care Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava alt-title nutritional strategy, nutritional care process, nutritional risk, sarcopenia screening, body composition assessment prehranska strategija, proces prehranske obravnave, prehranska ogroženost, presejanje sarkopenije, ocena telesne sestave kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2023 92 11 12 442 455 name surname aff email Nada Rotovnik Kozjek 1 nkozjek1@gmail.com name surname aff Gašper Tonin 1,3 Luka Puzigaća 4 Gregor Veninšek 5 Sergej Pirkmajer 1 Tajda Košir Božič 1,6 Denis Mlakar Mastnak 2 Jurij Aleš Košir 7 Laura Petrica 2 Karla Berlec 2 Katja Kogovšek 2 Tomaž Marš 1 Taja Jordan 1,8 Mitja Lainščak 1,9 Jerneja Farkaš Lainščak 10,11 Rok Poličnik 11 Eva Peklaj 12 Neža Majdič 12 Erik Brecelj 13 Alenka Marič Cevzar 14 Andrej Škoberne 1,15 Barbara Korošec 12 Rada Franko 16 Brigita Brumen Avramović 2 Renata Hribar 17 Ana Jelovčan 2 Mojca Stubelj 18 Nataša Bratina 19 Karin Sernec 20 Katja Povhe Jemec 21 Branka Stražišar 22 Sergeja Kozar 23 Mojca Jensterle 24 Irena Šarc 25 Jaka Strel 26 Klemen Schara 2 Mojca Gabrijelčič 11 Milena Kerin Povšič 22 Neža Lipovec 27,28 Evgen Benedik 28,29 Jasna Klen 1,7 Milena Blaž Kovač 1,30 eng slo aff-id Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 1 Department for Clinical Nutrition, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za klinično prehrano, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 2 Faculty of Arts, University in Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 3 Institute of Oncology, University Medical Centre Maribor, Maribor, Slovenia Oddelek za onkologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija 4 Geriatric Unit, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Center za geriatrično medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 5 Department of Gastroenterology, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 6 Department of Abdominal Surgery, Division of Surgery, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 7 Institute of Radiology, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični Inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 8 Division of Cardiology, General Hospital Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenia Odsek za kardiologijo, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija 9 Department of Research and Education, General Hospital Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenia Pedagoška in raziskovalna dejavnost, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija 10 National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 11 University Rehabilitation Institute Republic of Slovenia Soča, Ljubljana, Slovenia Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Ljubljana, Slovenija 12 Department of Abdominal Surgery, Division of Surgery, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za abdominalno kirurgijo, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 13 Health Insurance Institute of Slovenia, Division for Medicaments, Ljubljana, Slovenia Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Oddelek za zdravila, Ljubljana, Slovenija 14 Department of Nephrology, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 15 Pharmacy, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Lekarna, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 16 Clinical Nutrition Unit, General Hospital Novo mesto, Novo mesto, Slovenia Enota za klinično prehrano, Splošna bolnica Novo mesto, Novo mesto, Slovenija 17 Faculty of Health Sciences, University of Primorska, Izola, Slovenia Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Izola, Slovenija 18 Department of Endocrinology, Diabetes and Metabolic Diseases, University Children's Hospital, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 19 Unit for Eating Disorders, Center for Mental Health, University Psychiatric Hospital Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Enota za motnje hranjenja, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 20 Ministry of Health RS, Public Health Directorate, Ljubljana, Slovenia Ministrstvo za zdravje RS, Direktorat za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija 21 Department of Anesthesiology and Intensive Care, Divison of Surgery, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Sektor operativnih dejavnosti, Onkološki Inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 22 Department of Anesthesiology and Intensive Therapy, Slovenj Gradec General Hospital, Slovenj Gradec, Slovenia Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Slovenj Gradec, Slovenija 23 Department of Endocrinology, Diabetes and Metabolic Diseases, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 24 University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik, Golnik, Slovenia Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija 25 Institute Fitlab, Logatec, Slovenia Zavod Fitlab, Logatec, Slovenija 26 Unit of Diet Therapy and Hospital Nutrition Care Services, Children's Hospital, University Medical Center Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 27 Human Nutrition Group, Department of Food Science and Technology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 28 Department of Gastroenterology, Hepatology and Nutrition, Children's Hospital, University Medical Center Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 29 Ljubljana Šiška Community Health Centre, Ljubljana, Slovenia Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, Ljubljana, Slovenija 30 443 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava 1 Uvod Prehrana je pomemben dejavnik posameznikove kakovosti življenja in zdravja, prehransko stanje posa- meznika ob razvoju bolezni pa vpliva na njegov klinični izid (1). Presejanje prehranske ogroženosti in prehran- ski pregled sta bistvena diagnostična sestavna dela pre- hranske obravnave, za njuno nemoteno izvajanje pa so nujne terminološke smernice. Te so namreč podlaga za strokovno utemeljen proces prehranske obravnave, ki je praviloma del sodobne klinične obravnave. Poenotena terminologija bo omogočila tudi bolj učinkovito vgra- dnjo prehranske terapije v zdravstveni sistem ter bolj natančno sporazumevanje med strokovnjaki (2,3). Izvleček Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pre- gled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinko- vite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje. Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane. Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnov- ni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehran- skih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli. Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov. Abstract Background: The screening of nutritional risk and nutritional assessment are both important for nutritional care, based on which the diagnosis of malnutrition or related disorders can be made possible. The assessment of an individual’s nu- tritional status, obtained through nutritional care, is vital for designing effective nutrition care. For the development of this field, all terms used in clinical practice must be terminologically aligned. Such terminological documents already exist internationally and creating a Slovenian language document is sensible. Methods: The article is based on an explicit terminological agreement of a group of 42 relevant Slovenian experts from 19 Slovenian institutions, based on the terminological document of the European Society for Clinical Nutrition and Metabolism, as well as taking into account the latest results in the field of clinical nutrition. Results: Presented within are Slovenian terms and terminological definitions from the field of clinical nutrition. Basic concepts from the field of nutrition care, which is usually part of medical care, are defined. Concepts of nutritional risk are presented, and various screening tests for detecting nutritional disorders and states related to nutrition are also men- tioned. A nutritional assessment and its components are also thoroughly defined. Conclusions: Screening for nutritional risk and assessment is essential for diagnostic management within clinical nu- trition, while a unified understanding of terminology allows for the proper identification of pathological conditions in patients and the preparation of an appropriate nutritional plan. V prispevku predstavljamo terminološki dogovor o presejanju prehranske ogroženosti in prehranskem pregledu, s katerim lahko diagnosticiramo motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja. Predstavili smo presejalna orodja za presejanje prehran- ske ogroženosti pri otrocih in odraslih ter opredelili temeljne sestavne dele prehranskega pregleda. Termi- nološko poenotenje tega dela prehranske obravnave je pomembno za čim bolj učinkovito zgodnje odkrivanje prehranskih motenj, ki je podlaga za pripravo ustrezne, posamezniku prilagojene, prehranske obravnave. 444 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 2 Metodologija Metodološko osnovo predstavljajo načela dunajske terminološke šole, prispevek pa temelji na oblikova- nju eksplicitnega terminološkega dogovora. Slovenske termine in terminološke definicije za osnovne pojme s področja presejanja prehranske ogroženosti in prehran- skega pregleda je oblikovala večdisciplinarna skupina 42 zdravstvenih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov in slovenist s področja medicinske terminologije. Pri oblikovanju je bila upoštevana tako temeljna terminolo- ška literatura kot strokovna literatura s področja klinič- ne prehrane (4-12). Izhodišče opredelitev so smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo (angl. European Society for Clinical Nutrition and Me- tabolism, ESPEN). Metodologija je podrobneje predstavljena v prispev- ku Rotovnik Kozjek in sod. (2023a) (13). Predstavili smo postopke prehranske obravnave, pri kateri na osnovi prehranske ocene diagnosticiramo mo- tnje prehranjenosti in glede na (pato)fiziološke procese teh opredelimo presnovne spremembe, ki narekujejo oblikovanje načrta prehranskih ukrepov za posamezni- ka. Motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo poveza- ne motnje so predstavljene v sorodnem terminološkem prispevku Rotovnik Kozjek in sod. (2023a), prehranska oskrba (prehranska terapija in podpora) ter organizacij- ske oblike prehranske oskrbe pa v Rotovnik Kozjek in sod. (2023b) (13,14). Pojmi klinične prehrane so urejeni v skladu s pro- cesom prehranske obravnave in jih predstavljamo v Tabeli 1. 3 Rezultati 3.1 Prehranska strategija, prehranska obravnava in proces prehranske obravnave Prehranska strategija je način, kako doseči prehran- ske cilje, ki jih individualizirano zastavimo. Prehranska obravnava (angl. nutritional care) je pra- viloma del medicinske obravnave, pri katerem s proce- som prehranske obravnave opredelimo prehransko in presnovno stanje posameznika ter nato glede na diagno- stični izid določimo ustrezen načrt prehranskih ukrepov za zdravljenje. Proces prehranske obravnave (angl. nutritional ca- re process) je postopek izvajanja prehranske obravnave in ga sestavlja sistematično zaporedje korakov, s kate- rim prepoznamo prehransko ogroženost, diagnosti- ciramo presnovne motnje, motnje prehranjenosti in s Legenda: DXA – dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (angl. dual-energy X-ray absorptiometry); CT – računalniška tomografija (angl. computed tomography); MRI – magnetnoresonančno slikanje (angl. magnetic resonance imaging); SPPB – kratek nabor testov telesne zmogljivosti (angl. Short Physical Performance Battery). Proces prehranske obravnave Presejanje prehranske ogroženosti Presejanje • podhranjenosti • prekaheksije • sarkopenije Prehranski pregled Anamneza Klinični pregled Ocena vnosa energije in posameznih hranil, ravnovesja tekočin in energijskih potreb Antropometrija Laboratorijske preiskave krvi Funkcionalna ocena • moč stiska roke • test vstajanja s stola (v 15 sekundah ali 30 sekundah) • kratek test telesne zmogljivosti (SPPB) Slikovne metode • DXA • CT • MRI Mikrobiološke preiskave Načrt prehranskih ukrepov Določitev energijskih, prehranskih in tekočinskih ciljev Navodila in učenje pacientov Določitev pristopa (peroralni, enteralni, parenteralni) za prehransko podporo/terapijo Načrt trajanja prehranske podpore/terapije Načrt nadzora in spremljanje prehranske podpore/terapije Načrtovanje odpusta v domačo oskrbo Učenje in usposabljanje za prehrano na domu Prehranska oskrba Izvedba prehranske podpore ali prehranske terapije Spremljanje in ocena učinka prehranske podpore in terapije Dokumentiranje prehranske obravnave Tabela 1: Proces prehranske obravnave. Smiselno ga upoštevamo tudi v strukturi prispevka. Spodnji del tabele (načrt prehranskih ukrepov, prehranska oskrba in spremljanje ter dokumentiranje pri prehranski obravnavi) je predstavljen v samostojnem prispevku Rotovnik Kozjek in sod. (2023b) (14). 445 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava prehranjenostjo povezana stanja ter na podlagi prido- bljenih podatkov sestavimo načrt prehranskih ukrepov, katerega uspešnost nato spremljamo (2). Postopki prehranske obravnave na področju klinič- ne prehrane opredeljujejo: • ugotavljanje prehranskega in zdravstvenega stanja, pri katerem so nujna poglobljena znanja za ugotav- ljanje telesne sestave ter znanja s področja biokemije, fiziologije in patofiziologije presnove; • poznavanje prehranjevalnih navad bolnika, določa- nje prehranskih potreb in pripravo načrta prehran- ske obravnave, potrebnega za vzdrževanje, okrevanje in izboljšanje zdravja (prehranska terapija in podpo- ra); • prehransko svetovanje in vzgojo kot sestavna dela preventive in zdravljenja; • spremljanje, preverjanje in morebitno spreminjanje prehranskih navodil oz. prilagajanje prehranske- ga načrta in/ali prehranske strategije med postopki zdravljenja. Prehranska obravnava je timsko delo, pri katerem sodelujejo zdravnik, dietetik, medicinska sestra in (po potrebi) drugi zdravstveni strokovnjaki. Klinični diete- tik je dietetik s posebnimi znanji in je ključni strokov- njak, ki v sodelovanju z zdravnikom skrbi za izvajanje načrta prehranske podpore in terapije. Vse korake prehranske oskrbe dokumentiramo. 3.1.1 Prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti Prehranska ogroženost (angl. nutritional risk) je pre- hransko stanje, pri katerem je tveganje za nastanek mo- tnje prehranjenosti zaradi različnih vzrokov povečano (15). 3.1.1.1 Presejanje prehranske ogroženosti Opredelitev prehranskega stanja bolnikov je začetni del prehranske obravnave. Oceno prehranskega stanja začnemo s presejanjem prehranske ogroženosti (16,17). Presejanje izvajamo pri vseh, ki so obravnavani v zdrav- stvenih in socialnozdravstvenih ustanovah v prvih 24– 48 urah in nato v rednih intervalih (16). Presejanje prehranske ogroženosti (angl. nutritional risk screening) je postopek, s katerim prepoznamo po- sameznike, ki so prehransko ogroženi in pri katerih je prisotno tveganje za podhranjenost (17,18). Večina pre- sejalnih metod upošteva podatke o: • nedavni izgubi telesne mase, • vnosu hrane v zadnjem obdobju, • trenutnem izmerjenem ali ocenjenem ITM in • stopnji obolelosti ali drugem dejavniku, ki je pove- zan s tveganjem za nastanek podhranjenosti. Za presejanje prehranske ogroženosti obstaja več validiranih orodij z različno občutljivostjo in specifič- nostjo (19,20). V klinični praksi velja, da ima prehran- sko ogrožen posameznik povečano splošno tveganje za obolevnost in umrljivost (19). Orodje za presejanje prehranske ogroženosti 2002 Orodje za presejanje prehranske ogroženosti 2002 (angl. Nutritional Risk Screening 2002, NRS 2002) je priporočeno orodje za presejanje prehranske ogrože- nosti pri hospitaliziranih bolnikih. Če pri začetnem presejanju ne sumimo na prehransko ogroženost, lahko presejanje ponavljamo enkrat na teden v času bolnišnič- ne oskrbe. Če je na vsaj eno vprašanje orodja odgovor pritrdilen, opravimo končno presejanje, na osnovi kate- rega nato ocenimo stopnjo prehranske ogroženosti. Mini prehranski pregled Mini prehranski pregled (angl. Mini Nutritional As- sessment, MNA) je priporočeno orodje za presejanje prehranske ogroženosti pri starejših osebah. Uporablja- mo ga lahko v osnovni, daljši različici ali v skrajšani ob- liki (angl. Short Mini Nutritional Assessment, s-MNA). Poleg osnovnega prehranskega presejanja nas usmeri tudi k osnovni oceni prehranskega stanja in pomaga pri oceni funkcionalnih težav pri prehranjevanju. Univerzalno orodje za presejanje podhranjenosti Univerzalno orodje za presejanje podhranjenosti (angl. Malnutrition Universal Screening Tool, MUST) je primerno za odrasle, ki niso hospitalizirani oz. v os- krbi zdravstvenih ali socialnozdravstvenih ustanov. Je najprimernejše splošno orodje za presejanje prehranske ogroženosti. V klinični praksi pogosto uporabljamo tudi prese- jalno orodje za podhranjenost (angl. Malnutrition Scre- ening Tool, MST) in kratek vprašalnik za prehransko oceno (angl. Short Nutritional Assessment Questionna- ire, SNAQ) (20). Za prehransko presejanje otrok prav tako uporablja- mo različna orodja. Nekatera izmed njih so (21-24): • presejalno orodje za oceno podhranjenosti pri otro- cih (angl. Screening Tool for the Assessment of Mal- nutrition in Paediatrics, STAMP), ki ga uporabljamo 446 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 pri otrocih, starih od 2 tednov do 16 let; • Yorkhillski točkovnik podhranjenosti pri otro- cih (angl. Paediatric Yorkhill Malnutrition Score, PYMS); • presejalno orodje za oceno prehranjenosti in rasti (angl. Screening Tool for Risk on Nutritional status and Growth, STRONGkids), ki ga uporabljamo pri oceni podhranjenosti pri otrocih, starih od 1 meseca do 18 let; • subjektivni celostni prehranski pregled otrok (angl. Subjective Global Nutritional Assessment, SGNA). 3.1.1.2 Presejanje prekaheksije Pri začetku prehranskega pregleda pri kroničnih bolnikih priporočamo tudi presejanje prekaheksije. Namen presejanja prekaheksije je vzpostavitev ukre- pov, ki preprečujejo ali upočasnjujejo razvoj kaheksije. Uveljavilo se je predvsem pri bolnikih z rakom (25). Ker s presejanjem prekaheksije odkrivamo prehransko ogroženost v povezavi s kronično boleznijo, to presejal- no orodje lahko smiselno uporabljamo za presejanje pri vseh kroničnih boleznih (2). Prekaheksijo ugotavljamo z naslednjimi merili: • nehotena izguba telesne mase > 5 %, • anoreksija, • presnovne motnje, povezane s sistemskim vnetnim odzivom (npr. povišana vrednost CRP). 3.1.1.3 Presejanje sarkopenije Pri starostnikih nad 65 let se priporoča tudi preseja- nje sarkopenije z naslednjimi metodami: • test vstajanja s stola, • moč stiska roke (26). Sarkopenijo lahko presejamo tudi z vprašalnikom za oceno moči, pomoči pri hoji, vstajanju s stola, vzpe- njanja po stopnicah in števila padcev (angl. Strength, Assistance with walking, Rising from a chair, Climbing stairs and Falls, SARC-F) (Tabela 2) (27). 3.1.2 Prehranski pregled Prehranski pregled (angl. nutritional assesment) je postopek, s katerim lahko diagnosticiramo motnje Legenda: SARC-F – vprašalnik za oceno moči, pomoči pri hoji, vstajanja s stola, vzpenjanja po stopnicah in števila padcev (angl. Strength, Assistance with walking, Rising from a chair, Climbing stairs and Falls). Vprašalnik SARC-F Del vprašalnika Vprašanje Točkovanje moč Koliko težav imate pri dvigovanju bremena, težkega okoli 5 kg? brez težav = 0 nekaj težav = 1 veliko/ne zmorem = 2 pomoč pri hoji Koliko težav imate pri hoji na drugo stran sobe? brez težav = 0 nekaj težav = 1 veliko/potrebni pripomočki/ne zmorem = 2 vstajanje s stola Koliko težav imate pri vstajanju s stola ali postelje? brez težav = 0 nekaj težav = 1 veliko/potrebna pomoč/ ne zmorem = 2 hoja po stopnicah Koliko težav imate s hojo po 10 stopnicah navzgor? brez težav = 0 nekaj težav = 1 veliko/ne zmorem = 2 padci Kolikokrat ste padli v zadnjem letu? brez padcev = 0 1–3 padci = 1 4 ali več padcev = 2 VSOTA TOČK SARC-F Tabela 2: Vprašalnik za oceno moči, pomoči pri hoji, vstajanja s stola, vzpenjanja po stopnicah in števila padcev (angl. Strength, Assistance with walking, Rising from a chair, Climbing stairs and Falls, SARC-F). Sum na sarkopenijo je postavljen pri vsoti točk, ki je enaka ali več kot 4. 447 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja (2). Obsega pregled presnovnih, prehranskih in funkcijskih lastnosti posameznika. Prehranski pregled poleg anam- neze, kliničnega pregleda in laboratorijskih preiskav vključuje še: • merjenje telesne mase in sestave; • merjenje vnosa hranil in tekočine (ocena energijske- ga in hranilnega vnosa pri posamezniku in ustrez- nost pokritja glede na priporočene prehranske vnose ter ocena stanja hidriranosti); • oceno prehranskih navad in uživanja alkohola; • merjenje telesne funkcije (mišična moč in telesna zmogljivost); • oceno duševnega stanja (motnje vedenja, duševne motnje); • oceno simptomov in znakov zaradi zdravil, ki jih po- sameznik jemlje. K prehranskemu pregledu lahko prispevajo tudi re- zultati uporabe presejalnih orodij, kot sta MNA in su- bjektivni celostni prehranski pregled (angl. Subjective Global Assessment, SGA), vendar uporaba teh orodij ne pomeni zamenjave za prehranski pregled (28). Na podlagi rezultatov prehranskega pregleda ugotavljamo zdravstvene, prehranske, družbene in duševne dejav- nike, ki lahko prispevajo k motnjam prehranjenosti, ter postavimo diagnozo prehranskega ali presnovnega stanja. Na osnovi analize rezultatov prehranskega pre- gleda načrtujemo prehranske ukrepe, ki so prilagojeni potrebam posameznika (prehranskim, psihološkim) in njegovemu bolezenskemu stanju (izbira načina oz. poti hranjenja) (2). 3.1.2.1 Anamneza Posameznika povprašamo predvsem o: • spremembah telesne mase, apetita, prehranjevalnih navad in morebitnih omejitvah pri vnosu posameznih hranil ali posebnem načinu in času prehranjevanja (npr. diete, uživanje prehranskih dopolnil); • delovanju prebavil (slabost, bruhanje, odvajanje, bolečina v trebuhu), pri oslabelih bolnikih smo pozorni na motnje požiranja; • telesni zmogljivosti (dnevne dejavnosti, obseg in intenzivnost telesne dejavnosti); • boleznih (akutni, kronični) in simptomih, ki vpli- vajo na vnos hrane; • psiholoških, družbenih in kulturnih dejavnikih, ki vplivajo na vnos hrane. 3.1.2.2 Klinični pregled Glavni cilj kliničnega pregleda je ugotoviti prisotnost znakov pomanjkanja ali presežka energijskega ali hra- nilnega vnosa ter ugotoviti možne načine in poti za pre- hransko podporo ali terapijo. Vsebuje: • osnovno oceno telesne zmogljivosti (ali bolnik sa- mostojno pride v ambulanto, kako hodi, sedenje, ležanje); • osnovno oceno vitalnih znakov: dihanje, srčni utrip, krvni tlak; • oceno mišične mase in podkožnih zalog maščevja; • oceno hidriranosti (turgor kože), ugotavljanje ede- mov in ascitesa – ti dve stanji sta lahko pomembna znaka pomanjkanja beljakovin, podhranjenosti in motenega delovanja jeter (lahko pa tudi ledvic, pre- bavil, srca); • inspekcijo in vrednotenje znakov hipovitaminoze (dermatitis, glositis, heiloza, živčno-mišična (pre) vzdražljivost, upad živčno-mišičnih funkcij in spre- memba senzornih zaznav); • oceno odvajanja urina, količina urina; • oceno odvajanja blata: konsistenca (Bristolska lestvi- ca), količina, frekvenca; • oceno požiranja pri bolnikih z disfagijo in pri vseh, starejših od 65 let; • oceno stopnje zapletov bolezensko spremenjenega maščobnega tkiva pri debelosti; • prisotnost neželenih učinkov zdravil, zlasti na delo- vanje prebavil (driska, zaprtje, slabost). 3.1.2.3 Ocena vnosa energije in posameznih hranil Oceniti je treba tako količino kot kakovost makroh- ranil, mikrohranil in tekočin. Najpogostejši orodji za oceno vnosa energije in posameznih hranil sta vode- nje prehranskega dnevnika (2–4 dni) in priklic jedilni- ka prejšnjega dne, ki pokažeta, kaj je posameznik jedel (29). Obe metodi imata svoje prednosti in pomanjklji- vosti. V bolnišnicah ali drugih zdravstvenih ustanovah lahko uporabimo shemo krožnika, pri kateri na sliki krožnika označimo, kolikšen del obroka je bolnik zaužil (30). Možno je tudi beleženje vnosa hrane z elektron- skimi orodji (31). Vnos posameznih hranil primerjamo s strokovnimi priporočili glede na posameznikovo pre- hransko, presnovno in bolezensko stanje (2). 3.1.2.4 Ocena energijskih potreb Osnovne (bazalne) energijske potrebe v klinični praksi najbolj natančno določimo s posredno kalori- metrijo. Ta preiskava je v praksi redko na voljo. Obsta- jajo številne enačbe za oceno bazalnih in celodnevnih potreb po energiji, vendar ocene, ki jih dajejo, pogosto odstopajo od dejanskih potreb. Za grobo oceno bazalne porabe energije, ki je primerljiva s porabo energije med 448 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 mirovanjem, so predlagali Harris-Benedictove enač- be, danes pa uporabljamo splošna priporočila smernic klinične prehrane za energijski vnos za bolnike v bol- nišnični oskrbi. Za dodatno oceno energijskih potreb glede na bolnikovo telesno dejavnost v klinični praksi uporabljamo indeks telesne dejavnosti (angl. Physical Activity Level, PAL). Celodnevne energijske potrebe na- vajamo po veljavnem mednarodnem sistemu merskih enot v enoti kJ (kilojoule) in nato v oklepaju zapisana enota kcal (kilokalorija). Primer: 8400 kJ (2000 kcal). 3.1.2.5 Ocena ravnovesja tekočin Spremembe v ravnovesju tekočin je mogoče oceniti s kliničnim pregledom, pomembne pa so tudi dnevne meritve telesne mase in laboratorijske preiskave. Z izra- zom hipovolemija opredeljujemo pomanjkanje zunajce- lične telesne tekočine. Stanje s presežkom zunajcelične tekočine imenujemo hipervolemija. Za hipovolemijo so značilni povečana suhost kože in sluznic (predvsem pod pazduhami in v ustih), oslabljen turgor kože in or- tostatska hipotenzija (pri skrajni stopnji znaki šoka). Za hipervolemijo je značilen pojav generaliziranih edemov, plevralnih izlivov in pri skrajnih primerih tudi ascitesa. Redno vsakodnevno merjenje telesne mase je koristno orodje za spremljanje ravnovesja tekočin, saj precejšnje in hitre spremembe telesne mase (v nekaj dneh) kaže- jo na spremembo v količini telesne vode in ne na spre- membo v količini maščobne ali puste telesne mase. Pri ugotavljanju dehidriranosti si pomagamo z določitvijo serumske koncentracije kreatinina in sečnine, ki sta praviloma povečani, in koncentracije natrija v urinu, ki je praviloma znižana (< 20 mmol/l). Ker sta serumski vrednosti kreatinina in sečnine lahko povišani tudi za- radi drugih vzrokov (npr. zaradi parenhimske ledvične bolezni), si pri oceni hipovolemije pomagamo tudi z razmerjem med sečnino in kreatininom. Vrednost se- rumske sečnine v mmol/l delimo s serumsko vrednostjo kreatinina v μmol/l in rezultat pomnožimo z 10. Pri hi- povolemiji je na ta način preračunano razmerje običaj- no > 0,1 in je lahko povišano tudi pri visokem vnosu beljakovin, krvavitvi v prebavila in katabolnih stanjih. Tudi hipernatriemija je v veliki večini primerov pove- zana s hipovolemijo in hkrati pomeni tudi pomanjkanje znotrajcelične tekočine (32). 3.1.2.6 Antropometrija in ocena telesne sestave Telesna sestava (angl. body composition) je razdeli- tev telesne mase na predelke. Ocena telesne sestave (angl. body composition as- sessment) je del prehranskega pregleda, pri katerem z različnimi meritvami poskušamo oceniti sestavo telesa, kar nam dodatno pomaga pri oceni prehranskega in zdravstvenega stanja posameznika (33,34). V klinični praksi se za oceno telesne sestave najpo- gosteje uporablja meritev telesne sestave na ravni pre- delkov. Sprememba v telesni sestavi se ne kaže vedno v skupni telesni masi (33). Sistem dveh predelkov deli telesno maso na pusto telesno maso in maščobno maso. Sistem treh predelkov pusto telesno maso dodatno de- li na celično maso in zunajcelično maso. Glavni infor- maciji, ki sta potrebni za obravnavo bolnikov, sta pusta masa (z njo ocenimo tudi mišično maso) in maščobna masa. Zmanjšana mišična masa (miopenija) je lahko povezana z zmanjšano mišično močjo in zmanjšano funkcionalno zmogljivostjo (sarkopenijo) ter večjo obo- levnostjo in večjo smrtnostjo. Prispeva tudi k zmanjša- nju občutljivosti za inzulin. Na drugi strani lahko pove- čana maščobna masa pomembno vpliva na bolezenska stanja, povezana z debelostjo, kot so neobčutljivost za inzulin, sladkorna bolezen tipa 2, presnovni sindrom, srčno-žilne bolezni, ledvične bolezni, nekatere vrste ra- ka in bolezenski zapleti z gibali. Metode za merjenje telesne sestave, ki se uporabljajo v klinični praksi, so antropometrija, bioelektrična im- pedančna analiza in dvoenergijska rentgenska absorp- ciometrija (angl. dual-energy X-ray absorptiometry, DXA) (2,35). V določenih primerih lahko za oceno te- lesne sestave uporabimo računalniško tomografijo (CT) ali magnetnoresonančno slikanje (MRI). V prihodnosti bo imela verjetno pomembno vlogo pri ocenjevanju te- lesne sestave tudi ultrazvočna preiskava (UZ). Antropometrija Antropometrija (angl. anthropometry) je v okviru klinične prehrane skupina metod, s katerimi merimo morfološke lastnosti človeškega telesa. Nekatere meto- de, ki jih vključuje, so merjenje telesne mase, telesne višine, ITM, kožnih gub in obsega posameznih delov telesa. Telesna masa Kratkoročne spremembe telesne mase kažejo na spremembe v tekočinski bilanci, dolgoročne spremembe pa razlike v masi tkiv, vendar ne omogočajo ocene spre- membe telesne sestave. Nehotena izguba telesne mase v zadnjih 3–6 mesecih je pomembno merilo za odklon v prehranskem stanju. O blagi izgubi telesne mase govo- rimo, ko oseba izgubi manj kot 5 % telesne mase, o hudi pa, ko je izguba večja od 10–15 %. Izguba telesne mase v manj kot 6 mesecih je za klinika pomemben podatek, ki 449 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava zahteva dodatno poglobitev v oceno posameznikovega kliničnega stanja. Izmerjena masa je pomembna tudi za izračun hitrosti presnove s standardnimi enačbami, za oceno drugih prehranskih potreb in za izračun odmer- kov nekaterih zdravil. Pri otrocih o spremembah telesne mase govorimo v nekoliko drugačnem kontekstu. Ker naj bi otroci do drugega leta starosti stalno pridobivali telesno maso, lahko ustreznost stanja prehranjenosti ocenimo s pri- merjavo otrokovega dejanskega pridobivanja telesne mase s pričakovanim pridobivanjem telesne mase v do- ločenem obdobju (36). Delež norme (v odstotkih) za pričakovano povečanje telesne mase lahko izračunamo z naslednjo enačbo (36): (pričakovano povečanje telesne mase – dejansko pove- čanje telesne mase) / (pričakovano povečanje telesne mase) × 100 Glede na rezultat (v odstotkih) opredelimo stopnjo podhranjenosti: • < 75 % norme za pričakovano povečanje telesne ma- se pomeni blago podhranjenost; • < 50 % norme za pričakovano povečanje telesne ma- se pomeni zmerno podhranjenost; • < 25 % norme za pričakovano povečanje telesne ma- se pomeni hudo podhranjenost. Delež izgube telesne mase (v odstotkih) (> 2 leti) Vsako nenamerno izgubo telesne mase pri otrocih moramo skrbno oceniti. Delež izgube telesne mase (v odstotkih) lahko izra- čunamo z naslednjo enačbo (36): (običajna telesna masa – trenutna telesna masa) / (običajna telesna masa) × 100 Glede na rezultat (v odstotkih) lahko opredelimo stopnjo podhranjenosti (36): • izguba 5 % običajne telesne mase pomeni blago pod- hranjenost; • izguba 7,5 % običajne telesne mase pomeni zmerno podhranjenost; • izguba 10 % običajne telesne mase pomeni hudo podhranjenost. Pri spremljanju telesne mase med hospitalizacijo je treba upoštevati premike tekočine zaradi bolezenskih stanj ali vpliva zdravil. Telesna masa naj se pri bolniku v bolnišnici beleži vsaj enkrat do trikrat na teden. Če je bolnikovo zdravstveno stanje stabilno, zadostuje beleže- nje enkrat na teden (2). Pri ambulantnih pregledih in v socialno-zdravstvenih ustanovah je pogostost merjenja telesne mase odvisna od posameznikovega zdravstvene- ga stanja. Pri pediatričnih bolnikih običajno meritve telesne mase in dolžine/višine opravimo, ko se pojavijo pomi- sleki glede otrokovega pridobivanja telesne mase, ras- ti ali splošnega zdravja. Ob odstopanjih pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev, predvidevamo spremljanje te- lesne mase vsaj na 14 dni, pri starejših otrocih pa vsaj enkrat na mesec. Telesno dolžino/višino ob odstopanju merimo vsakih 6 mesecev, obseg glave pa na 3 mesece. Bolnim dojenčkom in otrokom, ki se zdravijo v bolni- šnici, telesno maso izmerimo najmanj enkrat na teden, telesno dolžino/višino pa enkrat na mesec (37-40). Pri posameznikih, ki so v pozni paliativni fazi bo- lezni ali umirajoči, redno spremljanje telesne mase ni smiselno (2). Indeks telesne mase Indeks telesne mase (ITM) je količnik med telesno maso in kvadratom telesne višine, izražene v metrih: ITM = TM/TV2 [kg/m2] Uporablja se za orientacijsko oceno stanja prehra- njenosti. Vrednosti ITM pod 10 pri ženskah in pod 12 pri moških niso združljive z življenjem, vrednosti pod 20 pa so tako kot vrednosti nad 30 pri zdravi populaciji povezane z večjo splošno obolevnostjo in umrljivostjo (33). Povišan ITM se je izkazal kot zanesljiv epidemio- loški kazalec tveganja za razvoj prediabetesa in diabe- tesa pri preiskovancih srednjih let, ki so bili izhodiščno brez srčno-žilnih bolezni ali rakavih bolezni (41). Kli- nične raziskave pri različnih skupinah bolnikov in tu- di starostnikov so pokazale paradoksne povezave ITM s kliničnim izidom zdravljenja in preživetjem, ko se je ITM uporabljal kot označevalec telesne sestave. Pri viš- jih vrednostih ITM so bili namreč prikazani boljši izi- di zdravljenja in manjša smrtnost (42-44). Paradoksno napovedno vlogo ITM v povezavi z označevalci zdravja ugotavljajo tudi na področju epidemioloških raziskav, ko s fenomenom obratne epidemiologije opisujejo pojav »paradoksa debelosti« (45). To v klinični praksi pome- ni, da pri kroničnih bolnikih ocena prehranskega stanja z ITM ni povedna in je samo orientacijsko izhodišče za nadaljnjo klinično prehransko obravnavo, ki vključuje tudi standardizirane meritve telesne sestave. Ta koncept 450 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 dodatno potrjujejo tudi raziskave pri posameznih sku- pinah bolnikov (npr. pri bolnikih z rakom). Ugotavljajo, da je paradoks debelosti pri bolnikih z rakom priso- ten le, kadar opredelimo debelost z ITM, in ne, ko jo opredelimo z meritvijo telesne sestave (46). Zato je za bolnike z rakom klinično pomembno, da z merjenjem telesne sestave prepoznamo sarkopenično debelost, saj ta napoveduje najslabše preživetje (47). ITM namreč (enako kot telesna masa) ne zrcali sprememb v sesta- vi telesa in ne upošteva večjega deleža mišične mase (mišičnjaki) ali vode (bolniki z oteklinami ali izsušeni bolniki). Normalna ali celo zelo visoka vrednost ITM je lahko prav tako povezana s podhranjenostjo, če je bol- nik v zadnjem času nehoteno izgubil telesno maso ali v primeru sarkopenične debelosti. ITM torej ne ozna- čuje telesne sestave in s takšno oceno telesne mase ne moremo sklepati o izgubi funkcije in mase mišic oz. prisotnosti sarkopenije, ki je pogosta spremljevalka sta- ranja in akutnih ter kroničnih bolezenskih stanj. Ocena telesne mase z ITM ne zrcali tudi porazdelitve in koli- čine maščevja. Sarkopenija in maščobna masa ter njun medsebojni odnos pa neposredno določata prehransko in presnovno stanje posameznika (48). Zato je ITM, ki se tradicionalno uporablja za oceno podhranjenosti in debelosti, neustrezno merilo za klinično ukrepanje na ravni posameznega bolnika. Obseg sredine nadlakti (angl. midarm circumferen- ce, MAC) in debelina kožne gube tricepsa (angl. triceps skin fold thickness, TSF) sta preprost, neinvaziven in cenovno ugoden način za oceno telesne sestave. Obseg sredine podlakti odraža mišično maso, debelina kožne gube tricepsa pa je kazalnik podkožne maščobe nadlak- ti. Čeprav se zdi, da so meritve razmeroma preproste, je takšna ocena sestave tkiv zelo nenatančna, saj se s sta- rostjo povečuje količina maščevja znotraj mišičnine, ki je z meritvijo ne zaznamo (51). MAC lahko uporabljamo tudi za odkrivanje podhra- njenih otrok. Meritev je koristna predvsem pri otrocih, mlajših od 5 let, saj se MAC do te starosti dokaj hitro povečuje. Otroci v starosti od 3 mesecev do 5 let z vre- dnostjo MAC < 115 mm so hudo podhranjeni, z vre- dnostjo MAC = 115–125 mm zmerno podhranjeni in vrednostjo MAC > 125 mm ustrezno prehranjeni (49). Na povečanje MAC v primerjavi s telesno maso edemi vplivajo v manjšem obsegu. Zato je ta metoda koristna predvsem za spremljanje prehranskega stanja pri otro- cih s solidnimi tumorji ter boleznimi ledvic in jeter, pri katerih telesna masa ne kaže dejanskega prehranskega stanja. Za dojenčke in otroke obstajajo starosti prilago- jene referenčne vrednosti (50). Bioelektrična impedančna analiza Bioelektrična impedančna analiza (angl. bioelectri- cal impedance analysis, BIA) je obposteljna metoda, pri kateri merimo padec napetosti skozi telo, ko čezenj potuje stalni izmenični električni tok, na podlagi te pa lahko ocenimo sestavo in funkcijo telesa (35,51,52). Osnovni princip temelji na dejstvu, da ima mišično tki- vo zaradi večje vsebnosti vode oz. elektrolitov večjo pre- vodnost v primerjavi z maščobnim tkivom. Na podlagi meritev upornosti različnih tkiv, ki vsebujejo različno količino vode, lahko ocenimo delež nemaščobne ma- se (in s tem tudi mišične mase), delež maščobne mase in delež telesne vode (celotne, znotrajcelične in izven- celične) ter izračunamo druge parametre, kot so fazni kot, indeks nemaščobne mase idr. (51,52). Pri merje- nju uporabljamo naprave, ki proizvajajo tok različnih frekvenc. Enofrekvenčna bioimpedanca se uporablja za oceno skupne telesne vode (angl. total body water, TBW) in nemaščobne mase (angl. fat free mass, FFM) z validirano enačbo (2). Večfrekvenčna bioimpedan- ca in bioelektrična impedančna spektroskopija (angl. bioelectrical impedance spectroscopy, BIS) izračuna- ta količino znotrajcelične vode (angl. intracellular wa- ter, ICW), zunajcelične vode (angl. extracellular water, ECW), TBW in FFM. Uporaba BIS omogoča pridobitev informacij o porazdelitvi ICW in ECW. Na osnovi tega se pri BIS izračuna FFM. Napake se lahko pojavijo pri bolnikih z moteno hidracijo ali spremenjeno razporedi- tvijo znotrajcelične in zunajcelične vode (npr. pri jetrni ali ledvični odpovedi, srčnem popuščanju) ter povečano količino maščevja (2). Fazni kót (angl. phase angle) je edina neposredna bioimpedančna meritev in predstavlja razmerje med iz- merjenim uporom ter t. i. reaktanco. Poda nam oceno kakovosti celokupne mase celic v telesu (53,54). Odvi- sen je od kapacitivnih lastnosti tkiv, na kar vpliva število celic, njihova velikost in integriteta membran. Upor je definiran kot upor izmeničnemu toku, ki potuje skozi telo, in je obratno sorazmeren z vsebnostjo vode in ele- ktrolitov v tkivu. Reaktanca je odvisna od kapacitivnih lastnosti (integriteta, sestava, funkcija) celične membra- ne. Zato visok fazni kot kaže na intaktno celično mem- brano in visoko celično maso, medtem ko je nizek fazni kot kazalnik propadanja celične membrane in nezmo- žnosti celic za skladiščenje energije. Vrednosti faznega kota so povezane s prehranskim stanjem, mišično maso in funkcijo ter resnostjo bolezni in imajo napovedno vrednost. 451 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava Ob uporabi bioimpedančne metode v klinični praksi torej upoštevamo, da je meritev le ocena specifičnega telesnega predelka. Ta ocena je izračunana na osnovi al- goritma, ki je večinoma validiran glede na meritve z dru- gimi metodami meritve sestave telesa (večinoma DXA) pri zdravi populaciji in je lasten posameznemu proizva- jalcu. Zato meritev z napravami različnih proizvajalcev ne moremo primerjati med sabo. V klinični praksi tako pri bolnikih ocenjujemo predvsem razlike med meritva- mi, ki so narejene pod enakimi pogoji pri istem bolniku, in jih interpretiramo glede na klinično stanje (35). Dvoenergijska rentgenska absorpciometrija Dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (angl. dual-energy X-ray absorptiometry, DXA) je rentgen- ska slikovna preiskava, pri kateri preiskovanca slikamo z dvema rentgenskima žarkoma različnih energij, nato pa spektrofotometrično ocenimo maščobno, mišično in kostno maso (33,35,55). Trenutno je zlati standard mer- jenja maščobne mase (35). Preiskovanec je med preiska- vo izpostavljen majhnemu odmerku ionizirajočega seva- nja. Uporaba se pri nosečnicah ne priporoča (2). DXA je dobra metoda za oceno količine in porazdelitve maščob- ne mase pri različnih skupinah bolnikov, nimamo pa še dovolj znanstvenih podatkov za enako raven priporočila za meritev puste mase (35). Računalniška tomografija in magnetnoresonanč- no slikanje Z analizo slik, pridobljenih z računalniško tomografi- jo in magnetno resonanco, lahko ocenimo razmerje med maščobno in mišično maso (33). Poleg kvantitativne ocene tkiv je možna tudi kvalitativna ocena, npr. ocenje- vanje maščobne infiltracije v skeletnih mišicah (mioste- atoza). Miosteatoza je povezana z izgubo mišične mase in je pomemben napovedni dejavnik. Glavna omejitev računalniške tomografije je dokaj velika izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, zato je metoda primerna le, ko se slikanje opravi tudi za druge diagnostične namene. Ultrazvočna preiskava Ultrazvočna preiskava je neinvazivna in dobro pono- vljiva metoda, ki omogoča kvantitativno in kvalitativno oceno tkiv. Je dobra metoda za oceno mišične mase in kakovosti, ki se vse pogosteje uporablja v klinični praksi (56,57). Z uporabo visokofrekvenčnih ultrazvočnih sond lahko ocenimo tako količino mišične mase kot strukturo in kakovost mišičnega tkiva (58). V vsakodnevni klinični praksi ga še ne uporabljamo, ker metoda še ni povsem validirana, standardizirani protokoli za merjenje telesne sestave pa še ne obstajajo. 3.1.2.7 Laboratorijska merila prehranjenosti in vnetne aktivnosti Uporabimo laboratorijske teste, ki nam podajo infor- macijo o prehranjenosti in resnosti vnetja, tj. rdečo in belo krvno sliko ter biokemijske preiskave, ki vključu- jejo tudi meritev serumskega albumina, CRP in drugih beljakovin (katerih koncentracije so pri podhranjenosti znižane). Za dodatno oceno presnovnega stanja pri pod- hranjenih bolnikih določamo tudi vrednosti različnih hormonov (celokupni in izračunani prosti testosteron, kortizol itd.). Pri zdravljenju sindroma ponovnega hra- njenja vsakodnevno spremljamo serumsko koncentraci- jo elektrolitov (K+, Na+, Ca2+), posebej smo pozorni na koncentraciji fosfata in magnezija (občutljivost teh je zelo visoka, specifičnost pa ne) (2,33). Za oceno beljako- vinskih potreb lahko na osnovi laboratorijskih kazalni- kov izmerimo tudi dušikovo bilanco. Serumski albumin Serumski albumin ima dolgo razpolovno dobo (21 dni), zato se presnovni vplivi slabe prehranjenosti na njegovo koncentracijo izrazijo pozno. Hitrost normali- zacije vrednosti albumina po akutnih boleznih je odvi- sna od vnosa energije in beljakovin (33,59). Med akutno boleznijo njegova koncentracija zrcali stopnjo kataboliz- ma in vnetja, ki spremeni njegovo porazdelitev, sintezo ter izločanje, kar vpliva na njegovo koncentracijo v krvi. Albumin zaradi delovanja vnetnih citokinov, ki se izlo- čajo ob odzivu na poškodbo (okužba, travma, operacija ipd.) in povečajo prepustnost kapilar, namreč uhaja iz krvnega obtoka, hkrati pa ga lahko tudi močno razredči- mo z vnosom infuzijskih tekočin med zdravljenjem. Transtiretin in transferin Pri oceni sinteze beljakovin si lahko pomagamo tudi s koncentracijo transtiretina in transferina. To sta belja- kovini s krajšo razpolovno dobo (transtiretin 2 dni in transferin 7 dni). Uporabni sta tudi, ker na njuno kon- centracijo porazdelitev telesne vode ne vpliva tako moč- no kot na koncentracijo albumina (2). Kreatinin Kreatinin je kazalnik endogene presnove (fosfo) kreatina in glomerulne filtracije. Količina z urinom 452 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 izločenega kreatinina je pri nespremenjeni glomerulni filtraciji predvsem odraz dnevne proizvodnje kreatinina, ki je v grobem sorazmerju s telesno mišično maso. Manj- ša je pri podhranjenih in osebah z manjšo mišično ma- so (33). Na koncentracijo kreatinina v krvi pomembno vpliva glomerulna filtracija, zato je pri tolmačenju izvi- dov treba upoštevati ledvično funkcijo preiskovanca. Sečnina Za stradanje z nizkim obratom beljakovin je značilna nizka koncentracija serumske sečnine, če je bolnik dob- ro hidriran (33). Povišana vrednost sečnine pri tistih, ki so dobro hidrirani, lahko odslikava previsok vnos belja- kovin ali krvavitev v prebavila. Dušikova bilanca Dušikovo bilanco uporabljamo v okolju, v katerem lahko natančno spremljamo parametre vnosa in izloča- nja dušikovih spojin (intenzivna enota) (33). Je pomem- ben klinični pripomoček pri nadziranju presnovnega stanja in uspešnosti prehranskih ukrepov. Pozitivne spremembe v izločanju sečnine z urinom – torej nega- tivna dušikova bilanca – običajno kažejo na katabolizem beljakovin. Pozitivna dušikova bilanca pa kaže na uspeš- no asimilacijo dušika, torej anabolizem. C-reaktivni protein CRP je koristen pri spremljanju vnetja in napovedi presnovnega stanja med akutno boleznijo. Zmanjšanje koncentracije CRP običajno napoveduje prehod iz ka- tabolizma v anabolizem oz. normalizacijo presnove (2). Drugi laboratorijski testi Med testi, ki bi jih pri oceni in spremljanju prehran- skega stanja bolnikov morali določati rutinsko, so jetrni testi, koncentracija elektrolitov, sečnine, kreatinina, ma- gnezija, fosfata, kalcija, holesterola (LDL, HDL), TSH, ščitničnih hormonov in celokupnega ter prostega te- stosterona. Poleg teh ob specifičnih kliničnih indikaci- jah določimo tudi koncentracijo cinka, železa, selena in različnih vitaminov (33). 3.1.2.8 Funkcionalna ocena Okvare funkcije, povezane s podhranjenostjo, je mo- goče zaznati že s preprostimi meritvami, ki so izvedljive ob bolnikovi postelji. Primerne so za določanje začetne- ga stanja in za nadaljnje opazovanje. Meritve delovanja skeletnih mišic so v okviru prehranske obravnave sicer groba metoda za oceno mišične funkcije, a so v klinič- ni praksi pomembne, saj z njimi lahko ugotovimo tako spremembe mišične mase kot odziv na prehransko te- rapijo (33,60,61). Mišična moč se poveča v 2–3 dneh po uvedbi prehranske terapije, še preden se poveča mišična masa. Podobno se začne mišična moč zmanjševati po nekaj dneh popolnega stradanja in pred zmanjšanjem mišične mase. Ročna dinamometrija ali test stiska roke meri hoteno moč stiska roke. Rezultat je v korelaciji s prehranskim stanjem ter napoveduje izid bolnikov po operacijah (62,63). Ker ga lahko izvajamo obposteljno, je koristen pripomoček pri odkrivanju tako zgodnjih sprememb mišičnega delovanja v povezavi s stradanjem ali pre- hransko terapijo kot tudi zmanjševanja ali povečevanja mišične mase. Test vstajanja s stola uporabljamo za presejanje sar- kopenije. Eden izmed testov je tudi 15-sekundni test vstajanja s stola, pri katerem štejemo število dvigov s sto- la v 15 sekundah. Za klinično oceno telesne zmogljivosti lahko uporabimo tudi kombinirane teste zmogljivosti, kot je kratek test telesne zmogljivosti (angl. Short Physi- cal Performance Battery, SPPB) (64). Meritve mišičnih funkcij vedno interpretiramo v sklopu osnovne bolezni. Pri bolnikih z nevrološko okva- ro ali okvaro mišično-skeletnega sistema dinamometrija ne korelira vedno dobro s prehranskim stanjem in jo je treba interpretirati v sklopu osnovne bolezni. Testi pljuč- ne funkcije se za oceno prehranskega stanja redko upo- rabljajo, lahko pa nam pokažejo slabšo prehranjenost. Dokazali so tesno povezavo med PEF in FEV1 ter vseb- nostjo beljakovin v telesu. Izguba več kot 20 % telesnih beljakovin vpliva na sestavo in funkcijo dihalnih mišic, kar je povezano z zmanjšanjem mišične mase prepone, maksimalno hoteno ventilacijo in zmanjšano močjo di- halnih mišic (33). Testi, ki kažejo na celično posredovani imunski od- ziv, tesno korelirajo s stopnjo podhranjenosti (33). Hu- do pomanjkanje energijskega vnosa in vnosa beljakovin je povezano s precejšnjo okvaro celičnega imunskega odgovora, delovanjem fagocitov, sekrecijskim imunog- lobulinom A, koncentracijo protiteles in tvorbo citoki- nov. Pomanjkanje posameznih hranil (npr. cinka, selena, železa in vitaminov A, C, E in B6) prav tako vpliva na imunski odziv. Število limfocitov 900–1500 celic/mm3 kaže na zmer- no stopnjo podhranjenosti, manj kot 900 celic/mm3 pa na hudo stopnjo podhranjenosti ob odsotnosti bolezni krvotvornih organov, okužb ali zdravil, ki delujejo na ko- stni mozeg. Tudi delež in absolutno število limfocitov T 453 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava (v primerjavi z limfociti B) sta ob podhranjenosti zmanj- šana in se popravita po uspešni prehranski terapiji. 3.1.2.9 Ocena z zdravjem povezane kakovosti življenja in kognitivne funkcije Ocenjevanja z zdravjem povezane kakovosti življenja in kognitivne funkcije na področju prehrane ne upo- rabljamo pogosto. Pri slabo prehranjenih bolnikih sta zmanjšana kognitivna funkcija in znižana razpoloženj- ska lega lahko reverzibilni. Z uporabo točkovanja za oce- njevanje čustvenega stanja, kot je npr. vprašalnik o pro- filu razpoloženjskih stanj (angl. Profile of Mood States, POMS), in z ocenjevanjem kognitivnih funkcij s krat- kim preizkusom spoznavnih sposobnosti (KPSS) lahko kvantitativno ocenimo stanje razpoloženja in spremlja- mo spremembe zaradi prehranskega zdravljenja (65,66). Z zdravjem povezano kakovost življenja v povezavi s prehranskim stanjem ocenjujemo z orodji za oceno z zdravjem povezane kakovosti življenja, kot je vprašalnik EuroQol-5D (EQ-5D) (67,68). Uporaba orodja za oceno z zdravjem povezane ka- kovosti življenja tako omogoča grobo nespecifično oce- no sprememb prehranskega stanja in nakazuje znižanje vnosa hrane (2). 4 Razprava Presejanje prehranske ogroženosti in prehranski pre- gled sta kritična dela medicinske oskrbe posameznika, še posebej pri bolnikih z akutnimi in kroničnimi bolez- nimi. Presejanje moramo v vseh zdravstvenih ustanovah izvesti v prvih 24–48 urah, nato pa ga izvajamo v rednih intervalih. Pri presejanju si pomagamo z raznolikimi presejalnimi orodji, ki so prilagojena različnim skupi- nam. V prispevku smo navedli tako orodja za presejanje prehranske ogroženosti pri odraslih kot orodja za prese- janje prehranske ogroženosti pri otrocih. Opredelili smo tudi sestavne dele prehranskega pregleda, ki obsega anamnezo, klinični pregled, oceno vnosa energije in posameznih hranil, oceno energijskih potreb, oceno ravnovesja tekočin, antropometrične me- tode (BIA, DXA, računalniška tomografija, magnetno- resonančno slikanje, ultrazvočne preiskave), laborato- rijske kazalnike, funkcionalno oceno, oceno kognitivne funkcije ter oceno z zdravjem povezane kakovosti živ- ljenja. Pri uporabi različnih metod se moramo zavedati njihovih omejitev, dobro podobo o posameznikovem prehranskem stanju pa si lahko ustvarimo le na podlagi celovitega prehranskega pregleda, ki obsega več različ- nih diagnostičnih pristopov. Ocena prehranskega statusa je ključna tudi za pripra- vo ustreznega načrta prehranskih ukrepov za izboljšanje prehranskega stanja. 5 Zaključek Prehranska obravnava je pomemben del medicinske obravnave. Poenotena opredelitev presejanja prehranske ogroženosti in sestavnih delov prehranskega pregleda je nujna za njuno nemoteno vključitev v organizacijo kli- nične prehrane znotraj zdravstvenega sistema. Je tudi predpogoj za poenoteno raziskovanje tega področja in poučevanje klinične prehrane na medicinskih fakultetah. Dokument o terminologiji klinične prehrane je bil potrjen na 5. seji Razširjenega strokovnega kolegija za klinično prehrano MZ RS. Izjava o navzkrižju interesov Avtorji nimamo navzkrižja interesov. Viri financiranja Raziskavo je financiralo Ministrstvo za zdravje Repu- blike Slovenije prek projekta Usposabljanje in izobraže- vanje zdravstvenih delavcev za implementacijo klinične poti prehranske podpore na terciarnem in sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva (C2711-19-185019). Literatura 1. GBD 2013 Risk Factors Collaborators, Alexander L, Anderson HR, Bachman VF, Byryukov S, Brauer M, Burnett R, et al. Global, regional, and national comparative risk assessment of 79 behavioural, environmental and occupational, and metabolic risks or clusters of risks in 188 countries, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013. Lancet. 2015;386(10010):2287-323. DOI: 10.1016/ S0140-6736(15)00128-2 PMID: 26364544 2. Cederholm T, Barazzoni R, Austin P, Ballmer P, Biolo G, Bischoff SC, et al.; GLIM Core Leadership Committee, GLIM Working Group. ESPEN guidelines on definitions and terminology of clinical nutrition. Clin Nutr Edinb Scotl. 2017;36(1):49-64. DOI: 10.1016/j.clnu.2016.09.004 PMID: 27642056 3. Cederholm T, Jensen GL, Correia MI, Gonzalez MC, Fukushima R, Higashiguchi T, et al.; GLIM Core Leadership Committee, GLIM Working Group. GLIM criteria for the diagnosis of malnutrition - A consensus report from the global clinical nutrition community. J Cachexia Sarcopenia Muscle. 2019;10(1):207-17. DOI: 10.1002/jcsm.12383 PMID: 30920778 4. Žagar Karer M. Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije = Terminology between a dictionary and a text: analysis of electrotechnical terminology. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; 2011. (Zbirka Linguistica et philologica). 5. Trebar B. Terminološka načela in oblikoslovno-skladenjske terminološke variacije. Jezikoslovni Zap. 2014;20(2):107-23. 454 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | november – december 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3447 6. Tonin G. Medicinska terminologija in terminotvorje. Med Razgl. 2022;61(Suppl 1):47-62. 7. Karer MŽ. Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. Slavistična Rev. 2018;66(2):235-49. 8. Tonin G. Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo. Jezik in slovstvo. 2022;67(1-2):209-21. DOI: 10.4312/jis.67.1-2.209-221 9. Žele A. Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije. Jezik in slovstvo. 2022;67(1-2):209-21. DOI: 10.4312/jis.67.1-2.209-221 10. Žele A. Pomenotvorne zmožnosti z vidika /de/terminologizacije. In: Ledinek N, Žagar Karer M, Humar M, eds. Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Zarožba ZRC, ZRC SAZU; 2009. pp. 125-37. 11. Gorjanc V. Terminološko načrtovanje in upravljanje terminologije. Slavistična Rev. 2010;58(1):95-104. 12. Kališnik M. Uporaba slovenščine, latinščine in angleščine v sodobnem slovenskem zdravstvu. In: Humar M, ed. Terminologija in sodobna terminografija: zbonirk prispevkov s sinpozija; Ljubljana, 5-6 junij 2003. Ljubljana: ZRC SAZU; 2004. pp. 119-32. 13. Kozjek NR, Tonin G, Puzigaća L, Veninšek G, Pirkmajer S, Košir Božič T, et al. Terminologija klinične prehrane: motnje prehranjenosti in s prehranjenostjo povezana stanja. Zdrav Vestn. 2023;92(9-10):356-70. DOI: 10.6016/ZdravVestn.3446 14. Kozjek NR, Tonin G, Puzigaća L, Veninšek G, Pirkmajer S, Košir Božič T, et al. Terminologija klinične prehrane: načrt prehranskih ukrepov in organizacija prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Zdrav Vestn. 2023;92(9-10):356-70. DOI: 10.6016/ZdravVestn.3446 15. Rasmussen HH, Holst M, Kondrup J. Measuring nutritional risk in hospitals. Clin Epidemiol. 2010;2:209-16. DOI: 10.2147/CLEP.S11265 16. Kondrup J, Allison SP, Elia M, Vellas B, Plauth M; Educational and Clinical Practice Committee, European Society of Parenteral and Enteral Nutrition (ESPEN). Clin Nutr. 2003;22(4):415-21. DOI: 10.1016/s0261- 5614(03)00098-0 PMID: 12880610 17. Charney P. Nutrition screening vs nutrition assessment: how do they differ? Nutr Clin Pract. 2008;23(4):366-72. DOI: 10.1177/0884533608321131 PMID: 18682587 18. Skipper A, Ferguson M, Thompson K, Castellanos VH, Porcari J. Nutrition screening tools: an analysis of the evidence. JPEN J Parenter Enteral Nutr. 2012;36(3):292-8. DOI: 10.1177/0148607111414023 PMID: 22045723 19. Elia M, Stratton RJ. An analytic appraisal of nutrition screening tools supported by original data with particular reference to age. Nutrition. 2012;28(5):477-94. DOI: 10.1016/j.nut.2011.11.009 PMID: 22045723 20. van Bokhorst-de van der Schueren MA, Guaitoli PR, Jansma EP, de Vet HC; van Bokhorst-de van der Schueren MAE. Nutrition screening tools: does one size fit all? A systematic review of screening tools for the hospital setting. Clin Nutr. 2014;33(1):39-58. DOI: 10.1016/j.clnu.2013.04.008 21. McCarthy H, Dixon M, Crabtree I, Eaton-Evans M, McNulty H. The development and evaluation of the Screening Tool for the Assessment of Malnutrition in Paediatrics (STAMP©) for use by healthcare staff. J Hum Nutr Diet. 2012;25(4):311-8. DOI: 10.1111/j.1365-277X.2012.01234.x PMID: 22568534 22. Gerasimidis K, Keane O, Macleod I, Flynn DM, Wright CM. A four- stage evaluation of the Paediatric Yorkhill Malnutrition Score in a tertiary paediatric hospital and a district general hospital. Br J Nutr. 2010;104(5):751-6. DOI: 10.1017/S0007114510001121 PMID: 20398432 23. Hulst JM, Zwart H, Hop WC, Joosten KF. Dutch national survey to test the STRONGkids nutritional risk screening tool in hospitalized children. Clin Nutr. 2010;29(1):106-11. DOI: 10.1016/j.clnu.2009.07.006 PMID: 19682776 24. Secker DJ, Jeejeebhoy KN. Subjective Global Nutritional Assessment for children. Am J Clin Nutr. 2007;85(4):1083-9. DOI: 10.1093/ajcn/85.4.1083 PMID: 17413109 25. Muscaritoli M, Anker SD, Argilés J, Aversa Z, Bauer JM, Biolo G, et al. Consensus definition of sarcopenia, cachexia and pre-cachexia: joint document elaborated by Special Interest Groups (SIG) “cachexia- anorexia in chronic wasting diseases” and “nutrition in geriatrics”. Clin Nutr. 2010;29(2):154-9. DOI: 10.1016/j.clnu.2009.12.004 PMID: 20060626 26. National institute for health and care excellenceNutrition support for adults: oral nutrition support, enteral tube feeding and parenteral nutrition. Manchester: NICE; 2017. 27. Malmstrom TK, Morley JE. SARC-F: a simple questionnaire to rapidly diagnose sarcopenia. J AAm Med Dir Assoc. 2013;14(8):531-2. DOI: 10.1016/j.jamda.2013.05.018 PMID: 23810110 28. Jeejeebhoy KN, Keller H, Gramlich L, Allard JP, Laporte M, Duerksen DR, et al. Nutritional assessment: comparison of clinical assessment and objective variables for the prediction of length of hospital stay and readmission. Am J Clin Nutr. 2015;101(5):956-65. DOI: 10.3945/ ajcn.114.098665 PMID: 25739926 29. Gariballa SE, Forster SJ. Dietary intake of older patients in hospital and at home: the validity of patient kept food diaries. J Nutr Health Aging. 2008;12(2):102-6. DOI: 10.1007/BF02982561 PMID: 18264636 30. Johnson RK. Dietary intake—how do we measure what people are really eating? Obes Res. 2002;10(S11):63S-8S. DOI: 10.1038/oby.2002.192 PMID: 12446861 31. Illner AK, Freisling H, Boeing H, Huybrechts I, Crispim SP, Slimani N. Review and evaluation of innovative technologies for measuring diet in nutritional epidemiology. Int J Epidemiol. 2012;41(4):1187-203. DOI: 10.1093/ije/dys105 PMID: 22933652 32. Elhassan MG, Chao PW, Curiel A. The Conundrum of Volume Status Assessment: Revisiting Current and Future Tools Available for Physicians at the Bedside. Cureus. 2021;13(5):e15253. DOI: 10.7759/cureus.15253 PMID: 34188992 33. Sobotka L, Allison SP, Forbes A, Meier RF, Schneider SM, Soeters PB. Basics in clinical nutrition. 5th ed. Prague: Galén; 2019. 34. Ashby-Thompson M, Chung S, Gallagher D. Reference Module in Food Science.Body composition. Amsterdam: Elsevier; 2021. 35. Sheean P, Gonzalez MC, Prado CM, McKeever L, Hall AM, Braunschweig CA. American Society for Parenteral and Enteral Nutrition Clinical Guidelines: The Validity of Body Composition Assessment in Clinical Populations. JPEN J Parenter Enteral Nutr. 2020;44(1):12-43. DOI: 10.1002/jpen.1669 PMID: 31216070 36. Leonberg BL. Pocket guide to pediatric nutrition assessment. Third ed. Chicago, Il: Academy of Nutrition and Dietetics; 2020. 37. Cooke DL, Lowden J. Paediatric clinical dietetics and childhood nutrition. In: Webster-Gandy J, ed. Manual of dietetic practice. Fifth ed. Birmingham: The British Dietetic Association; 2014. pp. 159-70. 38. Lipovec N, Benedik E. Ocena prehranskega stanja dojenčkov, otrok in mladostnikov. In: Groleger-Sršen K, Homan M, ed. Otrok z motnjami veščine hranjenja in požiranja. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2022. 39. Domjan-Arnšek A, Benedik E, Bratanič B, Felc Z, Greif P, Hoyer S, et al., ed. Terminološki slovar laktacije in dojenja. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF; 2021. 40. Gandy J, ed. Manual of dietetic practice. 5th ed. New Yersey: John Wiley and Sons; 2014. pp. 47-60. 41. Colditz GA, Willett WC, Rotnitzky A, Manson JE. Weight gain as a risk factor for clinical diabetes mellitus in women. Ann Intern Med. 1995;122(7):481- 6. DOI: 10.7326/0003-4819-122-7-199504010-00001 PMID: 7872581 42. Amundson DE, Djurkovic S, Matwiyoff GN. The obesity paradox. Crit Care Clin. 2010;26(4):583-96. DOI: 10.1016/j.ccc.2010.06.004 PMID: 2097004 43. Risk factor paradox in wasting diseases. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2007;10(4):433-43. DOI: 10.1097/MCO.0b013e3281a30594 PMID: 17563461 44. Myers J, Lata K, Chowdhury S, McAuley P, Jain N, Froelicher V. The obesity paradox and weight loss. Am J Med. 2011;124(10):924-30. DOI: 10.1016/j. amjmed.2011.04.018 PMID: 21798508 45. Soeters PB, Sobotka L. The pathophysiology underlying the obesity paradox. Nutrition. 2012;28(6):613-5. DOI: 10.1016/j.nut.2011.10.010 PMID: 7872581 455 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Terminologija klinične prehrane: Prehranska obravnava 46. Assumpção JAF, Pasquarelli-do-Nascimento G, Duarte MSV, Bonamino MH, Magalhães KG. The ambiguous role of obesity in oncology by promoting cancer but boosting antitumor immunotherapy. J Biomed Sci. 2022;29(1):12. DOI: 10.1186/s12929-022-00796-0 PMID: 35164764 47. Gonzalez MC, Correia MI, Heymsfield SB. A requiem for BMI in the clinical setting. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2017;20(5):314-21. DOI: 10.1097/ MCO.0000000000000395 PMID: 28768291 48. Barazzoni R, Bischoff S, Boirie Y, Busetto L, Cederholm T, Dicker D, et al. Sarcopenic Obesity: Time to Meet the Challenge. Obes Facts. 2018;11(4):294-305. DOI: 10.1159/000490361 PMID: 30016792 49. World Health Organization, United Nations Children’s Fund (UNICEF). WHO child growth standards and the identification of severe acute malnutrition in infants and children: joint statement by the World Health Organization and the United Nations Children’s Fund. Geneva: Unicef; 2009. 50. Shaw V, McCarthy H. Principles of Paediatric Dietetics. In: Shaw V, ed. Clinical Paediatric Dietetics. In: first published 26 June 2020. New Yersey: John Wiley and Sons; 2020. 51. Kyle UG, Bosaeus I, De Lorenzo AD, Deurenberg P, Elia M, Gómez JM, et al.; Composition of the ESPEN Working Group. Bioelectrical impedance analysis—part I: review of principles and methods. Clin Nutr. 2004;23(5):1226-43. DOI: 10.1016/j.clnu.2004.06.004 PMID: 15380917 52. Kyle UG, Bosaeus I, De Lorenzo AD, Deurenberg P, Elia M, Manuel Gómez J, et al.; ESPEN. Bioelectrical impedance analysis-part II: utilization in clinical practice. Clin Nutr. 2004;23(6):1430-53. DOI: 10.1016/j. clnu.2004.09.012 PMID: 15556267 53. Baumgartner RN, Chumlea WC, Roche AF. Bioelectric impedance phase angle and body composition. Am J Clin Nutr. 1988;48(1):16-23. DOI: 10.1093/ajcn/48.1.16 PMID: 3389323 54. Beberashvili I, Azar A, Sinuani I, Shapiro G, Feldman L, Stav K. Bioimpedance phase angle predicts muscle function, quality of life and clinical outcome in maintenance hemodialysis patients. Eur J Clin Nutr. 2014;68(61):683-9. DOI: 10.1038/ejcn.2014.67 PMID: 24736681 55. Prado CM, Birdsell LA, Baracos VE. The emerging role of computerized tomography in assessing cancer cachexia. Curr Opin Support Palliat Care. 2009;3(4):269-75. DOI: 10.1097/SPC.0b013e328331124a PMID: 19667996 56. Tillquist M, Kutsogiannis DJ, Wischmeyer PE, Kummerlen C, Leung R, Stollery D, et al. Bedside ultrasound is a practical and reliable measurement tool for assessing quadriceps muscle layer thickness. JPEN J Parenter Enteral Nutr. 2014;38(7):886-90. DOI: 10.1177/0148607113501327 PMID: 23980134 57. Mourtzakis M, Wischmeyer P. Bedside ultrasound measurement of skeletal muscle. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2014;17(5):389-95. DOI: 10.1097/MCO.0000000000000088 PMID: 25023190 58. Perkisas S, Bastijns S, Baudry S, Bauer J, Beaudart C, Beckwée D. Application of ultrasound for muscle assessment in sarcopenia: 2020 SARCUS update. Eur Geriatr Med. 2021;12(1):45-59. DOI: 10.1007/s41999- 020-00433-9 PMID: 33387359 59. Lee JL, Oh ES, Lee RW, Finucane TE. Serum Albumin and Prealbumin in Calorically Restricted, Nondiseased Individuals: A Systematic Review. Am J Med. 2015;128(9):1023.e1-22. DOI: 10.1016/j.amjmed.2015.03.032 PMID: 25912205 60. Ha L, Hauge T, Spenning AB, Iversen PO. Individual, nutritional support prevents undernutrition, increases muscle strength and improves QoL among elderly at nutritional risk hospitalized for acute stroke: a randomized, controlled trial. Clin Nutr. 2010;29(5):567-73. DOI: 10.1016/j. clnu.2010.01.011 PMID: 20176418 61. Bodilsen AC, Juul-Larsen HG, Petersen J, Beyer N, Andersen O, Bandholm T. Feasibility and Inter-Rater Reliability of Physical Performance Measures in Acutely Admitted Older Medical Patients. Plos One. 2015;10(2):e0118248. DOI: 10.1371/journal.pone.0118248 PMID: 20176418 62. Norman K, Stobäus N, Gonzalez MC, Schulzke JD, Pirlich M. Hand grip strength: Outcome predictor and marker of nutritional status. Clin Nutr. 2015;30(2):135-42. DOI: 10.1016/j.clnu.2010.09.010 PMID: 21035927 63. Leong DP, Teo KK, Rangarajan S, Lopez-Jaramillo P, Avezum A, Orlandini A. Prognostic value of grip strength: findings from the Prospective Urban Rural Epidemiology (PURE) study. Lancet. 2015;386(9990):266-73. DOI: 10.1016/S0140-6736(14)62000-6 PMID: 25982160 64. Guralnik JM, Simonsick EM, Ferrucci L, Glynn RJ, Berkman LF, Blazer DG. A short physical performance battery assessing lower extremity function: association with self-reported disability and prediction of mortality and nursing home admission. J Gerontol. 1994;49(2):M85-94. DOI: 10.1093/ geronj/49.2.m85 PMID: 8126356 65. Folstein MF, Folstein SE, McHugh PR. “Mini-mental state”. A practical method for grading the cognitive state of patients for the clinician. J Psychiatr Res. 1975;12(3):189-98. DOI: 10.1016/0022-3956(75)90026-6 PMID: 1202204 66. Stanga Z, Field J, Iff S, Stucki A, Lobo DN, Allison SP. The effect of nutritional management on the mood of malnourished patients. Clin Nutr. 2007;26(3):379-82. DOI: 10.1016/j.clnu.2007.01.010 PMID: 17376564 67. Brooks R. EuroQol: the current state of play. Health Policy. 1996;37(1):53- 72. DOI: 10.1016/0168-8510(96)00822-6 PMID: 10158943 68. Lainscak M, Farkas J, Frantal S, Singer P, Bauer P, Hiesmayr M, et al. Self-rated health, nutritional intake and mortality in adult hospitalized patients. Eur J Clin Invest. 2014;44(9):813-24. DOI: 10.1111/eci.12300 PMID: 25039263