Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
Prvi maj,
praznik
dela
Ob prebiranju Prežihovega Prvega maja sem podoživljala svoj prvi maj, ga primerjala in se zavedala, da je moj prvi maj še lepši — brez grenkega priokusa — saj je moj prvi maj v svobodni samoupravni deželi, maj najlepši praznik.
Praznovanje v revirjih, kjer sem odraščala, je enkratno. Nikjer drugje nisem doživela takega veselja kot ravno na tradicionalnih shodih na obronkih domačih gričev.
Rdeč nagelj — simbol svobode, bratstva, enakosti, združuje delavce v kolone, ki romajo, kot so romali včasih kristjani — romajo na shode, mitinge in proslave. Spremljajo jih rdeče zastave, pesem in sproščenost. V očeh delavcev so prižgani kresovi, ki so goreli kot glasniki na predvečer prvomajskega dne po vseh gričih in vabili ljudi v svoja zelena naročja, kjer se bodo srečali s prijatelji in se veselili svobode. To romanje pa pomeni še vse več; je spomin, opomin in trdna volja ohraniti to, kar so si na dolgi poti osvobajanja pridobili in želijo ohraniti ter čuvati še za naslednje generacije.
Tito, to smo sedaj mi vsi
»Plod vsega doseženega dela ni treba pripisati samo meni, pač pa vsej generaciji in tovarišem, ki so šli za menoj in se z menoj borili. Samo en človek ne more mnogo napraviti, naši uspehi so plod nas vseh skupaj.«	Tito
Tito je rekel
MOČ JUGOSLAVIJE JE NAŠA TRAJNA MOČ
Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija ima trdne in trajne temelje, zanesljive opore za svojo prihodnost.
Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne.
Moč je v njihovi enotnosti in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu — v katerem se sila še ni umaknila razumu — pogoj ne ie napredek, temveč tudi za goli obstoj.
Moč je v idejah, ki nas navdihujejo in v ciljih, za katere se bojujemo.
Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja.
Moč je v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in mi-
ru kot katerikoli prejšnji rod na teh tleh.
Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih, in ki ga varuje pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človekove osebnosti.
Moč je v široki fronti organiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov, v avtntgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnostih, da razsvetljuje poti in perspektive nadaljnjega razvoja.
Moč je v naši neodvisni in neuvrščeni politiki, v tem, da se tudi z največjimi pogovarjamo kot enak z enakim, da enakopravno sodelujemo s skoraj vsemi državami sveta.
Moč je v visokem ugledu socialistične in neuvrščene Jugoslavije, v številnih prijateljih po vsem svetu, v položaju, kakršnega si je v mednarodnih odnosih zagotovila le redkokatera država.
Teh besed se moramo zavedati danes mnogo bolj kot kdajkoli prej. Pred letom dni, četrtega maja, se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi, čeprav smo želeli, da se ne bi nikoli — umrl je naš Tito. Ugasnilo je življenje, ostali pa so vsi plodovi njegovega dela, vsa bogata dediščina, in ugled ki ga uživa Jugoslavija v svetu. Bil je človek, voditelj, državnik, ki ni odločilno vplival samo na zgodovino naših narodov in narodnosti, ampak vsega človeštva. Prav zato se moramo še posebej potruditi, da
Zato z vedrino in optimizmom gledamo v jutrišnji dan.
OKREPILI SMO NAŠ UGLED V SVETU
Tudi v tem zapletenem času, ki je obremenjen s številnimi spopadi in nevarnostmi, je naša država uspela okrepiti svoj mednarodni položaj in. ugled v svetu, se še bolj uveljaviti kot pomemben dejavnik miru in mednarodnega sodelovanja. Tega pa ne bi mogla doseči brez naše notranje stabilnosti, ki temelji na dosežkih na družbenopolitičnem, materialnem in kulturnem področju in na jasnih vidikih nadaljnjega razvoja.
MLADINA ME VEDNO PODPIRA
Bratstvo in enotnost moramo še naprej skrbno varovati. Še naprej moramo biti med seboj solidarni. Vzemimo na primer elementarne nesreče. Bil sem v Igalu, ko je prišlo do onega strašnega potresa. A že popoldne so z vseh strani prihajala sporočila, ponujali so pomoč vseh vrst. Nihče ni vprašal, koliko to stane; vsi so hoteli pomagati. To je izraz naše skupnosti in solidarnosti in to moramo varovati.
Bratstvo in enotnost je ve'iko jamstvo za našo prihodnost. Nikoli ne smemo omagati v boju za bratstvo in enotnost. Sovražnike smo imeli vedno. Mnogi ljudje, ki so bili po vojni na drugi strani, so se prevzgojili. Doseči in ohraniti takšno enotnost v naši državi ni lahka stvar. Pri tem močno računam z našo mladino.
Mladi ljudje morajo biti pozorni še na eno stvar. Tudi sami vidite, da se posamični dogodki iz preteklosti pogosto napačno interpretirajo, pa tudi zlorabijo. Mi imamo vedno večje število mladih znanstvenih delavcev, sociologov, zgodovinarjev in drugih. Naj se predvsem ti kar najbolj angažirajo pri objektivnem marksističnem tolmačenju preteklosti in sodobnih gibanj in pojavov. Potrebno je veliko večja idejnopolitična borbenost na najširšem družbenem področju.
bomo dokazali vsem tistim, ki želijo, da bi krenili s Titove poti, da bo Jugoslavija ostala to, kar je bila — socialistična, samoupravna in neuvrščena, saj v njej živimo bratski narodi, ki smo trdno odločeni gojiti in braniti to, kar smo si s Titom na čel-u priborili.
To smo obljubili v dneh, ko smo se poslavljali od Tita in te obljube ne bomo prelomili. Povsod, kjer smo, jo nosimo v svojih srcih — doma, v šolah in na delovnih mestih. Tito, to smo sedaj mi vsi.
Govorili smo že o tem, da bi želel, da je naša mladina dostojen naslednik vseh pozitivnih tradicij naše mladine iz preteklosti, predvsem iz minule vojne. Te tradicije je treba gojiti. Prenašanje teh tradicij iz preteklosti pa zahteva nepretrgano vzgojno delo v tej smeri. Naša mladina ima zdaj mnogo možnosti, da se razvija in da bo res dostojen naslednik prejšnje generacije. Zato se mora predvsem učiti. Šola ji ne sme biti breme, ne glede na vse pomanjkljivosti, ki so še v njej. Naša mladina naj razume to nalogo kot neogibno potrebno, da si pridobi čemveč znanja, da bi lahko v takšnem družbenem sistemu, kakšen je naš, in na tej stopnji znanstvenega razvoja čimveč koristila svoji skupnosti.
Nam so potrebni mnogi, mnogi kadri. Stari kadri polagoma odhajajo in prihajajo novi. Ti novi kadri morajo biti še boljši in oboroženi s še večjim znanjem. Družbeni razvoj pri nas je namreč tako bujen in tako zamotan, da zahteva, da imajo naši mladi ljudje mnogo sposobnosti. Predvsem se morajo torej oborožiti s čimveč znanja. Razen tega, kakor sem že rekel, se ne smemo ogibati fizičnega dela.
Zato hočemo, da se naš mladi rod in novi rodovi, ki prihajajo, seznanijo tudi s fizičnim delom. To bomo dosegli samo tako, da bodo delavci, ki delajo fizično, nekega dne dosegli višjo raven. Mi smo tudi že omogočili, da lahko delavec danes ali jutri postane inženir ali podobno.
Zato mora prek fizičnega dela postopoma izginjati razlika med umskim in fizičnim delom. O tem govorim zato, ker se uveljavlja pri nas določena težnja, da bi se intelektualna mladina ločila od delovne mladine. To je zelo nevarna stvar. Danes ali jutri nam lahko to povzroči zelo neprijetne stvari. Intelektualna mladina pa se loči od delavske mladine po tem, če se eni ukvarjajo s fizičnimi posli, eni pa samo s knjigami. Zato bi hoteli, da vsa naša mladina vzljubi delo.
aluminij 2
Zdaj imamo delovne akcije in še jih bomo imeli. Tudi v prihodnje sibom prizadeval, da bi se delovne akcije nadaljevale, ker se mladinci na njih ne le seznanijo s fizičnim delom, marveč se tudi vzgajao. Šolska mladina, ki je intelektualno na višji ravni kakor delovna in kmečka, se lahko vendarle kaj koristnega nauči tudi od delavske ter kmečke mladine in nasprotno. To je eno. Drugo, da so na teh akcijah sku-
Kadar slišimo besedo kongres, že tudi vemo, kaj to pomeni, o čem bodo razpravljali, — skratka kaj sploh za vse na® pomenijo kongresne odločitve, ki nas tudi obvezujejo, da izvršujemo sklepe. Tokrat gre za tretji kongres samoupravljal-cev Jugoslavije, ki bo v času od 16. pa do 18. junija letos v Beogradu in na katerem bodo brez dvoma sprejeli odločilne sklepe za nadaljnji razvoj našega delavskega samoupravljanja. Sklepi, ki nas bodo vsekakor morali še bolj spodbuditi za dosledno izvrševanje sprejetih stališč, ki naj pomenijo večjo odgovornost; tudi v tej smeri.
Vsekakor bodo kongresna stališča oziroma sklepi tudi za nas v delovni organizaciji nove smernice, ki jih bomo morali dosledno izvajati v našem vsakdanjem samoupravljalskem delu. Že same priprave na ta kongres naj bodo spodbuda za še hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja, za urejanje vodilne vloge delavcev v celotni družbeni reprodukciji in s tem tudi za bolj celovit in urejen družbeni razvoj. Kot sem že omenil, bo
paj mladinci raznih narodnosti, kar je tudi velikega pomena za krepitev naše socialistične sku-nosti.
Naša mladina mora biti element, ki bo pretopil Jugoslavijo in uničil vsa negativna pojmovanja o socializmu, šovinizmu in podobnem. To mora storiti mladina. Ne mislim seveda, da je treba likvidirati narodno kulturo, tisto ožje narodno pozitivno, kar
kongres samoupravljalcev Jugoslavije, na katerem bo sodeloval tudi delegat iz naše občine oziroma celo iz naše delovne organizacije, predstavljal le vrh vseh najširših družbenih priza-
je nastajalo v zgodovini. Mi moramo kovati jugoslovansko mladino, mladino, ki bo cenila zgodovino svojega naroda, pa tudi vseh narodov, ki bo seveda gledala s kritičnim očesom, ki ne bo poveličevala vsega, kar je bilo v minulosti. V minulosti je namreč mnogo pozitivnega, v minulosti imamo slavne strani v naši zgodovini, je pa tudi kaj negativnega. Gojiti moramo pozitivne tradicije iz naše zgodovine.
devanj, s katerimi se v predkongresnem obdobju soočamo tudi delovni ljudje ter občani naše ptujske občine.
Čeprav je do začetka tretjega kongresa samoupravljalcev
Jugoslavije še dober mesec in pol, ni več dosti časa, kajti dela na tem področju pred samim kongresom je še precej in ne bi bilo prav, če bi bili na kongres slabo pripravljeni. Naloge, dati kongresu samoupravljalcev Jugoslavije sporočijo, bi se morali lotiti v vseh temeljnih okoljih naše sestavljene organizacije združenega dela »UNIAL«, predvsem pa seveda v samih temeljnih organizacijah tako v TGA, kot tudi v IMPOLU ter skušati dati svoj prispevek temu kongresu. Poleg tega pa bi naj seveda tekla vzporedno še vrsta drugih aktivnosti, kjer bi naj delavci razpravljali o svojih tekočih problemih ter problematiki v sami proizvodnji, predvsem pa o problemih, ki se nenehno pojavljajo v vsakdanjem delu samoupravnih in ostalih organov. Čas je, da kritično in predvsem samokritično spregovorimo o svojih uspehih, veliko več pa o slabostih, katere moramo skušati s skupnimi močmi čimprej odpraviti. Brez dvoma pa bo to moralo biti storjeno po samem kongresu, ko bomo morali odločno izvajati vse sprejete kongresne sklepe ter priporočila za bodoče boljše delo. Nikakor ne bomo smeli mimo razprav o boljši dohodkovni povezanosti med delovnima organizacijama TGA — IMPOL ter UNIAL, saj mora prav to sloneti na trdih temeljih samoupravne povezanosti in nenehnih prizadevanj za čimvečje uspehe tako na področju same proizvodnje kot tudi na področju samoupravljanja. Vsekakor je delavcem obeh delovnih organizacij brez dvoma veliko do tega, da se v dograjevanju sistema dohodkovnega povezovanja doreče še vse tisto, kar doslej še ni bilo storjeno in je bilo le plod samih razprav in raznih sestankov ter sej. Upajmo, ali bolje rečeno, bodimo prepričani, da nam bo kongres prinesel novih smernic za še boljše delo in da bodo delegati iz naših sredin dostojno zastopali naše interese skupnosti in nam o delu kongresa tudi poročali.
France Meško
Vsem sodelavcem TGA, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov
Priprave na tretji kongres samoupravljalcev
aluminij 3
Delo in delovanje naših delegatov iz TOZD Predelava aluminija
Nekaj več kot leto je minilo od zadnjega občnega zbora osnovne organizacije sindikata TOZD Predelava aluminija. V tem obdobju je bilo rešenih precej problemov in težav v delu in delovanju naših delegatov iz toz-
da Predelava aluminija v družbenopolitičnih skupnostih občine. Ostala so tudi odprta ter za enkrat še nerešena vprašanja in problemi.
V minulem letu je bil eden glavnih problemov sodelovanje
med DPO in delegacijami v TOZD. V začetku sodelovanja praktično ni bilo, zaradi tega smo imeli sestanek vodij delegacij z vodstvom in DPO v TOZD Predelava aluminija, dne 5. junija 1980. Lahko rečem, da je bil s tem razgovorom prebit led. Sedaj se čuti večja prisotnost delegatov ter delegacij v TOZD, kakor tudi večja soodgovornost vseh nas za uspešnejše delo v delovanju delegatskega sistema v TOZD, posebej v zadnjem času. Drugi problem, ki je še v precejšnji meri prisoten tudi sedaj, je konferenca delegacij za ZZD in SIS, Proizvodnje in Predelave aluminija. Konferenca namreč ni zaživela tako kot bi bilo to potrebno in zaželjeno. Osnovna težava je v tem, da so delegati iz več izmen ter tako ni mogoče usk'a-diti časa sklicevanja sej konference, da bi sklepčnost bila zagotovljena. Zaradi tega je bila izražena želja, da bi naša temeljna organizacija Predelava aluminija imela direktne delegate v skupščini v Ptuju. V zvezi s tem je bilo na razgovoru izoblikovano stališče, da za zdaj ne bi vodili akcije v tej smeri, ampak za naslednje mandatno obdobje delegatov in delegacij. Mi delegati menimo, da bi to stališče lahko prišlo v sklepe tega občnega zbora.
Mislim, da ostaja še problem obravnave skupščinskega gradiva in povratne informacije. Posebej bi poudaril, da je gradivo, ki ga dobi delegat, gradivo baze in ne samo skupščinsko gradivo za delegata. Tega bi se morali zavedati vsi. Po mojem mnenju je še pri obravnavi skupščinskega gradiva v bazi »kratek stik«, če se lahko tako izrazim. Sicer smo naredili konkretne korake za izboljšanje na tem področju, kar bi morali še razvijati. Do sedaj je pozitivno to, konkretno za zbor združenega dela v občini, da
predlog dnevnega reda zbora dobimo v tolikih izvodih, kolikor imamo članov delegacij, tako je lahko vsak član seznanjen z zadevami, katere bodo na dnevnem redu oziroma v obravnavi na seji zbora združenega dela. Druga pozitivna točka je še, da skupšinsko gradivo posredujemo v izmene članom delegacij. S tem, ko je seja delegacij sklicana, so člani delegacij že seznanjeni z vsebino skupščinskega gradiva in obravnava lažje in hitreje teče.
Izboljšal se je tudi prob'em usklajevanja stališč in pripomb delegatov iz naše delovne organizacije do skupščinskega gradiva. Usklajevanje že teče na nivoju TGA za delegate zbora združenega dela, dočim pa do sedaj ni bilo za naše delegate za področje SIS. Da bi tudi ta problem rešili, oziroma hitreje pristopili k reševanju, smo imeli razgovor na nivoju TGA z vodji delegacij in konference delegacij SIS v TGA, v organizaciji DPO v naši delovni organizaciji. Po tem razgovoru že teče usklajevanje stališč in pripomb do skupščinskega gradiva za posamezne SIS v občini, enako kot je to urejeno za delegate za zbor združenega dela. Prepričan sem, da bomo s takimi konkretnimi koraki končno prešli od besed k dejanju. Vendar nas ti uspehi ne smejo uspavati, ker so še pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema, kar pa moramo vsi skupaj odpraviti, da bi se delegatski sistem hitreje in uspešneje razvijal.
V tem kratkem prispevku nisem želel podrobneje analizirati pozitivne dosežke ter pomanjkljivosti delegatskega sistema, ker so za to druge možnosti, ampak je bil moj namen samo čisto na kratko podati bistvo dosedanjega dela naših delegatov iz TOZD Predelava aluminija.
Imre VARJU
Občni zbor OOS TOZD Predelava aluminija
Občni zbor je bil v prostorih DS TOZD, dne 11.3. 1981, v znamenju stabilizacije.
Udeležba na občnem zboru je bila dobra. Od vabljenih je manjkal le predstavnik občinske konference sindikata.
Poročilo OOS TOZD Predelava aluminija v prvi polovici mandatnega obdobja je podal predsednik osnovne organizacije Alojz Potrč. Na kratko bom podal pov zetek iz njegovega poročila, in sicer:
Sedanje širše družbene aktivnosti OOS TOZD so zahtevne družbenoekonomske in politične razmere. Posebej smo za to v TOZD krepili delo komunistov v sindikatu. Z aktivnostmi sindikata med delavci v TOZD, še bolj kot
doslej, moramo krepiti zavest o nujnosti uresničitve stabilizacijskih nalog in ukrepov. Sindikat v TOZD je v veliki meri delal kot dejavnik razvijanja samoupravljanja v DO. Velik delež smo prispevali tudi v zvezi nove investicije. Vključevali smo se v izdelavo varnostne politične ocene in ugotavljali kakšno je razpoloženje delavcev v TOZD. V zvezi s pripravami na sprejem srednje ročnega plana se osnovna organizacija sindikata skupaj z DPO in vodilnimi delavci v TOZD aktivno vključevala v razprave po delovnih skupinah. Na področju nagrajevanja po delu sindikat ugotavlja, da se je na tem v našem TOZD naredilo največ, vendar pa glede na celotno DO stvar ni izpeljana ter sindikat u-
gotavlja, da se na tem ni naredilo skoraj nič. Delo delegatov v delegacijah je čedalje bolje povezano s samoupravnimi organi in se na tem področju čuti, glede na predhodna obdobja, velik napredek. Stanovanjski problem je v TOZD ugodno rešen. Problemi bodo v naslednjem obdobju za mlade delavce, saj jih bomo veliko zaposlili. Kulturno življenje v TOZD še ni zaživelo do prave mere. Na koncu je tov. Potrč zaključil svoje poročilo: »Tako kot do sedaj, bo ootrebno še naprej delati, dopolnjevati do sedaj narejeno delo in še tesneje sodelovati z DPO in samoupravnimi organi v DO in SOZD«.
Na področju delegatskega sistema sem podal Poročilo o delu in delovanju delegatov v očin-
skih skupščinah, ZZD in SIS, ki ga objavljamo v današnji številki Aluminija.
Po podanem poročilu predsednika in mojem, se je razvila živahna razprava. Nekaj mis'i iz razprave:
—	se strinjam s poročilom predsednika sindikata, pogrešam pa poročilo o sodelovanju delovnih skupin,
—	delo vseh mora biti skozi vse leto delovno in usmerjeno k doseganju boljših rezultatov,
—	predsedniki delovnih skupin so samo na papirju, ni nobenega sestanka, ki bi ga sklicali predsedniki delovnih skupin, da bi se pogovorili o vseh pomembnejših zadevah,
aluminij 4
—	s pogonom nove livarne se bo povečalo število delavcev, tako bo več problemov in bo potrebna aktivnost sindikata,
—	glede delovnih invalidov: reševanje ni kratkoročno, potrebno jih je zaposliti glede na zmožnosti, da se ne pojavi občutek brezkoristnosti,
—- izvršni odbor sindikata bi naj bil koordinator dela in bi moral dobiti naloge od delavcev in ne obratno,
Potem se je razvila živahna diskusija o nagrajevanju po delu oziroma po učinku. Bilo je poudarjeno, da je potrebna sprememba PMS metode. Pravilno oceniti del. mesta, npr. delovna mesta v proizvodnji, v režiji. Kriterije bo težko narediti. Na to slednje je bil odgovor: »To ni težko, vendar pa ni interesa». PMS metoda ni toliko narobe, pogoji dela niso pravilno ovrednoteni, več na izobrazbo, manj na pogoje dela. Pravilnik o nagrajevanju bo tudi prinesel probleme.
Na koncu mi dovolite, da napišem še sklepe, katere je podala komisija za sklepe, in sicer:
1.	Še naprej krepiti aktivno delo komunistov in mladine v sindikatu.
2.	Z aktivnostmi med delavci v TOZD moramo še bolj kot doslej krepiti zavest o nujnosti uresničitve stabilizacijskih nalog in ukrepov.
3.	Potrebno je še tesnejše povezovanje IO OOS TOZD z ostalimi sindikati v DO in SOZD, ker je čutiti, da še ni v popolnosti zaživelo.
4.	Poglobiti še tesneje sodelovanje sindikata in delavske kontrole, s strani sindikata dajati pobudo, da se določene stvari ki ne sodijo v našo TOZD, uspešno rešujejo.
5.	Naloga IO OOS v TOZD naj bo v bodoče ta, da tesneje sodeluje s sindikalnimi skupinami v izmenah na vseh področjih nivoja delovanja.
6.	Voditi aktivnost, da TOZD Predelava aluminija v naslednjem mandatnem obdobju ima direktne delegacije v občinskih skupščinah ZZD in SIS.
7.	V bodoče aktivnost in delo IO OOS v TOZD je nujno vključiti sindikalno delo v novi livarni.
8.	Ena od prioritetnih nalog IO OOS v TOZD naj bo aktivnost na področju nagrajevanja po delu.
9.	IO OOS v TOZD se naj tudi v bodoče aktivno vključuje v reševanje problema naših invalidov na nivoju TOZD in DO.
10.	Reševanje stanovanjskih problemov mladih delavcev je potrebno urediti kakor v TOZD tako tudi na nivoju delovne organizacije.
Imre VARJU
Dopisujte
v
glasilo
Aluminij
Na delovišče
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
Rubrika v glasilu naše delovne organizacije ALUMINIJ — KAKO SMO POSLOVALI? — bi morala biti vsekakor bolje brana in bi delavci morali z večjim zanimanjem primerjati porabo določenih surovim in se pri vsem tudi zamisliti, kaj storiti, da se mnogi normativi po možnosti seveda še zmanjšajo, saj le tako lahko uspešno pariramo vsem današnjim podražitvam, pomanjkanjem surovin in podobno. V ta prizadevanja bi moral biti zajet vsak od nas.
2e sedaj vem, da bo mnogo mojih sodelavcev oporekalo nekaterim mojim mnenjem, češ kdo še lahko kaj sploh izcimi iz teh zastarelih naprav, ki so skoraj dnevno potrebne remonta im raznih manjših popravil. Resnica je, d a so mnoge naše provodne naprave že precej stare in da se njih skoraj kaj več ne da iztržiti. Toda vse to zahteva bolj odgovorno delo od tistega, ki jih poslužuje, kot tudi od tistih, ki naprave vzdržujejo. Tako eni kot drugi smo odgovorni, da nam naše naprave dajo od sebe tisto maksimalno proizvodnjo, ki jo je moč dobiti ob vestnem in marljivem ter odgovornem delu. Razni izgovori na račun enih ali drugih, so največkrat le jalov izmik, da se določena dela tudi v redu opravijo, in da se izvršujejo vsa dana navodila naših tehnoloških in ostalih služb. Tu pa ni vedno vse tako, kot bi moralo biti, ker pa nekateri ukrepi v sedanjem ali takranem trenutnem stanjem zahtevajo tudi več dela in večje pazljivosti pri na-
pravah, kar pa mnogim ni preveč všeč. Toda, če se zavedamo v kakšni situaciji smo, potem razen sredinske poti, ni več nobene druge — ne v levo, niti v desno, ampak le po tisti, ki smo si jo začrtali in katero moramo tudi dosledno upoštevati.
Ko sem se pred dnevi (ali bolje rečeno prav na prvi april — vendar to ni bila nobena prvoaprilska šala), srečal z našim direktorjem, ki je bil na obhodu obratov glinice, sva za trenutek tudi malo pokramljala o sedanji in bodoči situaciji. Govoril mi je o stanju naše TOZD, ki pa ni nič kaj ohrabrujoča in razveseljiva (tega tudi več ne pričakujemo), saj nas že ob sedanjih mnogih (tudi) notranjih problemih tarejo še tudi mnogi zunanji, ki pa za TOZD, kot je Tovarna glinice, že mnogo pomenijo. Uvoz boksita, kavstičnega luga in še drugih surovin, problem oskrbe z mazutom so take narave, da smo zaskrbljeni. Seveda pri tem nisem omenil tudi pomanjkanja premoga, ki je v TOZD Glinica izredno pomembna postavka pri proizvodnji in porabi VT ali NT pare, vendar verjamem, da o tem vedo že naši zaposleni v TGA, saj lahko mnogi tudi vsak dan vidijo vedno bolj prazno skladišče premoga itdl Zaskrbljen obraz tovariša direktorja TOZD Tovarne glinice ing. Jožeta Kuzme, mi je povedal mnogo več kot on sam, kar ga tudi popolnoma razumem. Seveda pa v takem stanju ni le TOZD Tovarna glinice in zato verjamem, da je tako zaskrbljenih obrazov, kot je bil obraz našega direktorja, še
več, in da skrbi zares niso odveč in jih je zato tudi potrebno jemati povsem resno in odgovorno v celotni naši delovni organizaciji. Res je mnogokrat na mnogih delovnih mestih v (glinici) naši DO mnogo pomanjkljivosti, mnogo problemov in težav vendar se pač trenutno moramo boriti proti njim s svojim osnovnim in najbolj učinkovitim orožjem; to pa je večja disciplina in odgovornost ter skrajno prizadevanje vsakega izmed nas na delovnem mestu, da stanje skušamo vsaj omiliti na skrajni maksimum, ki nam še koristno pomaga pri naših prizadevanjih za čimuspešnejše delo.
Torej tudi naša rubrika Kako smo poslovali? — ni napisana le zato, da bi to le bežno prelistali brez posebnega zanimanja, ampak predvsem zato, da se ob vsakomesečnih rezultatih poslovanja nekoliko bolj poglobimo v stvarnost in se tudi sami pri sebi vprašamo, kaj in koliko smo prispevali mi, če nismo, zakaj ne. Vprašajmo se kaj bo potrebno storiti, da bi bili naši prihodnji poslovni rezultati še boljši, in da bi bil v njih vtkan rezultat tudi slehernega izmed nas.
Če bi ob koncu sestavka skuša! samo malo oceniti svojih nekaj napisanih vrstic, potem lahko rečem le to, da niso napisane strokovno, ampak le tako kot proizvajalec in delavec v izmeni tudi občutim. To so vrstice, ki niso nikomur izmed nas nove, niti take narave, ki bi nas morda odvračale od naših vsakdanjih (Nadaljevanje na 6. strani)
aluminij 5
Kaj moramo vedeti o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju Nadaljevanje s prejšnje številke
4.	Starostna pokojnina
Pravica do starostne pokojnine je ena temeljnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj na starost zagotovi zavarovancu socialno varnost, v znesku njegove pokojnine pa naj bi odsevalo njegovo minulo delo.
Za priznanje pravice do starostne pokojnine mora izpolnjevati zavarovanec določene pogoje. Predvsem gre za pogoj pokojninske dobe, ki je lahko tudi edini pogoj; če pa le-ta ni v celoti izpolnjen, mora zavarovanec izpolnjevati še pogoj starosti. Pogoji za priznanje do pravice starostne pokojnine so različni odvisni pač od tega ali gre za zavarovanca ali pa za nezavarovano osebo; posebni, ugodnejši pogoji pa veljajo za borce, ki so stopili v narodnoosvobodilno vojno pred 9. septembrom 1943. leta.
Po določbah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja se šteje za zavarovanca oseba, ki je imela po 1. januarju 1973. leta status zavarovane osebe; kar zadeva priznanje pravice je z njo izenačena oseba, ki je imela status po 1. januarju 1965. leta.
Te osebe pridobivajo pravico do starostne pokojnine pod naslednjimi pogoji:
—	ne glede na starost, ko dopolni moški 40 let, in ženska 35 let pokojninske dobe,
—	moški, ko dopolni 60 let starosti in ženska, ko dopolni 55 let starosti, če Imata najmanj 20 let pokojninske dobe,
—	moški, ko dopolni 65, :in ženska, ko dopolni 60 let starosti če imata vsaj 15 let zavaro-
valne dobe, v katero pa se enkratno štejejo tudi tista obdobja posebne dobe, ki se sicer štejejo v dvojnem trajanju; mimo tega pa mora biti izpolnjen še pogoj tako imenovane gostote zavarovalne dobe; zavarovanec mora imeti v zadnjih 5 letih pred prenehanjem zavarovanja vsaj 40 mesecev zavarovalne dobe ali pa v zadnjih 10 letih vsaj 80 mesecev zavarovalne dobe; če je za zavarovanca ugodnejše, se šteje čas 5 oziroma 10 let nazaj od dneva, ko je izpolnil pogoje starosti in pokojninske dooe.
Strožji so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine za osebe, ki po 1. januarju 1965. leta niso imele statusa zavarovanca. Te osebe pridobijo pravico do starostne pokojnine:
—	moški, ko dopolnijo 65 let starosti in so dopolnili vsaj 30 let pokojninske dobe in
—	ženske, ko dopolnijo 60 let starosti in so dopolnile vsaj 25 let pokojninske dobe.
Borci narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943. leta (z njimi so izenačeni borci, ki so postali naši državljani po mirovni pogodbi z Italijo ali pa po memorandumu o priključitvi dela nekdanjega svobodnega tržaškega ozemlja, če so stopili v narodnoosvobodilno vojno do 13. oktobra 1943. jeta) ter španski borci pridobijo pravico do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji in sicer;
—	ne glede na starost, ko dopolni borec 35 let, borka pa 30 let pokojninske dobe,
—	borec, ko dopolni 55, in borka, ko dopolni 50 let starosti, če imata najmanj 20 let pokojnin-
ske dobe, od tega najmanj 10 let zavarovalne dobe,
— če pravico izjemoma prizna posebna komisija kadar na podlagi ugotovitve ugotovi, da je to potrebno glede na splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost borca, ki ima vsaj 15 let pokojninske dobe, od tega najmanj 10 let zavarovalne dobe.
V zavarovalno dobo najmanj 10 let se v obeh navedenih primerih šteje enojno tudi posebna doba, ki se sicer šteje dvojno v pokojninsko dobo. Po uveljavljanju pravice borcev NOV, ni pogoja, da bi moral imeti borec status zavarovanca.
Višina starostne pokojnine je odvisna od števila let pokojninske dobe in od pokojninske osnove.
Pokojninska doba je obdobje, v katerem je zavarovanec bil ali pa vsaj moral biti pokojninsko in invalidsko zavarovan (zavarovalna doba) in obdobje, ko zavoljo objektivnih okoliščin predvsem pa zavoljo višje sile ni mogel biti zavarovan (posebna doba). Več o tem smo povedali že v prejšnji številki Novic.
Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo v zadnjih desetih letih zavarovanja pred uveljavitvijo pravice do pokojnine ali v katerihkoli zaporednih letih zavarovanja po zavarovančevi izbiri. Upošteva se samo tisto leto zavarovanja, v katerem je zavarovanec vsaj šest mesecev dobival osebni dohodek, oziroma nadomestilo osebnega dohodka. Leto, v katerem zavarovanec ni prejemal vsaj šest mesecev osebnega dohod-
ka oziroma nadomestila, se preskoči pri izračunavanju pokojninske osnove. Upošteva se samo osebni dohodek, ki ga je imel zavarovanec po 1. januarju 1966. leta.
Za izračun pokojninske osnove se upošteva osebni dohodek, ki ga je dobil zavarovanec za delovne uspehe, dosežene na njegovem delovnem mestu, za delo v polnem delovnem času, za njegovo tekoče in minulo delo po merilih, ki jih organizacija določi v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Zavarovancu, ki je delal s skrajšanim delovnim časom se osebni dohodek upošteva tako, da se preračuna na poln delovni čas.
V	poprečje osebnega dohodka se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je dobil delavec v času, ko je bil po zakonu dolžan delati nad polnim delovnim časom in je to določeno v splošnem aktu organizacije. Vendar se takšen osebni dohodek ne upošteva c velo,ti, ampak ga preračunamo na poln delovni čas.
V	poprečju osebnega dohodka štejemo tudi različne dodatke k osebnemu dohodku, ki zadevajo minulo delo zavarovanca (dodatek na leta) ali pa težje delovne razmere (dodatek za nočno delo, dodatek za delo v posebnih vremenskih razmerah in podobno) ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Za čas, ko je zavarovanec prejemal nadomestilo o zdravstvenem zavarovanju, upoštevamo osnovo, od katere je bilo odmerjeno to nadomestilo.
Za izračun pokojninske osnove ne upoštevamo zneskov iz osebnega dohodka, ki niso bili dose-
(Nadaljevanje s 5. strani)
prizadevanj pri svojem delu, ampak vrstice, ki so bile neštetokrat izrečene in poudarjene na naših zborih delavcev, sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov ter še in še ... Vzemimo jih take kot je naša stvarnost, in da se svojih nalog in dolžnosti lotevamo resnično z vso odgovornostjo, seveda ne le tisti ob proizvodnih napravah in strojih, ampak tudi tisti, ki delajo v tehnoloških pripravah, strokovnih službah in DPO, da bo naše delo ob koncu kronano z uspehom v naši delovni organizaciji v okviru SOZD UN1AL, od katere pričakujemo (in smo tudi pričakovali) mnogo več, kot smo dosedaj tudi občutili in spoznali.
(Zakaj se združujemo brez predhodno razčiščenih zadev, ki so mnogokrat prisotna na raznih sejah, sestankih posvetih ali podobno?) Delavcem je potrebno pokazati, in to so tudi dolžni, da zadeve tečejo tako ali drugače im, če ne, tudi zakaj ne!
France Meško
aluminij e
ženi po merilih in osnovah, ki jih je določila organizacija v svojem splošnem aktu za redno delo na delavčevem delovnem mestu. Prav tako se ne upoštevajo posamične nagrade, ki jih je prejel delavec mimo svojega rednega dela (dopolnilno delo, honorarji in podobnoj, nagrade za dolgoletno delo, različni dodatki, ki neposredno ne izhajajo iz delovnega uspeha, prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrine in podobno) ter prejemki v naravi.
Za zavarovance, ki niso prejemali rednega osebnega dohodka (vajenci, študenti na praksi in podobno), določamo pokojninsko osnovo v pavšalnem znesku. Pavšalno pokojninsko osnovo tudi določamo za nekatere skupine zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in za osebe, ki po 1. januarju 1966. leta niso imele osebnega dohodka.
Ugodnejši pogoji veljajo pri odmeri pokojnine za borce NOV pred 9. septembrom 1943. leta in z njimi izenačene borce. Za izračun pokojninske osnove ter borcev vzamemo poprečje osebnega dohodka, ki so ga prejeli v zadnjih petih letih pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, če je seveda to zanje ugodneje. Vendar si v tem primeru ne morejo izbirati petletnega obdobja. Zanje tudi velja določba o zajamčeni pokojninski osnovi, ki ne more hiti nižja od poprečnega osebnega dohodka vseh delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, povečanega za 17,6 odstotkov. Po posebnih predpisih določamo pokojninsko osnovo za delavce na določenih dolžnostih v organih za notranje zadeve in za nekatere druge delavce. Pokojninska osnova je v tem primeru poprečje osebnega dohodka v zadnjem letu pred upokojitvijo. Osebne dohodke iz prejšnjih let zavarovanja valoriziramo na raven poprečja osebnih dohodkov iz koledarskega leta, ki mu sledi zadnje leto zavarovanja, iz katerega je bil vzet osebni dohodek za -izračun pokojninske osnove. V praksi to pomeni, da se ne valorizirajo osebni dohodki iz zadnjih dveh let.
Skupščina skupnosti vsako leto določi najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo, od katere se lahko odmeri pokojnina.
Višino pokojrtine določamo tako, da jo odmerimo od pokojninske osnove v določenem odstotku glede na število let oziroma mesecev pokojninske dobe. Za 15 let pokojninske dobe znaša pokojnina za zavarovanca 35 % in za zavarovanko 40 %. Nato na način pri zavarovancu 1,1 % na vsakih šest mesecev, tako da znaša za 40 let pokojninske dobe 85 % pokojninske osnove. Pri zavarovanki se zvišuje do dvajset let pokojninske dobe za 1,5% za vsakih šest mesecev pokojninske dobe, nato pa za en odstotek, tako da znaša pri 35 letih pokojninska doba 85 %.
Borcem NOV pred 9. septembrom 1943. leta ter njim izenačenim borcem odmerjamo pokojnino po ugodnejši lestvici, tako da jim odmerjamo polno pokojnino v višini 85 % pri pri 35 (zavarovanci) oziroma 30 (zavarovanke) letih pokojninske dobe.
Tem pa tudi vsem drugim borcem se odmerjena pokojnina poveča še za 60 %, 30 % oziroma 10 % odvisno pač od tega, ali so stopili v NOV v letu 1943 in prej, 1944. letu ali v 1945. letu.
Ugodnejšo lestvico uporabljamo tudi za odmero pokojnine delavcem, ki so bili pred upokojitvijo zaposleni na posebnih dolžnostih v organih ,za notranje zadeve.
Zavarovancem, ki so bili zaposleni po tem ko so že izpolnili pogoje za polno starostno pokojnino 40 oziroma 35 let (borci NOV pred 9. septembrom 1943. leta pa 35 oziroma 30 let), se poveča odmerjena pokojnina za po 1 % za vsako dopolnjeno leto po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino, vendar največ za 5 %. Nosilci partizanske spomenice 1941. leta so upravičeni do posebnega pokojninskega dodatka v višini med priznano pokojnino in poprečnim osebnim dohodkom v zadnjem letu pred upokojitvijo, ta dodatek gre v breme zveznega proračuna.
Predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki veljajo v SR Sloveniji, ne dopuščajo več možnosti priznanja pravice do tako imenovane predčasne pokojnine. Možnost uveljavitve pravice do te pokojnine so imeli zavarovanci do konca leta 1973, če so dopolnili moški 55 in ženske 50 let starosta in če so imeli moški 35 ter ženske 30 let pokojninske dobe. Zato pa jim je zmanjšala odmerjena pokojnina za 1,33 % za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj.
Zavarovanci, ki jim je bila priznana predčasha pokojnina, pa so jo že začeli uživati, lahko uveljavijo pravico do redne starostne pokojnine le v primeru, če s ponovnim zavarovanjem izpolnijo pogoj polne pokojninske dobe, to je če dopolnijo moški 40 in ženske 35 let pokojninske dobe.
Pri nas prejema omejeno število oseb tudi Izjemno starostno
pokojnino, priznano po prejšnjih predpisih. Priznanje pravice do izjemne pokojnine je sicer možno tudi še sedaj po posebnih predpisih, vendar je ta možnost omejena le na osebe, ki imajo posebne zasluge za našo družbo
na kulturnem, znanstvenem, gospodarskem in političnem področju. Tem osebam lahko prizna družbenopolitični organ tudi višjo pokojnino, kot jim gre po splošnih predpisih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
aluminij 7
Informacija o vpisu v prvi letnik usmerjenega izobraževanja v Ptuju
S šolskim letom 1981/82 se učenoi prvič vpisujejo v usmerjeno izobraževanje, kar pomeni, da se bodo vpisovali v vzgojno-izobraževalne programe in sme-
1.	SKRAJŠANI PROGRAMI (SKR)
2.	SREDNJI PROGRAMI (SR)
3.	SREDNJI PROGRAMI (SR)
4.	NADALJEVALNI PROG. (NAD)
Ker se bo večina otrok iz ptujske in ormoške občine vpisovala v center srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, želimo
ri izobraževanja. V vzgojno-izo-hraževalne programe bodo razvrščeni po sposobnostih in potrebah oz. vpisrtih kapaoitetah in sicer:
—	2 letno izobraž. stop. zaht. II
—	3 letno izobraž. stop. zaht. VI.
—	4 letno izobraž. stop. zaht. V.
—	2 letno izobraž. stop. zaht. V.
predstaviti kapacitete v I. letniku. Šole CSUI Ptuj so razvrščene po usmeritvah:
I. KOVINARSKO PREDELOVALNA IN METALURŠKA USMERITEV
1. Kovinarsko predelovalna usmeritev
Število vpisnih mest:	210 za mladino
90 za odrasle
Program
Vrsta izo- Smer izo- p ... braževanja braževanja
Stop.	Trajanje
zaht. šolanja
obdeloval, kovin in upravlj. strojev	skrajšano	obdeloval. kovin	strojni obdeloval. kovin	II.	2
kovinar strojnik	srednje	obdeloval. kovin	strugar, rezkar, orodjar, brusilec IV.		3
	srednje	preobli-kovalec in spajalec	konstrukcijski ključavničar	IV.	3
	srednje	monter in upravljalec energet. naprav	monter vodov, naprav, monter ogrev. naprav	IV.	3
Kovinar-strojnik	srednje	vzdrževalec vozil in strojev	strojni mehanik IV.		3
	srednje	strojni tehnik	strojni tehnik	V.	4
	nadaljevalni	obratni stroj.tehnolog tehnik (ob delu)		V.	2
2. Metalurška usmeritev — 90 vpisnih mest					
Program	Vrsta izobraževanja	Smer izobraževanja	Poklic	Stop. zahtev.	Trajanje šolanja
Metalurg	srednja	talil ec	talilec	IV.	3
	srednja	metalurški tehnik	metalurški tehnik	V.	4
Pridobiva-lec in predelovalec kovin	skrajšano	izdelovalec mineralur-ških polizd.	gliničar	II	2
V vzgojnoizobraževalnih programih kovinar, metalurg bo program v prvem letniku enoten. Končna odločitev za poklic bo izrečena ob ypisu v drugi letnik glede na uspeh učenca in glede na potrebe po določenem poklicu.
TGA tesno sodeluje s CSUI Ptuj, posebej s kovinarsko metalurško šolo, ki izobražuje za TGA 'največ kadrov srednje izobrazbe. To sodelovanje se bo v usmerjenem izobraževanju še bolj razširilo, saj bodo učenoi opravljali V TGA večji del praktičnega izo-
Izoliranje cevovoda
braževanja (proizvodna praksa in praktični pouk). Po končnem šolanju pa se bo izvajalo uvajanje v delo na vseh stopnjah Sn smereh izobraževanja.
II.	EKONOMSKA USMERITEV:
Izobraževanje bo potekalo v dveh vzg oj n o izob raže va I ni h programih, in sicer:
1.	poslov, in finančna dejav. (SR) 90 vpisnih mest
2.	trgovinska dejavnost (SR)
90 vpisnih mest
1.	V programu poslovne in finančne dejavnosti bodo naslednje smeri izobraževanja:
—	poslovni manipulat — III. stopnja zahtevnosti, 2. letna šola
—	ekonomski tehnik — V. stopnja zahtevnosti, 4 leta šolanja
2.	V programu trgovinske dejavnosti bodo naslednje smeri izobraževanja:
—	blagovni manipulant — III. stopnja zahtevn. 2 leti šolanja
—	prodajalec — IV. stopnja zahtevnosti, 3 leta šolanja
—	komercialni tehnik — V. stopnja zahtev., 4 leta šolanja
III.	DRUŽBOSLOVNA USMERITEV
Vzgojnoizobraževalni program za družboslovno — jezikoslovno dejavnost (SR)
‘Naziv smeri:
A — družboslovna B — jezikoslovna Program traja 4 leta.
Vzgojnoizobraževalni program za upravno-administrativno dejavnost
Naziv smeri:
A — administrativni manipulat
III.	stop. zaht. — 2 leti šolanja B — administrator
IV.	stop. zaht. — 3 leta šolanja C — upravni tehnik
V.	stop. zaht. — 4 leta šolanja
IV.	ZDRAVSTVENA USMERITEV
Smeri:
A — bolničar
V.	stop. zahtev. — 4 leta šolanja
B — zdravstveni tehnik
III.	stop. zaht. — 2 leti šolanja
M S
aluminij s
Razpis kadrovskih štipendij in pomoči za študij ob delu
Poklic	Število
štipendij
Za šolsko leto 1981/82 razpisuje TGA — TOZD in DSSS naslednje kadrovske štipendije ‘KADROVSKR ŠTIPENDIJE:
TOZD Predlava aluminija:
Talilec — livar barvnih kovin 6 Strojni ključavničar	2
‘Metalurški tehnik	5
Ing. strojništva	1
Dipl. ing. strojništva	1
'Dipl. ing. metalurgije	2
TOZD Proizvodnja aluminija
Strojni ključavničar	2
Elektro mehanik	1
Strojni tehnik	1
Metalurški tehnik	3
Talilec — livar barvnih kovin 10 Dipi, ing. strojništva	1
Poklic	Število
štipendij
‘Dipl. ing.	el. energetik	1
Dipl. ing.	metalurgije	1
TOZD Glinica
Gliničar	13
TOZD Promet
Prometno transportni tehnik 2 Prometni ing. železniškega ‘prometa	1
TOZD Kontrola kvalitete
Gliničar	4
Delovna skupnost skupnih služb
‘Dipl. ing.	strojništva	1
Dipl. ing.	metalurgije	1
Prijave sprejema na obrazcu DZS 1,65 Kadrovsko socialna služba DO do 25. 6. 1981.
K prijavi je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo.
(Nadaljevanje z 8. strani)
Šola	Štev. štipendij
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Osnovna šola	10
TSŠ - strojna	1
TSŠ-elektro	1
SŠ - deiovodska, strojna	10
ESŠ-UAŠ	3
VŠOD-I. stop. proizvod, org. 1 VTŠ-I. stopnja, strojna	1
VTŠ-I. stop. elektro	2
VTŠ - II,stop. strojna	1
VTŠ-II. stop. elektro	1
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
TSŠ - strojna	1
TSŠ - metalurgija	1
TSS - delavska, strojna	1
FNT-I. st. metalurgija	1
TOZD GLINICA
VTŠ-II. stop. elektro	1
TOZD VZDRŽEVANJE
Deiovodska šola, elektro	4
Deiovodska šola - gradbena 1
Šola	Štev. štipendij
VTŠ -1. stop. strojna	1
TSŠ - strojna	1
TOZD PROMET
PŠ - stroj. tež. gradò,	meh.	3
Prometna šola za prem. zavir. 2
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
FSRN-III. stop. sociologija 1 Pravna fakulteta	1
VTŠ -1. stopnja elektro	1
VTŠ-II. stopnja elektro	1
VTŠ-II. stop. kem. tehnolog 1 VEKŠ lil. stop.	1
VEKŠ-I. stop.	1
VEKŠ-II. stop. plan. an. smeri	1
VEKŠ-II. st. org. poslov, uprav.	1
VŠOD-I. stop.	1
Deiovodska šola - gostinske smeri	1
UAŠ	1
Disciplinski ukrepi
1.	Reš Janez, mat. št. 2517, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD,
2.	Zajšek Franc, mat. št. 5143, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % neto OD,
3.	Zajšek Stanko, mat. št. 4738, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela za 2 meseca,
4.	Franjo Petek, mat. št. 4574, zapustil dela i-n odšel domov brez pismenega dovoljenja, izrečen ukrep — denarna kazen — 2 % neto OD,
5.	Franc Žitnik, mat. št. 4552, zapustil dela in se odpeljal s kolesom v gozd v bližino IV. vratarnice in 14, 10. 1980 prestopil tovarniško ograjo v bližini železniškega mostu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — denarna kazen 10 % neto OD,
6.	Lebar Anton, mat. št. 4190, neopravičeno zapustil dela ter odšel v naselje II po vino, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % neto OD,
7.	Alojz Janžekovič, mat. št. 4701, hotel preplezati ograjo za upravnim poslopjem, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 4 % neto OD,
8.	Mirko Nežmah, mat. št. 4048, samovoljno vzel traktor s prikolico za glinico, izrečen ukrep — denarna kazen, in sicer 10 % neto OD,
9.	Mernik Maks, mat. št. 5599, izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % neto OD,
10.	Petrovič Karti, mat. št. 5601, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, plačilo pavšalne odškodnine v znesku
2.000	din,
11.	Nahberger Anton, mat št. 1823, vrgel večjo petardo v jedil-
nici sanitarne I. pri malici, izrečen ukrep — javni opomin,
12.	Franc Klajnšek, mat. št. 1345, zapustil delovno organizacijo brez predpisanega dovoljenja, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo 6 % pavšalne odškodnine,
13.	Branko Savič, mat. št. 5275, na delu v vinjenem stanju in odposlan domov, grozil vodji izmene, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer 10 % neto OD,
14.	Alojz Milošič, mat. št. 5563, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % neto OD,
15.	Angel Martin, mat. št. 3950, ni vzel vzorcev od dekom-pozerjev, izrečen ukrep — denarna kazen, in sicer 5 % neto OD,
16.	Franc Slameršek, mat. št. 818, prišel na delo v vinjenem stanju, odposlan domov, izrečen ukrep — opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % neto OD,
17.	Emeršič Branko, mat. št. 5378, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% neto OD,
18.	Herga Alojz, mat. št. 5647, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —■ opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % neto OD,
19.	Franc Haložan, mat. št. 3592, kot čuvaj koles zapustil svoje DM v kolesarnici, izrečen ukrep — denarna kazen.
A. Š.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iz vsega srca zahvaljujem vsem delavcem II. izmene hale B, vodstvu TOZD Proizvodnja aluminija, osnovni organizaciji sindikata, delilki ter vsem, ki ste prispevali k darilu, ki sem ga bil zelo vesel in me bo vedno spominjalo na dni, ki smo jih preživeli skupaj.
Želim vam mnogo delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja, predvsem pa zdravja. Vsem še enkrat iskrena hvala.	Franc Jerič
aluminij 9
Prioritetna lista prosilcev za dodelitev stanovanj
Zap. št.	Mat. št.	Priimek in ime	Dod. oz. zam.	TOZD DSSS	Štev. točk	Sedanje stanovanje	f,tev-dr' Kraj elanov J	
1.	5475	Kariški Ibro	dod.	Proizvodnja alum.	99	Kidričevo 13/a	1	Ptuj ali Kidričevo
2.	5436	Marinič Janez	dod.	Predelava alum.	95	Zg. Pristava 12	1	Ptuj
3.	5111	Topal Marija	dod.	Glinica	92	Strnišče 15	4	Ptuj ali Kidričevo
4.	5350	Cafuta Drago	dod.	Glinica	90	Dobrina 5	1	Ptuj ali Kidričevo
5.	5454	Raj Anica	dod.	DSSS	89	Tržeč 8	2	Ptuj ali Kidričevo
6.	4956	Čuček Ivan	dod.	Predelava alum.	88	Kidričevo 13/a	1	Kidričevo
7.	5105	Premožič Janko	dod.	Predelava alum.	87	Vičanci 66	3	Ptuj ali Kidričevo
8.	5549	Fideršek Anton	dod.	Predelava alum.	86	Kočice 60	1	Ptuj ali Kidričevo
9.	5168	Lozinšek Alojz	dod.	Promet	83	Sedlašek 37	'1	Kidričevo
10.	4552	Žitnik Franc	dod.	Predelava alum.	82	Kidričevo 79	1	Ptuj ali Kidričevo
11.	3668	Loboda Stane	dod.	Vzdrževanje	81	Potrčeva 48	3	Ptuj
12.	5299	Oršulič Stipo	dod.	Vzdrževanje	■81	Kajuhova 3	2	Ptuj
13.	5359	Šegula Stanislav	dod.	Vzdrževanje	75	Kidričevo 31	3	Ptuj ali Kidričevo
14.	5364	Arnuš Milan	dod.	Proizvodja alum.	74	Grabe 15	4	Ptuj ali Kidričevo
15.	5467	Leskovar Franc	dod.	Glinica	78	Kidričevo 60	4	Ptuj ali Kidričevo
16.	1236	Jakelj Konrad	dod.	Vzdrževanje	72	Kidričevo 29	1	Ptuj ali Kidričevo
17.	upok.	Inkert Danica	zam.		72	Kidričevo 13	3	Ptuj
18.	5500	Kurbos Branko	dod.	Proizvodnja alum.	72	Kidričevo 13/a	1	Ptuj ali Kidričevo
19.	5128	Lekič Božo	dod.	Proizvodnja alum.	69	Kajuhova 3	1	Ptuj ali Kidričevo
20.	4656	Selinšek Franc	dod.	Glinica	67	Trstenjakova 16	3	Ptuj ali Kidričevo
21.	5555	Gaberc Jože	dod.	Proizvodnja alum.	67	Medvedce 23	1	Ptuj ali Kidričevo
22.	5378	Emeršič Branko	dod.	Proizvodnja alum.	63	Gerečja vas 26	1	Ptuj ali Kidričevo
'23.	2931	Mohorko Zvonko	zam.	Vzdrževanje	62	Kidričevo 13	3	Kidričevo
24.	4594	Bukovič Janez	dod.	Proizvodnja alum.	61	Kočice 27	3	Ptuj ali Kidričevo
25.	5318	Smuk Dušan	dod.	Glinica	60	Strnišče 26/a	3	Ptuj ali Kidričevo
26.	1785	Trebovšek Florjan	zam.	Glinica	59	Kajuhova 1	5	Ptuj
27.	5091	Savič Zdenka	dod.	DSSS	59	Kidričevo 7	3	Kidričevo
28.	5333	Dragan Dušan	dod.	Proizvodnja alum.	57	Sovretova 5	1	Ptuj ali Kidričevo
29.	4683	Kodela Matija	dod.	DSSS	56	Gunduličev venae 27	2	Ptuj
30.	5235	Maroh Srečko	dod.	Glinica	56	Kidričevo 15	3	Kidričevo
31.	0033	Vreže Franc	zam.	Proizvodnja alum.	55	Kidričevo 1	2	Ptuj
32.	5386	G e rečni k Oto	dod.	Proizvodnja alum.	54	Kidričevo 12	5	Kidričevo
33.	5522	Krempl Janez	dod.	Proizvodnja alum.	54	Njiverce 27/c	3	Ptuj
34.	3678	Horvat Janez	zam.	Glinica	52	Kidričevo 10	5	Kidričevo
35.	5102	Rihtarič Stanislav	dod.	Vzdrževanje	51	Zupečja vas 9	1	Ptuj
36.	5460	Požgan Milena	dod.	DSSS	51	Kidričevo 9	3	Ptuj ali Kidričevo
37.	5325	Cenčič Matjaž	dod.	KK	48	C. kurirjev NOV 2	3	Ptuj
38.	5501	Ferlež Branko	dod.	Proizvodnja alum.	48	Kidričevo 15	1	Ptuj
39.	4413	Zamuda Jože	dod.	Promet	47	Mihovci 11	3	Ptuj ali Kidričevo
40.	5025	Mramor Iztok	dod.	DSSS	47	Zagrebška 77	3	Ptuj
41.	4368	Krušič Milan	dod.	Vzdrževanje	45	Kidričevo 19	1	Kidričevo
42.	5517	Korenjak Alojz	dod.	Predelava alum.	45	Sp. Hajdina 22/a	3	Ptuj ali Kidričevo
43.	4454	Vidovič Anton	zam.	Proizvodnja alum.	44	Kidričevo 9	3	Ptuj ali Kidričevo
44.	4736	Žižek Felsiks	dod.	Proizvodnja alum.	44	Dornava 1/a	2	Ptuj
45.	5453	Vtič Vesna	dod.	DSSS	44	Stogovci 36	2	Ptuj ali Kidričevo
46.	4378	Inkert Vera	zam.	DSSS	43	Kraigherjeva 17	2	Ptuj
47.	4673	Roganov Josip	dod.	KK	42	Golobova 4	1	Ptuj ali Kidričevo
48.	4313	Hojnik Marija	zam.	DSSS	41	Potrčeva 44	3	Ptuj
49.	52D1	Dolenc Marjana	dod.	DSSS	41	Podlože 80	3	Ptuj
50.	5398	Tomažič Slavko	dod.	Glinica	41	Kidričevo 10	1	Ptuj ali Kidričevo
51.	0889	Ščurič Antonija	zam.	DSSS	40	Potrčeva 46	3	Ptuj
52.	3826	Hazabent Dušan	zam.	DSSS	40	Kidričevo 4	3	Kidričevo
53.	4227	Jazbec Milan	dod.	Vzdrževanje	38	Kidričevo 29	1	Ptuj ali Kidričevo
54.	5510	Lebar Janez	dod.	Glinica	36	Kidričevo 29	1	Ptuj ali Kidričevo
55.	5381	Gajzer Zdenko	dod.	Vzdrževanje	35	Kidričevo 22	1	Kidričevo ali Ptuj
56.	4681	Mesarič Stanislav	dod.	Vzdrževanje	32	Kidričevo 23	3	Kidričevo ali Ptuj
57.	4539	Bek Srečko	dod.	Vzdrževanje	31	Kidričevo 15	3	Kidričevo ali Ptuj
58.	4580	Plajnšek Milan	zam.	Vzdrževanje	30	Potrčeva 50	3	Ptuj
59.	4572	Kmetec Miroslav	dod.	Proizvodnja alum.	30	Turniška 8	1	Ptuj
60.	5270	Kesar Željko	dod.	Vzdrževanje	27	Moškajnci 17	'1	Ptuj
61.	4498	Dončec Albin	zam.	Vzdrževanje	25	Kidričevo 13	3	Kidričevo ali Ptuj
62.	5081	Obran Sonja	dod.	DSSS	22	Budina 26/a	1	Ptuj
63.	—	Sukič Helena	izam.			Kidričevo 18	1	Ptuj
'Delavoi imajo pravico podati pripombe v 'petnajstih dneh po objavi v tovarniškem plašilu Aluminij. Rok za podajo pripomb poteče 13. 5. 1981.
aluminij 10
Kako smo poslovali?
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu. Kolona indeks v tabeli 1 prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1981.
I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega	v tonah
PLAN 1981___________DOSEŽENO	INDEKS
TOZD/PROIZVOD	'Enota mere	lil.		19 8 0		198 1	1981/1980			1981
				III.	i.—m.	m. i.—m	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7 8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE
— Al hidrat Al203 t	9.298	25.840	10.756	29.295	9.559	25,216	89	86	103	98
— Kalcinirana glinica t	8.900	25.900	8.579	26.649	7.406	25.459	86	96	83	98
— Prodani hidrat t	452	1.620	1.818	4.262	237	2.013	13	47	52	124
— Skupaj (kale. gl. -f prod. hidrat)	9.352	27.520	10.397	30.911	7.643	27.472	74	89	82	100
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA										
— Elektrolit. Al — hala A t	1.711	4.967	1.723	4.991	1.744	5.038	101	101	102	101
— Elektrolit. Al — hala B t	2.114	6.138	2.107	6.207	2.144	6.250	102	101	101	102
— Anodna masa t	2.388	6.934	2.397	6.987	2.023	5.681	84	81	85	82
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA										
— E aluminij t	250	840	382	732	271	837	71	114	108	100
— Al formati (T+H) t	1.760	5.095	2.038	6.428	2.192	5.624	108	87	125	110
Zlitine: gnetne t	570	1.515	589	1.414	580	1.594	98	113	102	105
livarske t	1.285	3.810	987	3.119	945	3.531	96	113	74	93
PredzMline: dom. poraba t	91	266	80	217	73	237	91	109	80	89
prodaja t	—	10	—	62	—	17	—	27	—	170
Drogi za kline t	9	28	27	71	21	45	78	63	233	161
Livarna skupaj t	3.965	11.564	4.103	12.043	4.082	11.885	99	99	103	103
— pretapljanje t	85	247	111	243	42	42	38	17	49	17
Fnnta	PLAN	DOSEŽENO 1981		I N D E K S	
PrOIZvOU/SUhOvI Nt mere	1981	lil.	i—m.	4:3	5:3
1 2	3	4	5	6	7
TOZD Tovarna glinice
V	mesecu marcu smo proizvedli 9.559 ton Al hidrata Al 203, kar je za 261 ton več kot smo predvidevali v osnutku predloga letnega plana poslovanja (indeks 103) in 1.197 ton manj kot isti mesec prteklega leta (indeks je 89).
Proizvodnja kalcinirane glinice je v primerjavi z načrtovano manjša za 1.494 ton (indeks 83). Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v tej TOZD odvisna od trenutnih možnosti prodaje in tako smo v prvih treh mesecih tega leta proizvedli 24 % več hidrata in 2 % manj kalcinirane glinice kot je predvideno v osnutku predloga letnega plana poslovanja.
Iz tabele II je razvidno, da je pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v prvem kvartalu večja poraba boksita (indeks 102), NaOh — 100 % (indeks 190), pare (indeks 108) in električne energije (indeks 102). Poraba žganega apna pa je nižja za 41 %.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo presegli samo porabo pare za 8 %, poraba ostalih pa je manjša od planiranih pri Al fluoridu za58 % in električni energiji za 24 %.
TOZD Proizvodnja aluminija
V	elektrolizi A smo v mesecu marcu proizvedli 1.744 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 33 ton oz. 2 % več kot smo predvideli v osnutku predloga letnega plana poslovanja in za 21 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 101).
V	elektrolizi B smo proizvedli 2.144 ton, elektrolitskega alumini-
ja in s tem presegli planirano proizvodnjo za 30 ton oz. 1 %. Proizvodni rezultat obeh elektroliz v mesecu marcu je višji za 63 ton oz. 2 % od predvidenega v osnutku predloga plana, medtem ko je proizvodnja elektroliz v prvem kvartalu prav tako višja za 2 % od načrtovane.
Poraba surovin v hali A je v prvem kvartalu večja od planiranih pri kriolitu (indeks 104), Al fluoridu (indeks 106) in električni energiji (indeks 101).
Odstopanja oz. prekoračitve so tudi v hali B pri kriolitu (indeks 119), poraba glinice in električne energije je enaka 100 %, poraba anodne mase je manjša za 6%, Al fluorida pa za 13 %.
Proizvodnja anodne mase je v mesecu marcu 2.033 ton in je za 355 ton manjša od planirane (indeks 85). Kumulativna proizvodnja je 5.681 ton in je prav tako za 18 % manjša od predvidene v osnutku predloga letnega plana poslovanja. Doseženi normativi porabe surovin so v prvem kvartalu višji samo pri električna energiji (indeks 116), poraba petrolkoksa in katranske smole je enaka 100 %, poraba mazuta pa je manjša za 31 %.
TOZD Predelava aluminija
V livarni smo v marcu proizvedli 4.082 ton različnih livarniš-kih proizvodov, kar je za 117 ton več kot smo planirali oz 3 %. V primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa smo proizvedli 21 ton manj livarniških proizvodov (indeks 99).
Proizvodni program odstopa v marcu od planiranega pri proizvodnji E aluminija (indeks 108),
TOZD TOVARNA GLINICE
Al hidrat — Al 203
•— Boksit	t *	2,499
—NaOK -100 % t *		0,08664
— Para	t	4,450
— El. energija	kWh	340,673
— Apno	t	0,0488
Kalcinirana glinica — Tekoče gorivo t		0,12108
•— Para	t	0,04348
— Al fluoriti	t	0,00025
— El. energija	kWh	40,602
TOZD PROIZVODNJA		ALUMINIJA
Elektrolit. Al -	hala A	
— Glinica	t	1,920
— Anodna masa t		0,580
—■ Krio lit	t	0,035
— Al ffuorid	t	0,035
— El. energija	kWh	17.929
Elektrolit. Al	— hala	B
— Glinica	t	1,920
— Anodna masa t		0,570
— Kriolit	t	0,035
— Al fluorid	t	0,035
— El. energija	kWh	17.357
Anodna masa — Petrolkoks	t	0,67165
— Katran, smola t		0,338015
— El. energija	kWh	145
— Mazut	t	0,0048
Al formatov (indeks 125) in gnet-nih zlitinah (indeks 102). Proizvodnja livarskih zlitin je dosežena le 74 %, predzlitin za domačo porabo 80 %. Dosežena proizvodnja v prvem kvartalu je 11.885
2,237	2,561	90	102
0,13122	0,16428	151	190
4,09216	4,80604	92	108
318,986	348,901	94	102
0,02253	0,02856	46	59
0,12619	0,12154	104	100
0,05401	0,04713	124	108
0,00013	0,000106	52	42
34,067	30,753	84	76
1,9200	1,91990	100	100
0,57309	0,56300	99	97
0,03038	0,03626	87	104
0,04021	0,03710	115	106
18.014	18.042	100	101
1,92000	1,91988	100	100
0,56572	0,53571	99	94
0,03691	0,04159	105	119
0,03115	0,030489	89	87
17.315	17.300	100	100
0,67416	0,66900	100	100
0,33549	0,33740	99	100
147	168	101	116
0,00262	0,00331	55	69
ton in presega planirano za 321 ton (indeks 103). V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je manjša za 158 ton oz. 1 %.
Gradivo pripravila: Dragica Perkovič
aluminij n
Kadrovske vesti
DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI VEGA KIDRIČEVO V MARCU 1981
V	TOZD TOVARNA GLINICE: Janez Kozoderc, Anton Kirič
V	TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA:
Haradin Beriša, Mustafa Brojaj, Franc Peinkiher, Milan Hamer-šak, Branko Zelenko, Martin Bra-niša, Marjan Krajnc, Hajro Kara-hasanovič, Drago Rižna, Drago Radoiič in Zdenka Lesjak
V	TOZD PREDELAVA ALUMINIJA:
Marta Domine, Marijan Pernek, Ivan Petrovič, Maks Sakelšek in Franc Vindiš
V	TOZD VZDRŽEVANJE:
Stanko Soršak
V	TOZD LLBK TRBOVLJE:
Franc Feštanj, Šefik Kančiš,
Milanka Manov, Silvo Tušek,
Otelo Kostanjšek, Dževad Kovačevič, Franc Žuraj, Nurija Mašič, Ljubiša Ujidilovič in Dušanka Rakič
DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MARCU 1981
IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA:
Milorad Urukalo, Ivan Fekonja in Franc Zajšek
IZ TOZD VZDRŽEVANJE:
Štefan Horvat IZ TOZD PROMET:
Ivan Križanec IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Djordje Radojčič, Martin Štrovs in Janez Kolmane
UPOKOJENI:
Štefan Kaisersberger iz TOZD PROMET.
Nesreče pri delu
TOZD Glinica	3	3
TOZD Proizv. alumin.	3	3
TOZD Vzdrževanje	8	8
DS Skupnih služb	1	1
SKUPAJ	15	15
VZROKI NEZGOD:
ležaj, voziček plinskih jeklenk, tla-ploh, stikalo premostitveni kos, konopljeva vrv, el. celica, vreče phalne mase, lestev, gradbeni material, kladivo, neprimerna tla, glinica, matični ključ.
TOZD GLINICA
1.	Poplatnik Jože, mat. št. 3766, roj. 4. 2. 1926, iz TOZD Glinice, beli del, se je poškodoval
12.	marca. Ponesrečenec je na polici pri oknu iskal vijake pri čemer je nevede odrinil ležaj polža, ki je bil na robu police, kateri mu je padel na gleženj desne noge.
2.	Šalamun Marjan, mat. št. 3993, roj. 17. 8. 1949, iz TOZD Glinica, kotlarne, se je poškodoval 7. marca. Ponesrečenec je prestavljal voziček z jeklenkami pri čemer mu je na spolskih tleh spodrsnilo ter je padel. Pri padcu ga je udaril voziček pod koleno desne noge. Utrpel je odrgnine.
3.	LAH Ivan, mat. št. 3426. roj.
18.	6. 1944, iz TOZD Glinica, tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 3. 3. 1981. Ponesrečenec je stopil po spolskem plohu, ki je stopil na rob ploha ter si zvil gleženj desne noge.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	ROJC Ivan, mat. št. 1420, roj. 19. 2. 1939, iz TOZD Proizvodnja aluminija hala A, se je poškodoval 31. marca. Ponesrečenec je prenašal stikalo — 'kos al. plošče težine približno 30 kg do naslednje el. celice, med prenašanjem pa mu je zdrsnil z rok in mu padel po prstih leve noge.
2.	SORŠEK Janez, mat. št. 2782, roj. 31. 10. 1940, iz TOZD
Proizvodnja aluminija, se je poškodoval 19. marca. Pri vajah civilne zaščite se je ponesrečeni spuščal po vrvi navzdol z gasilskega stolpa. Med spuščanjem se je pri povečani hitrosti oprijel še z levo roko ob vrv, kar je bil vzrok, da si je opekel dlan zaradi povečanega trenja.
3. PERKO Stanko, mat. št. 3755, roj. 11. 11. 1946, iz TOZD Proizvodnja aluminija, se je poškodoval 7. marca. Ponesrečeni je kontroliral kalciniranost na elektrolitski celici št. 104. Ko se je obrnil v smeri proti severu je z glavo udaril v nosilec kontrolne žarnice in se poškodoval na čelu.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	OGRIZEK Andrej, mat. št. 5649, roj. 26. 1. 1960, iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval' 31. marca. Ponesrečenec je delal na pripravi phalne mase, pri prekladanju mu je vreča mase padla na kazalec leve roke.
2.	LAČEN Maks, mat. št. 5261, roj. 1. 12. 1956, iz TOZD Vzdrževanje -—- nabavno skladišče, se je poškodoval 31. 3. 1981. Ponesrečenec je -izdajal material iz skladiščnih polic in pri spuščanju po lestvi- si je zvil gleženj leve noge.
3.	JUNGER Stanko, mat. št. 5402, roj. 18. 2. 1947, iz TOZD Vzdrževanje — gradbeno, se je poškodoval 26. marca. Pri tran-sportiranju opeke v kalcinacijo II, mu je padla opeka na zapestje leve roke.
4.	JAUŠOVEC Dušan, mat. št. 5661, roj. 26. 10. 1960, iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 25. marca. Ponesrečenec je montiral aluminijaste police na anodine kline na celici 716. Pri tem se je udaril s kladivom po mezincu leve roke.
5.	BROJAJ Nezir, mat. št. 5593, roj. 6. 11. 1959, iz TOZD Vzdrže-
vanje —• strojimo, se je poškodoval 20. marca. Ponesrečenec je šel po hali in je pri el. celici št. 120 stopil v režo med betonsko ploščo in si zvil levo nogo v gležnju.
6.	ZEMLJIČ Avgust, mat. št. 1344, roj. 17. 7. 1933, iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 11. marca. Ponesrečenec je varil podvozje vozička za prevoz aluminija. Ko je pregledoval zvor mu je brizgnil delček vroče žlindre v desno oko.
7.	KOPŠE Štefan, mat. št. 3585, roj. 7. 8. 1938, iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 16. 3. 1981. Pri tesnje-nju ventila na avtoklavni vrsti mu je ključ spodrsnil pri čemer je z roko udaril po robu ventila.
Utrpel je močan udarec po prstancu in mezincu leve roke.
8. GRABAR Franc, mat. št. 4602, roj. 9. 5. 1953, iz TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 16. 3. 1981. Ponesrečenec je delal' na zamenjavi jaksov na el. celici' pri čemer mu je stisni Ib palec desne roke med jaks in nosilno konstrukcijo.
DS SKUPNIH SLUŽB
1. MENONI Stanko, mat. št.
3421, roj. 23. 3. 1942, iz DSSS — zavarovanje DO, se je poškodoval 14. marca. Ponesrečenec je kot delavec — varnostnik v DO šel v obhod, med hojo se je pa spotaknil ob neravna tla. Pri tem si je poškodoval desno nogo v kolenu.	F. Zajšek
Knjižne novosti
Zaradi boljše informiranosti vseh zaposlenih sem mnenja, da bi lahko v Aluminiju uvedli redno rubriko o knjižnih novostih v lastni tehnični knjižnici ter v knjigarnah. Informacije bi koristile predvsem vsem strokovnim delavcem, ki se pri svojem vsakdanjem delu morajo nenehno strokovno izpopolnjevati, verjetno pa večina ni seznanjena s knjižnimi novostmi. Velikokrat bi tudi odpadlo du-pliranje nekaterih knjig v naši tehnični knjižnici, kar se dogaja ob izidu kakšne knjige z aktualno temo ali dobro reklamo. Zgodi pa se tudi, da dober del novonabavljen-ib knjig ostane v tehnični knjižnici nedotaknjen.
Letos smo knjižnico obogatili z naslednjimi knjigami:
Avtor knjige	Naslov knjige
Dolenc — Vojvodič Franc Šetinc Skupina avtorjev
Stevo Čakširan
Tomo Bosanac Zupan — Petrič Jovan Petrič Ivo Pavlič Kralj — Repovža Toni Buzan Židan — Milobar Branko Raleovič Martin Čoki Berislav Jurkovič Ivan Turk
Štefan Ivanko Skupina avtorjev
Jože Furlan Albin Wedam Šuhelj — Ferkolj Dane Melavo Inštitut
Skupina avtorjev Fitzor Maclen Branko Bilič
Dragoljub Jevtič Cveto Štandeker Stane Možina Jernej Mlakar
Peter Senčar
Karl-Heinz Decker Jovičič — Kršljak Savez zavoda za standardizacijo France Novak
Predpisi o inventuri s pojasnili Po Titovi poti'
Metodi merenja izkoriščenja proizvodnih kapacitet
Uirednovanje poslova organizatora procesa rada
Teoretska elektronika I.
Delitev po delu — kaj je to?
Nelinarno programiranje Statistička teorija i primjena Finančno upravljanje OZD Delaj z glavo Spojevi sa tranzistorima Elektronska linearna integrisana kola Tablice za kubiranje okroglega lesa Elektromotorni pogoni Izkazovanje in presojanje rezultatov poslovanja OZD
Raziskovanje in projektiranje organizacije Metalurški priročnik Termička obrada Čelika Integrirana vezja I.
Elektronika I.
Energijska elektronika (teorija in sistemi) Računovodstvo za ekonomiste in organizatorje Katastar zagađivanja vazduha u BiH Strojno tehnološki priročnik Tito
Dizalice toplote
Predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
Tehnologija održavanja alatnih mašina Osnove industrijske elektronike Delo poslovodnega delavca Predpisi o varstvu pri delu — 6 zvezek Predpisi o vzgoji in -izobraževanju v SRS Osnove gospodarjenja in organiziranja v združenem delu Elementi Strojeva
Osnove konstrukcija alata i pribora Jus katalog 1981
Poslovni in uradovalni jezik
Večina navedenih knjig je že v tehnični knjižnici. Knjige so dostopne vsem zaposlenim v naši delovni organizaciji. Za tiste, ki pri svojem delu uporabljate strojniški priročnik pa razveseljiva novica, da jih še lahko naročite po uogodnejši ceni'. Najnovejša izdaja v slovenščini, z novimi merskimi enotami, je v tisku in bo vsak čas v knjigarnah.	Rajko M.
aluminij
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Janez Bedrač — predsednik, Franc Vreže, Lili Hojnik, Pavla Metličar, Viktorija Petauer, Ivan Obran, Anton Zadravec, Franc Selinšek, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska in tehnično urejuje: Ptujska tiskarna, Ptuj — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 2.700 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.