jednote Chicago, 11L, petek, 10. avgusta (August 10), 1923. •'■'■fM** STEV.—NUMBER 187. pf•» 1» MitlM 1103. Aet •! Ost. 3. 1017. MtUrla^ •> Jim 14. Hit. SE 0REM1-PRDTI DELAVCEM. KAMEN NAJEMAJO PRIVATNE OVADUHE. teb ipijonov v delavskih vrstah »o raslična. HI. — Kovinarski go-rJ1 no organizirani v "Na-Jletal Trades Association Iji ena najbolj bojevitih poduk organizacij v flneriiki riji. Vojna blagajna je ved iirrhana, daairavno nihče ne od kje prihaja denar vanjo B« vrste ao trdne, ako ae pri i vrstami kovinarskih leskih delavcev r strojnikov, irjev, kovačev, kotlarjev, že kih delavcev, monterjev in '.Vl»U vi jena je izbrana čct^ vo-r, ki ima nalogo preprečiti e in poiskati agitatorje med ei, da pridejo na Črno listo, lero imajo vpogled vai pod-[i, Ako izbruhne atavka t etjn Člana to podjetnižke ot icije, tedaj ga organiyicija juje a stavkokazi, ki ima organizirane poaredovslni i delo. V teh posredovsinicah zapisana imens vseh ljudi, I pri volji etavkokasiti. Poteh so posebej zapiaana ime [kbrane stavkokalke čete. Pri Ki k tej četi so pripravljeni iti vsalco stavko in za vsako t. To je prsva rezervna stsv^ ca četa, ki stopi v akcijo, a-ne morejo stavke zlomiti na stavkokazi. [er sc člani te podjetniške or Bije strogo ravnajo po etra-ji, ki je določena po organi iji, je lahko preprečiti orjja-inje delavcev, ki izdelujejo je in stroje, izacija f London, Anglija. — Ministrski predsednik Stanley *Baldwin in lord Curzon, ki se je vrnil domov, sta se ves dan posvetovala a drugimi člani kabineta, da ac uatvarl edinstvo v britskem kabinetu glede razmer med Britanijo in Francijo. Britski#kabinet bo sestavil odgovor na zadnje francoske in belgijske note. Odgovor že ni aeatavljen, ker se mora o njem zodiniti kabinet. Slišijo ae ponovno glaaovi, da ae Belgija pridruži ekupini, ki jo vodi Britanija in ki j$ sita fran coskega militarističnega gospod Stva in želi, da ac Evropa vpostavi kome-reijalno. BRITJI MINISTRI SE POSVE TU JEJ O. V želodcu jim jo obtičalo poruhr-ako vprašanje. HHRDIKUIVa TRUPLO II POTI«ill K ZADNJEMU POČITKU. '. ^jl-' Iji" ,■ ; i t«■ J *' ...V, . M; . J Narodna prastolica vsa v Žalnih solzah ob zadnjem posla vi jan ju od umrlega predsednika, 70,000 vhoh žalo valgev ji spremljajo žalni izprevod. VTaahlngtort, D. C„ 8 avgusta.— AVurrcn O. Harding je zapuatil mesto Washington za vselej. Njegova doba kratkega vladanja in težkih akrbi je končana, ln njegov večni počitek se je pričeL Včera; ga je usoda posadila na mesto, a katerega bi naj vodil usodo sto milijonskega nproda. Danes rega Xh kjer so kovinski pod-Zato jo najdemo v New na. Bridgeportu, Hsrtfordu, Britainu, Springfieldu, Wor rju, Bostonu, Nevr Yorku, In-polisu, Cfilcagu in v drugih trijekih mestih, organizacija podpira tudi iške družbe v njih boju za o delavnico. ' - C. E. Bonnet, ki je pazno štu i«l organizacije podjetnikov, mi. da je za to organizacijo ^e ij logičnega, da podpira železni i druibe v boju proti želeaii h delavcem. Kajti, dokler ao jniki na železnicah lahko or-irani in ao delavnice na Že-cah zaprte neorganiziranim »jnikora, toliko časa ne morejo Itainski podjetniki upati na u?0. |Po Bonnettovi izjavi je ta pod-rtntfka organizacija podvzeU ko-da so newyoiiki bankirji »■tonili na prcdaodnike žflczni-»h druib, da se izrečejo za od-rt0 delavnico. i ■v t^j podjetniški organizaciji • organiziranih okoli tiaoč tvrdk, • katere dela okoli šeat ato tisoč W*teev. tako ds je Od teh tvrdk 0 '''»gostanJi treh miljonov V to podjetniško organizad-•nc more priatopitl nobena tvrd- *; Pfl *»tcri dej a jo organizirani PMavpi. PrinciP podjetniške organlza-[f da ao uvede abeotntna dik-podjetnikov v delavnice in Ime. To jc tudi jaano pove-W v prvem odatavku njihove •nneipijola« izjave. ■*««dor med delavci se seje ns »jsči«. da v tovarnah teh tvrdk f delavci od koaa, ali se jkn plačuje premija sli n^rrsde. POrrsn izacija je centralizirana. svoja centralo in podružnice. Jsa tvrdka glaauje po številu "•J* "sluibeneev in največ gla-J * l*t ato glaaov. Ker sna pe-*»» ' lanov tvori kvorum, ukazu-* Podjetniški organizaciji le JJ« k°rporaelja, drugi podjet-•f1 *<> pa za atafašo In morajo »k plearf^ kot Tbno podpira adminiatraol . in pa zapadnim progrealvla mom, ki mu poaebno uirjajo pot poljodelake države srednjega in daljnega zspsds. To je približno splošno mnenje strankinih voditeljev in političnih opaaovsleev, ki so se v velikem številu abrali na pogrebu umrlega predsednika Hardlnjs. Senatorji ln poalancl, ki ao prepotovali srednji.zapad, ae nikakor ne obotavljajo priznati, da ss js tr4ba stranki poataviti za smernim progreaiveem Jolmsonovega kiovs, H hoče, da he prldo radi-kaleč Iia Folletto v oapredje. Mnogos reči kaže, da bo dobil Johnson podporo odatraal tistih, ki so ss poganjali v predkonvenč-ni kampanji 1. 1020. sa generala Wooda. O senatorju Mosesu, ki js n^elnik republikanskega sena-torsftga volilnega odaeka, poročajo,- da se je potegovsl za nominacijo Hi rama Johaaona ie prod snirtjo predsednica Hardinga Kongresni voditelji prsvijo, ds je Johnaon še vodno jako močan ns dsljnem ln srednjem zapadu, čeprav pravijo o njom nekateri caljfornijski progresivci, da je presedlal ter prostopil na atran reakcljonarnih republikanzkih gardistov. To je poaobno ros v držsvi Illinois, kjer je 56,000 vo-lilcev zspisslo Johnsonovo ime na glasovničo v primarnih volitvah 1. 1920. IV tej zvezi zmatrajo z£ značilno etvar dejstvo, ds je senstor McCormick.ko ss je vrnil v Waah-ington, najprej konferiral z John-sonom. Stara prijatelja sts, in političnim opazovalcem ae ne bo sdelo čudno, če boata šla roko v roki in ramo ob rani v prihodnjih političnih borbah. Strankini voditelji menijo, ds nims predsednik Coolidge tiste o-sebnosti, ki bi prijsla zapadu. Sicer priznsvsjo, ds al mbre kot načelnik zvezne adminiat racije zelo utrditi svoje stsliščs, ali nikakor pa ne verjamejo, da bi bU v stanu ■■nprano tekmovati ns %spadu s tako starim bojevnikom, kakof je ravno Hiram Johnaon. Politični sspletljsjl se čedsljor bolj sapletajo, čeprav se zdi noks-terim, da se bistrs. /Ato ps ns mors danes reči še nihče, ksj nsm prinese bli|njs bodočnost. Radikalni elementi v republl-kenski strsnkj ne bodo odnehali. Na vrviei bodo imeli poalanako zl»omlco In aenat. Po njihnem postopanju ae bo morala ravnati republikanska večina, fs ns bo hotela isročitl prvenstva demo* kratom. Radikalni ljudski ss-stopniki so odločno za temeljite iz premem be v zvezni poeta voda ji. tn ka dosežejo kaj tskegs, s| bodo pridobili popolno zsupsnje pri ljudstvu, ki bo znalo oceniti njih* no delovanje tudi na voliščih pri-hodnj« leto. rudarji v poruhrju so 81-h stradanja. Padla jsjmpot produkcija pro-moga. Duosseldorf, Nemčija. — Okoli 600)tK)0 rudarjev v Poruhrju zahteva 10,000,006 mark nagrade, da ae epopolnl njih mezda za prva tedna v avgustu. In ker so gluhi za zahteve rudarjev, rudarji postavajo v rudnikih. Naveličali so se garati .ln stradati v intercau nemških in franooakih kapital!-atov. Produkcija je aeveda padla. - V d vek rudnikih ao rudarji zaprli rudnišks uradnike, sssegll so rudnike, strmoglsvill svoje delavske svete in IsjolUi nove odbore, da uresničijo njih zahteve. To se je dogodilo v Koeuigu, Lud wigu, Sehlagelu ln Dsslnu. Uradnike Ludwigove kompani je ao pretepli, preden *> jik ss pri i. Delavski odbori v teh *ud uiklh so glasovsM proti desetml-ljonski nagradi in sa to so jih rudsrjl odstavili. IE« DRAGINJA TUJE LJUDSTVO V GRČIJI. 1 '» .< tlvila so se podratlla skoraj sa tri sto od-titotkov. lj- Marlon, O. — Po ea častnik ln petiadvajeot vojakov bo strašilo grob predaedaika Hardinga šest meaeecv, ko ga pokopljejo na m*> r ionskem pokopališču, kakor je to eporočil vojal departaamt po polkovnik« J. P. Lahna« ki Ims roditi vojaška vdelefittv na po-v mestu Marion. Hosr Orisana, La. — Organizacija, ki as imenuje Vigilantj* A-merike ln js aeatavl jena is državljanov, ki znajo pissti U» čKati »ngleški in ki ao proali vaaklk ta-jeaeamkih stikov, je vložila peti-njo pri državacfa tajniku Loni-slana sa Inkarporaeijo. Nova or-gaaizsaija je Kukloksklaao. To so sadovi fvi imperljalistične K1 skih mogotcev. OSEMOm DELAVNIK SE PRIČNE IIPOI-DELJEK. ODETA GARY. j| ■ 1 A .J Kakor dopovodujsjo m proroku-jsjo, bo v snom lota odpravljsn dvonajsturni dsUvnik po vseh jaklarnah. REFORMA SE PRIČNE SAMO V ENEM ODDELKU OA-RVJSKIH JEKLAREN. Waahington, D. C. — Nova do ba v jeklarski induatrljl—uvedba osemurnegs delavnika—ss, prične prihodnjl'teden, kskor ss fflaas razna časnikarska poročilk. To označuja začetek programa, po katerem bodi odpravljen dvanajst-urni delavnik in indostrijs po-stavljena na podlago osemurnegs delsvniks. Program oiemurnega delavnika ss prične v tovsrnsh smertške jeklarske korporscijo v Osry, Ind., • prihodnji pondeljek. Več kskor 500 plsvŽnih delsvesr bo Ijoo delati po novem progcamv tedaj. To reformo bodo uvedli ssmo pri enem oddelku v Gsry prihod-iljl pondeljek. de noksj delavcev bo pričelo delati po sistemu osemurnegs delsvniks dne 16. svgusts, kskor poročsjo. Jeklarakl bsron obljublja, ds bo v gsryjsklh to-v#rnsh vssk"delsvec delsl ssmo osem ur na dan v teku enegs Ista. Obljuba obsega dolgo reformno dobo, v kateri se, kskor mords ups Qšry, utegne pripetiti žs to sli ono, kar bi mu omogočilo prs-klicati reformo ter obdržali dva-nsjsturnl delsvnlk. Kajtj baron Oarj js po svojih isjsvsh strsšno nsvessn ns dvsnsjsturn! dslav-nik. In če aa bo ločil od njega, ga bo k temu prisililo sdinole jsv-no mnenje, ne ps njegova pravilnost do jeklarskih tlačanov. Vač tovsren Csrnegijove jeklar-ske kompanije, ki je največja stranaka podružnica ameriško jeklarske korporacije, bo uvedla novi program v nekolikih dneh po svojih Arisvnicsh, ša se je zs-nesli ns poročils, došls Is New Vorks, Neodvisne jeklsrne l>odo kmalu odpravile dvanajsturnl delsvnlk, kakor je razvidno is poročil s vzhoda Voungstoimsks tvrdks Hhrtct A Tube Co., ki je ens naj večjih neodvisnih podjetij, bo u vedla osemurni delavnic sa de-larae, ki d#Ujo sedaj po dvanajat uri sa avrod« l! delavci Utoni, kskor bl delali desst ur. )rugi delavci In ualušbencl, ki sedsj delajo p« »najet ur, »»do imeli deset)!mi delsvnlk po dose dsnji plači ns uro. y Odprava dvanajsturnegs delav nika ho pomenila izpolnitev ene zadnjih I lardlogovih Želj. I Atene, Grčija. — Zavezniški di% plomatje 10 svlrall lepo poaem o veliki Grčiji, grški mogotci so tesali po taktu te godbe, grško judatvo ps pUČuje sdaj eeho. To so posledloe blssne impcrljslistič« no politike griklh mogotcev, katero so pričeli as prigovsrjsnje ln obljube zaveaniškUi diplonis-tov. S porszom grške srmsde je pričel prihajati polom imperijalistlč-nih aaa j, a s njim vit ris js pričs« ls korakstl nesnoans drsglšjs, kateri je aledlla lakota. - Grško ljudstvo ns uživa težkih' mosnatih jedi tudi v normalnih razmerah, ker nI mesa kot v A-merlkl. Prehranjnjs ss večinoms selenjsvo Ln drugimi poljskimi pridelki, kot js to v nsvsdl pri Balkanelht Ali tudi poljski pro-duktl in selenjsva so pnatsli sa grško ljudstvo n«d6segUWi. Takb se je na pr, sslsnjava aH vrtni pridelek podražil lani od junija do dsoembra sa sto pstdssst od« odstotkov, od prvsga januarja do marea v tem letu pa u nadaljnih ato odstotkov. Dsnsr še ne isgu-biva tako vrednosti kot v Nemčiji, a ljudstvo vassno strsda, ker nims denarja, da nakupi najpotrebnejša živila sa ohranitsv Človeškega življenj«. Podražili ss niso samo poljski pridslkl In sslsnjava. Zdravila so m na pr. podražila sa žtlri sto odstotkov. In Čs je šlovek bolan in slromsk, je nsjbolje, ds leže dolš In mimo šaka starti, kajti »dravil nI sanj na prodaj. V ds-eembru so poštne prietojbine po-trojUl, od takrat so jih ps sopet podvojili. Vlsda ja siosr prepovedsla u-vašatl lukzurljozne predmete, kskor ds bl osiromsšeno ljudstvo živelo v rszkošnoetl. Tsks prepove-di ls osmešujojo vlsdo in dokszu^ Jejo, da vlada ne sns poisksti dsvčnih virov, kjer jih js trebs iakstl. . O rti k i mogotci so prisilili grško ljudstvo, ds js Šlo ss savezniks po kostanj v ogenj. 011 j upada grških srinsd ns turško ozemlje v Mali Asi ji js bil, ds tsko ulene Turčijo, da jo 1>odo ssvesnikl Isk-ko rsstelesili po ovojem isdela-nem načrtu. Grško ljudstvo je to namero drs«o plačalo dvskrst. Prvič jo je plačalo ns bojiščih, sdaj jo pa plačuje doms, ko g« tope neznosna draginjs, sdmžena s lskoto. Tsko plsčllo je prinesls grške-mu ljudstvu pustolovššlns, ki js bila saanovana ,v koriat ssvezni-škim kapitalistom. Zdaj vrs po* vas j Grilijl. Demon-itrseije eestrsdsnegs ljudstva so na dnevnem redu. V okolici Chleaga oUa/ao, proti volem postane vrema nestanovitno. Pihali bodo lahki vzhodni vetrovi. Holčnj vzhod ob šnl a. m , aolčnj zahod ob 7 M f »• narod postav, vaj obhaja rojstni dan 1hwi ustavi. Ohioafo, Dl. — Svetovalno društvo ameriške usUve jr opoaortto ameriški narod na dejstvo, da so v tej deželi gotove stremljenje, IH Ispodkopsvsjo tis vogelnemu ksmnu naše republike — uetavl Združenih držav ameriških, In posvslo, naj prsznuje 131. ob nieo stoje dedščine v tednu, v ks R lerem je dsn 17. ssplotnbrs ,1 mehiški delavoi se vedno prihajajo v združene države r- Daei ravno je telko priti prek meje v Zuii—i s—m >—r O.Md "k »alo» on CbicaaaTaaa Canada IS p« poet preostanek BARBARIZMA v ALABAML Alabama je edinR država v Uniji, ki m trdno drži stare navade, po kateri se kaznenci oddajajo v najem pri-, vatnim podjetnikom, da Jih izkoriščajo v svojo korist N* prednim elementom v. državi Alabami ni ta preostanek barbarizma vleč, a zdi se, da so ti elementi U v manjšini ali da je njih vpliv Uko majhen, da se U preostanek telesne sažnosti še ni dal odpraviti. , V državi Je okoli tri tisoč kaznencev. Okoli tisoč šest jih je pa oddanih v najem privatnim podjetnikom Kakor so ob času telesne sužnosti bili krepki sužnji najvišje v ceni, tako tudi zdaj najbolj krepke kaznence oddajo v najem privatnim bizniškim interesom, ker po šibkimi kaznencih nihče ne vpraša. Kadar kaznenci presto je svojo kazen, ki so oddani v najem, so večinoma telesne podr-tine. Privatni podjetnik plača zanje najemnino, na to jih izkorišča po najboljši izkoriščevalni metodi, da iztisne iz njih veliko profita. Privatni podjetniki ne najemajo teh kaznencev iz človekoljublja, da rešijo kaznence življenja v ječi, ampak pri njih odloča le profit Da se doseže velik profit, mora tak kaznenski najemnik delati kot črna živina. Tudi hrana je taka, da podjetniku ni treba izdati zanjo veliko denarja. Sanitarne naprave so menda v taborih, v katerih prebivajo v najem oddani kaznenci, tudi v takem stanju, da ne zaslužijo svojega imena. Vse to je razumljivo. Ako kaznenec prične hirati, še preden je njegova kazen končana, in če po prestani kazni kaznenec podleže hiranju, ni to ka podjetnika prav nobena izguba. Zanj je še dobiček, ako je kaznenčeva delavna moč tako izčrpana, da more v bolnišnico, še preden je* njegova kasen dokončana* V takem slučaju najame podjetnik druge kaznence, to je druge čvrste,' krepke in sveže delovne moči, ki mu veliko več produdrajo kot pešajoče delovne moči kaznencev, (caterih kazen se bliža koncu. Komitej državljanov v omenjeni državi, ki so sa odpravo tega preostanka, kateri nas spominja na Jmrbari-sem, izjavlja, da se devetdeset odstotkov od poškodovanih in ponesrečenih kaznencev poškoduje in ponesreči, ko so oddani v najem. Osemdeset odstotkov od teh pa Rapade tuberkulozi. . . Komitej navaja številke. V letu 1917 je bilo ubitih 27 kaznencev, v letu 1918 štirinajst, v letu 1919 trinajst, * letu 1920 dvanajst, v letu 1921 dvajset V Alabami je dve sto petdeset rudnikov, v katerih delajo. In pit in dvajset odstotkov je bilo kaznencev od vseh ponesrečenih rudarjev v teh rudnikih. Država ima po sedanjih nazorih pravico kaRnovati ljudi, ki se pregreše zoper njene postave. Ako je kaznovan človek prodan po naloženi kasni v sužnost, je to poostre-nje kazni, ki se nikakor ne ujema z načeli razumnega mo-4 dernega človeka. Poostrenje kazni je bilo v navadi v mračnjaškem srednjem veku in je še v navadi pri barb«rih ln polbarbarih. Ljudje, ki izjavljajo, da so civilizirani v duhu modeme civilizacije, so odpravili vsako poostrenje kazni Ako je kdo obsojen v ječo in na trdo delo, tedaj naj to delo opravlja za državo. Nikakor pa ni častno la državo, ako država odda delo privatnim podjetnikom, povrhu jim pa odda v najem še kaznence, s katerimi bi lahko sama izvršila to delo, da jih izkoriščajo v svojo korist Oddajanje kaznencev v najem privatnim podjetnikom, ae mogoče strinja z moralnimi načeli južnih rudniških baronov, plantažnikov in drugih izkoriščevalcev, ljudje, ki imajo dru^e pojme o morali kot te vrste izkoriščevalci, pa odločno in na glas izjavljajo, da je oddajanje kaznencev nemoralno in poniževalno sa državo, i Oddajanje kaznencev v najem privatnim podjetnikom je preostanek iz čaaa telesne aužnosti. Sužnjedržci ho tudi takrat izjavljali, da je telesna sužnost moralna naprava in zagovarjali ho jo celo z verskega stališča. Tako tudi dandanes nekateri privatni podjetniki svečano izjavljajo, da Je oddajanje kaznencev popolnoma moralna naprava, ker ima namen poboljšati kaznence. Kljub takemu gobezdanju od atrani nekaterih privatnih podjetnikov bo oddajanje kaznencev kmalu odpravljeno, kajti kar ne soglaša s pravim človeškim čuatvovanjem, se mora odpraviti prejallslej, pa če temu vplrajo ali ne nazadnjaki najtemnejšo vrste. Oollicr, Pa. — Malokdaj je slišati kak glas is te naselbine, če ravno jo tu zaposlenih precejšnja število Slovencev. Tudi jaz nisaam poročati niš veselega; le lalOstno novico o neizproani smrti, ki je nnišila Življenje moji ženi v starosti 28 let. ' Pokojnke je bolehala nekefj ča-ea na žolčnem kamnu (gallatene). Zdravnik ji je svetoval naj gre k operaciji, kar je tudi storila. / A ža' ni niš pomagalo; po kratki to-dc mučni bolezni je satianila oči dne 80. juUjk ob enjastib. \ Njeno sameko ime je bilo Mary Mac i rojena je bila dne 9. deeem bra 1895 v Clartotvnu, Pa. Tam zapušča dve eeetri, omošeni V< rona Oabala ln Ana Stanik ter brata Andjrja Maci. Tu zapušča sestro, omoieno Nečimer, v Bhofn, Pe. Materi zemlji siso jo izrodili dne L avgueta v Fairehancu, Pa., po katoliškem obredu. Lepo ee zahvaljujem bratom društva "Kanarček", št. 149, 8. K. P. J., za kreani venec, ki so ji ga položili v zadnji poadrev. Po-kojniea je bila tudi članica omenjenega društva. Dalje hvala njenim sestram ln bratu za venec, družini Polovich za šopek cvetlic, družini Wisky za cvetlice, obojemu brata in njegovi leni za venec, botrom Ogorenc sa venec svetih evotJie in franku Skodatu za vko pomoč s avtomobilom. Lepa hvala vsem, ki ste jo spremili mm miro-dvor ter mene tolašili ob času težke izgube; Nepozabna lena, ločena sva drug od drugega, a epomin na tebe je nepozeben. Telko je elevo, toda življenje nas kliče k našim dolžnostim. Mary, počivaj po tru-dapolnetu delu aladko ln mirno v objemu preti naše nove domovine. Kot bo aijalo pomladno aolnee in bo zelenela tvoja gomila, tako bo zelenel nate spomin v mojem ercu. —Prask Rterle. tal samo "Meri", pri oetalih črkah "den" pa ao mi stopile solne v oči, de nisem nič \i&eL fcele, ko M M zadel z zamišljeno bučo ob ■ mirt Polaneove b&», ee asi je za svetil eeli "Mcriden". ^JT • Tu je precej zavednih Slovon cev, ki pod nobenim pogojem niao otopilj v zvezo, katero imenujejo a črkami: prva S, druga C, tretja A hi zadnja B. Na tej atrani, kjer je napie z začetnimi Črkami "Meri", razsaja po raanih kevdrih pravi božji strah. Odkar eem jo prdomil iz Lucinebora, Homerja i n Mclntjrrcja, ae mi zdi, da ee je že za pet milj podaljšalo grlo. Taka je enla. Tam na drugem koncu, kjer pravijo "Ričvud", tako vsaj is-jcovarjejo, a ne vem, če je tako zapisan«? v svetem pujnu — tam rea frre vm bolj na "rič". To bi ao tako, reklo, če je res eveti Urban, kot nekateri trdijo, petpon vinogradov. hodil z brentami bolj okoli "Ričvuda'. Drugod ga pa pogrešajo. Se ena je — pa da se ne bodo 1 a ki pečlarji jezili name, če pride Se čez leta ksk fijetep, ker vam to povem. Punško eo "štelali" tam pri goaCdu. Prav majhna je še. Pa ril treba nikomur pravit^ da ne bodo rekli, da jas vae razneeem v svet. — Planine. llaridaa, W. Va^-Nekoč eo me tali name bombe, da ne mlatim sa-dosti onih trebušarjev, ki ae paee-jo po naših slatih pašnikih. Ni^ar mi ne štejte tega taed debele grehe, ker ta trebušna beetija ee drži bolj tam za wallatreeUJdm fen-coql Za ftvižganje ee ne sm garantira, da bo i;vro vpoštevala ameriške I ako pomaga Evropi f kriče AU. rinajat ko ae j Kdo a|aji mM Ako evropejaki kapitaliiti morejo ponUgati Evropi, J0 znamenje, da umira počaane ti evropaki kapitaUzem. in \ dar pogine, ae evropejaki delal in kmetje prav zanesljivo ue b do jokali za njim. • • • Na božjo pot vabi pater, pob! ni pater. K Veliki odpuatki ae dobe r.a # nike na bošji poti, pater pa d dolarje. • e e "Ljudje na avetu vae nared aeveda sa denar," pravi pau Pozabil je povedati, da flečka narji niao izjema, akoravno ko (r ljubili večno uboštvo. • • • Najnovejša izobraženost pat« eelebatarja ae pokasuje v tem, ae is poštene alovenake matere vdove noečuje, ki ee trudi in u ls, ds vzgoji avojo otroke, da p< etanejo vredni člani človeik družbe. Maralbdo je vedel, da je fld kajnarake airovoat velika, ie ve ja je pa flečkajnaraka neoteai noatl Norčevanje iz poštene mi tere pa govori jasno kot beli dan, če bi danes imela av. inkvizicij še moč, da bi fleškajnarji poze kali v pobeeneloeti dominikance zveste hlapce rimske inkvizicij v arednjem veku. ■■ • • • Pa aaj ni šudol Od faliranili študentov v rujavih kutah ni dru gega pričakovati kot airovoat in neoteaanost, pomešajo z veliko porcijo oeebne nadutosti in po« ■uroveloeji in beetijalnostl. e e e * Mogoče se sirovi kutar nekega dne prepriča, da poštene alovenake matere in vdove niao tercijaN ke, ki s enim očeaom škilijo na le. senega avotnika, z drugim a^a katarja. s e s 4sjcrst se mogoče kutarska si-rovina poduči, da ima airovost ta. dl svoje meje, čeprev ta airovost tiči v kosti in ai domišljuje, ds vŽivs zaradi kute poeebnc privilegije. H Kiskotno je mišljenje patra, k je menjal že kute jeznih redov, kot- navadni človek menja srsj- ee, za to podtika tujJ! zvojim^if- njim nirkotnoet. • o o Po morali ev. Ligvorija se to vse vrši brez grehe, aaj gre ss rimsko bisago 1 Skupaj $16,000,000.000 Ogromna je glavnica, nalošene v zasebnih podjetjih sa ja^c naprave, a poseduje jo le mala aku-pina >judi. Od tega kapitala vlečejo m-preetano dividende, kajti ta industrija nikdar ne preneha ter d^ltlje vedno enako. Kako veliki eo' njih profit! eo-dimo že lakko po številkah, ki povode, od koliko vsote ao morali denar*« mogotci, lastniki javnih napra". plačati dobodninaki da vek. Davek so plačali od veete $4.300. «0.000. Od U vsote eo pta-feli približno M odetetkov za O-bratovijnje naprav, v čemur so * 1 ■ vračunan} vei njih etroški, drugo pa je dobiček. Da ee drušbe s jsvnimi napra-vapd združujejo r velike skupine ali trušte, lahko aodimo po tem, kako volike eo povsUfe nekatero in kako ee krči njih število. M North American Co. z Broad-wayja v New Yerku poaeduje jsf-ne naprave, ki služijo prebival-atvu vseh važnejših induatrijikih aredišč v Viaconeinu, Miaaouriju in Ohiju. Njenih naprav se po-aluŽuje nad 2,800,000 ljudi. Ti kompanija je naredila zadnje Isto ekoraj $19,000,000 čiatega pre-< fita, kar je toliko kot 36 odstotkov denarja, ki eo ga plsčali kon-zumentje sa poaluševanje javnih naprav. Kompanija je isdala po 10 odstotno delnice evojim lastnikom, drugo pa pripisala kapitalu na tak način,, dp jim ni treba plačati od dohodkov davka. "The Citiea Servioe Co.* »« Wall Strecta kontrolira električno silo in ressvetljsvo, električne Železnice ter umetni plin in olj« v 350 okrožjih e. 2,500,000 prebi- vsUtvom ln v 21 državah. 1921, ko je bila dopreeija, je kompanija zaslužila $81,000^». k-r jo šlo na delnice; druga leta kajpada še večji dobiček. Standard Oaa * Electric Co poslužuje ljudstvu s plinom, elektriko in ime električne šeleznire v 665 občinah ter zalaga 2J75.0U0 prebivalstva. Tej kompamji « je dobiček lanakega leta podvojil nad dobičkom predlanakega " ta. Pri javnih napravah, ki ao najbolj potrebne ljudstvu In jih rev iH aloj največ uporablja, mof«t ei še najbolj grabijo in adreiuje jo ae v močno orgnnisseijo m truste, da imsjo pod seboj jsvse naprave kar po voš državah. PROSVETA \VOU8TA. t9tS. Razne vesti Pdprit Jednsti Slovenki Naredit ambbiSki dolar osvaja svit. Kot Izvrstno zdravilo zaprabftvolnsrsnfiso U JtmlJlta Severa'« Točna in hitra . postrežbi* zmerne cene, to Je geslo poslovanja, radi ka-Urega je nal vaestreii- ■ko pognan ln prtposnan Slovenci v Ayorlkt. Nato llriklM «»«• ■ Ja-dranske Hanko ia vslm njenim podrolokam, kakor ludl mne-loletna dkuioja omogelaje nam isvrMtev veeh poslov /popolno sadovoljatvu na*lh rojaka*. JUaan radnlk poMIJaUV trn-fcijema t odi isplačUa potom "WaaJavn«a* ^ " tak« enega tadna, aa kar rolo-nama eea»a 11.00. Via«« akraalaJaiM pa 4* Balzol Priporočen u naznanilo. Ohiabolm, Mirti. — Fodvljon • lanice drultva "Lilija v vrtu", it. m H. N. P. J'> da a« udelelijo prihodnja aaj« dne 12. avgueta. 1'dalefitc a« vse! Na dnevne* re. dO imamo gtaeovenje o Inicljetiv-nih predlogih drultev It. 0«, M ln 03. Katera niete glaaovala *ad-nji mmer, pridite v nadel jo gotovo. Retifl imamo tndi droge pred i loge, tikajoče ao drultva. Heja ae 1h» vrllla r navadnih nroatoilh In prične ob dveh po poldne. — Ivaaa Kodre, PISKA MA POSTI v Chi<*agu imajo t Brna Kupovlč, it. 6SC. Marija Koto. it ftfit, Ko di« Kla. M. MU-hael Havano-vIČ. it 009, Hleve Holjačlč, it. 630. Koma dolM* na glavni polti a Adama ceste v veH « I za kuhanje piva doma SS- P*" aUblaala ia rasalb lanaev, K4. ml veai daaUvkae naredile pe p« ML to/no e vee kraje. Greeedjaer dajalne ialasatae daaao orlmarea pa-Si prt vedjlk aarodllm. M*te pa R^ertJ« tO« frank ogla*. ^ PROMBT MA VZMODU IN ZA PADU IfKMČUB USTAVLJEN Berlin, Nemčija. — Na rapadu In vakodu Nemčije je promet u-stavljen. Zapodna jK.renjska ko piaija je natavila promet no ea-padu aa osem dni, ker je nekdo vrgel bombo v Dueeaeldorfn. Na vghodn ao Mata vili promet Litvi-ni, ki ao saaedli M. mel, da Uko prisilijo Nemce. da iaroče mcm«-l eke ielesoiee Litviaooa. FRANK SAKSER state bank aa CoHleo* St-. Naar VavbJI.V. Lev Tolstoj: ^ Rodbinska sreča. DBUOI DEL. V*- r # , (Konec.) "In, ti imenujel io ljube te.., ekorevno je le muke9" vzkliknile sem. "Zakaj »i mi dovolil šive-ti v velikem »vetu, ko ie tl je zdel teko ikodljir zame, de ei »1 za radi njega (ftikratil svojo ljube-zeat" - "Ni ae zgodilo zavoljo sveta, drage moja," odvrnil je on. "Zsksj me nisi zvezsl, ubilLBilo bi bolje zs mene, mnego bolje, nego ds sem izgubila vse, ker me je osrečevslo. Bilo bi mi dobro, 1n obvsrovsl bi me vsake sremo-te." Zopet sem gorko zapis kale in pakrils lice. V tem hipu dospeli ste Ketre in Sofije, veeelo govoreči ln smejejo«, ns hlsdnik, ps opezivii ns ju, utihnili ste in urno odili. MoiČsls svs dolgo, jaz sem se Izpis ksls ia bilo mi je lolje pri »r^u. Ozrla sem se nanj. Sedel je g.svo podpirsje s roko ln videlo se je, kakor bi mi hotel odgovoriti na moj pogled, pa vzdibnil je le globoko in si sopet podprl glevo/Stopile eem k njemu ln prijela gs zs roko, na kar me ja zamišljeno pogledal. "Da," rekel je, kakor ki ugibel »noje misli. "Nsm vsem, posebno ps vsm lenaksm js neobhodno potrebno, de Izkusimo vse li vi jen je predno ge spoznsmo ;skušnji dru-«ih.v tem oslru ni smeti verjeti. Ti me ie tskrst v tistem zapslji-vem in pogubnem življenju nisi mogls rszumsti. Pustil sem te, ds gs ss trenutek okusil, ker uvidel, sem. ds nimsm prsvlee odvrsčsti ts, le tudi je zstae samega ts čss le dsvno minnl." * Zsksj si iivel z menoj in mi dovolil, ds sem tirala tako, sko si mo res ljubil?" potprsisla sem. "Zsto, ksr bi mi ne hotela in bi ml tudi ns mogls verjeti t morsls si ssms Izkusiti in izkušlls si..." "Modrovsl si vedno", dejsla sem, "in is tegs izvire, ds si me selo mslo ljubil." Umolknile sva zopet. "Grozna je tvoja trditev, s te-snifns" odgovoril je en, vatel in zale) aem in tje hoditi. "Da, res In v slučaju, da js pri vas premalo rojakov in nimate prilike dobiti toliko članov, ds bi dobili avtomobil, se potrudite za pisalnf stroj ali kaj drugega. Vsak ima priliko do dobitks kake nagrade, pa naj bo naselbina ie tako majhna. Glavni odbor je odloČil za naie konte-stante sledeče nagrade: Za pridobitev 200 novih članov—Avtom " " 3 " " Polletna naročnina na dnevnik Prosveta ali pa dve knjige K. M. f" " 2 " " Slo vensko-Angleška Slovnica ali ps ksterakoli knjiga rr u n. aa. ^ Gori navedeno nagrada valjajo tudi aa Mladinska oddelek, samo jo treba dvojno število otrok, ali dva otroka za enega člana,Ha ao dobi ista nagrada. Vpoštovajte to t Ta kampanja jo v veljavi od 1. junija pa do 30. novembra toga leta. Nagrada se bo dobila za vsa tiste nova člana in otroke, ki bodo spoznani spoeobnim za sprejem v teku tega časa. Udeleže so lahko kontesta posamezni člani ,in druitva kot celota. Druitvo j s opravičeno da*nagrade le, ča dobi v toku toga kontesta najmanj 25 novih -članov, posamezniki so pa opravičeni'do katoresibodi gori navedene nagrade, če dobe zahtevano število povih članov. Novopridobljeni Člani in otroki se itejejo samo enkrat, to je, za one pristople, katere dobi Član ln zahteva sa njih nagrado ssm, ne more dobiti n/grade za ravnoiste člane le drui* tvo. , / Poaobna ugodnost za nova druitva in organizatorje! -L Glavni odbor je nadalje sklenil, da vss nova druitva, ki aa ustanova tgkom te kampanje, dobe vse poslovne knjige brezplačno, in član, ki organizira novo druitvo, je opravičen do gorinavedene nagrade, če dobi potrebno Itevilo novih članov. „ ♦ Bratje in asatrs — H AJDI NA DEl