Leto XXIV.	fi	g	Šte vilka 10 9.
Naročnina za Ljubljansko Hra	TMbb	Jug	jSs/B jraj$	HB	Rm	BB	m|l	Uredništvo:	Ljubljana,
pokrajino: letno 70 lir (za Hp| BeI	vSmHWSa¥	Uf &Wtm Kffl M Ha	jfflBB—	Bfli	fgfl	Gregorčičeva ulica 23.1^1.
inozemstvo 75 lir), za */• jjjjf |q|	^Hr	w	VIHr	W	1HP	Uprava:	Gregar-
leta 35 lir. za 'U leta 17.50	U^va ul. 27. Tel. 47-6L
Ur, mesečno 6.- lir. Te- v	.	Rokopisov ne vračamo. ■ -
ŽS.SJ5»w Časopis za trgovino, Industruo. obrt m denarništvo	niclT ASSU fi£53.
Uubtiana, torek 4. novembra 19 41 -XX	Cena	0*60
Praznik varčevanja
Le mimogrede so se letos spomnili listi dneva varčevanja, ki se je že leta praznoval 30. oktobra. In vendar bi bilo sedaj še posebno potrebno, da bi opozorili ljudstvo na potrebo varčevanja in nalaganja denarja v hranilnice. Kajti jasno je, da je pri vsem pomanjkanju denarja, ki ga občutijo nekateri, vendarle denarja med ljudmi mnogo.
Ta preobilica denarja pa je za celoto koristna samo takrat, kadar se denar zbira v denarnih zavodih, ki skrbe, da ne leži denar neplodno pri ljudeh ali da se ne uporablja na škodo oelote. Ravno zato je potrebno baš v sedanjih časih posvečati varčevanju prav posebno pažnjo. Vsi moramo gledati na to, da služi denar celoli, da je zbran v denarnih zavodih za razne investicije in za pospeševanje zasebne podjetnosti.
Jasno je, da z zbiranjem denarja prevzemajo tudi denarni zavodi veliko odgovornost pred javnostjo, da bodo denar res dobro in v korist celote uporabljali. V denarnih zavodih zbrani denar ne sme služiti le denarnim zavodom, temveč ta denar mora oplajati vse gospodarsko življenje in pripomoči k povečanju proizvodnje. Posebno v današnjih dneh, ko nastajajo vedno nove potrebe, je pobuda večje proizvodnji© nujno potrebna.
A še iz drugega razloga je danes varčevanje nujno potrebno. Varčevanje je najbolj zanesljivo sredstvo proti inflaciji. Zato ni nič čudnega, da nekateri že naravnost zahtevajo uvedbo prisilnega varčevanja. V nekaterih državah je prisilno varčevanje deloma tudi že uvedeno in se je izkazalo kot vseskozi koristno.
Pomen varčevanja je v njegovi socialni, gospodarski in javni koristnosti in zato je potrebno, da se javnost spominja dneva varčevanja in da se varčevanje sistematično propagira. Ne zaradi denarnih zavodov, čeprav so nam ti nujno potrebni, tudi ne zaradi javnih institucij, temveč ker je- vse gospodarsko življenje odvisno od množine zbranega in za koristne namene razpoložljivega denarja. Usoda slehernega človeka je odvisna tudi od tega, koliko razpoložljivega denarja je zbrano v denarnih zavodih, ker ta množina denarja določa tempo gospodarskega življenja. Da zvišamo življenjsko ravan, zato je potrebno, da propagiramo varčevanje in zato se spominjamo dneva varčevanja.
Naročajte in širite .Trgovski list"!
Turški monopoli
V Turčiji je šest monopolov: tobak, alkohol, sol, razstrelivo in Prožje, vžigalice in vžigalniki ter pralne karte, ki so dali lani državi nad 45 milijonov turških funtov.
Lanski pridelek tobaka je bil i'4.000 ton in se je od tega kon-sumirala doma več ko ena četrtina.
Monopol na alkohol je bil uveden v novi Turčiji. L. 1924. je bil prepuščen neki poljski družbi, poseje pa ga je prevzela država. Lani je imela od njega nad 14 milijonov funtov dohodka. Vinograd-
ništvu in vinarstvu posveča država veliko skrb, omejuje pa potrošnjo žganja.
Monopol na sol je dal lani državi 6 milijonov funtov, notranji promet pa je dosegel 177.776 ton soli. V normalnih časih se je naj-
V zadnjem >Reichu« piše <dr. Alfred Frankenfeld iz Hamburga o čezmorskem trgovcu.
Uvodoma se spominja monografij, ki so jih v zadnjem času izdale velike hanseatske tvrdke o svojem delu. Po pravici so te tvrdke na svojo zgodovino ponosne, ker morejo še danes služiti njih dejanja za vzor.
Posebno težavne razmere za nemško čezmorsko trgovino so nastale po svetovni vojni. Vse stare zveze so bile uničene in vse delo se je moralo pričeti znova. In začelo se je. L. 1924. so se nemški čezmorski trgovci odpeljali v London, da si pridobe opustošene in zapuščene: plantaže v Kamerunu. To je bil začetek velikega kolonialnega podjetja, ki je oskrbovalo kasneje vso Nemčijo z bananami. Tudi časi kompenzacijskih kupčij in vodenega gospodarstva niso bili ugodni za čezmorsko trgovino. Toda tudi v teh nepripravnih časih niso veliki trgovci v Hamburgu in drugih velikih pristaniških mestih prenehali s svojim delom in dosegli so tudi uspehe. Dr. Frankenfeld opozarja zlasti na dve pomembni zaslugi teh velikih trgovcev: za ceno težkih osebnih in poslovnih tveganj so zopet zgradili nemško čezmorsko trgovino, nadalje pa dokazali narodno gospodarsko potrebnost in življenjsko sposobnost nemške čezmorske trgovine. Pri tem so ti veliki gospodarski možje dostikrat tudi odločno nastopili proti birokratičnim zahtevam in proti omejevanju za čezmorsko trgovino nujno potrebne poslovne svobode. Prosta pot za čezmorskega trgovca — to staro geslo je ostalo v veljavi. Da se mora ta prosta pot ohraniti tudi v soteski kontingentiranega gospodarstva, je bila sama po sebi razumljiva zahteva. Da se mora prilagoditi od državne' politike predpisanemu tiru, pa je bila nacionalna dolžnost.
Priznanje slednjega načela nikakor ni bilo lahko, ker je od nekdaj bila navada, da gre trgovec izpred državne zastave. Zgodovina hanseatskih mest nudi v tem oziru obilo primerov. Trgovci so naprej pripravljali kasnejše državne osvojitve. Za trgovce, ki so se zavedali svoje tradicije, ni bilo lahko spremeniti svoje dosedanje poslovanje in se podrediti državnemu vodstvu tudi v zunanji trgovini. Nemški veliki trgovci pa so imeli smisel tudi za to zahtevo in si prizadevali, da svojo poslovno aktivnost še povečajo tudi v kontaktu z nadrejenimi narodnogospodarskimi interesi. Ko se je ta doba še razvijala, je izbruhnila sedanja vojna in zopet so bile raztrgane stare zveze. Vendar pa ja bil sedaj položaj drugačen ko 1. 1914. Že dolgo pred vojno so namreč nekatere tvrdke iz previdnosti del čezmorskih poslov preuredile na zveze po suhem.
več soli iz Turčije izvažalo na Japonsko.
Monopol vžigalic je bil nekdaj za 10 milijonov zlatih dolarjev prepuščen Kreugerjevi družbi, a ko je ta propadla, ga je prevzela neka domača družba. Monopol
Ni pa ta preusmeritev trgovinskih zvez edini izgled za bodočnost hanseatske čezmorske trgovine. Popolna sprememba kontinentalnega gospodarskega prostora je odprla mnogostranske poslovne možnosti. Pri tem pa je pravilno, da je tudi tu država vodilna in da pomaga trgovcu pri njegovem udejstvovanju. Kajti izkušeni trgovci se vedno iščejo. Gospodarsko izkoriščanje velikanskega vzhodnega prostora je ravno za čezmorskega trgovca naloga, ki je največjega pomena. Kdor je znal zgraditi in vzdržati čezmorsko trgovino v daljnih deželah in v najtežjih razmerah, ta ima brez dvoma tudi sposobnost za gospodarskega organizatorja velikega formata. Vse velike sposobnosti, ki so odlikovale od nekdaj hanseatske čezmorske trgovce, morejo tudi sedaj postati koristne za obnovo in dvig gospodarstva v vzhodnih deželah. Pa tudi kupčija sama more dobiti trdna tla v vzhodnih deželah. Čez-
»Das Reichc piše med drugim: V svoji mednarodno priznani nevtralnosti je uživala Švica v vojnih letih 1914.—1918. razne prednosti, med katerimi je bil najvažnejši tujski promet na oni stopnji, ki so jo vojne razmere sploh dopuščale. Bogastvo male, od prirode z lepoto zelo bogato, z blagom pa le pičlo obdarjene dežele ima seveda tudi svoj izvor v pridnosti, spretnosti in varčnosti prebivalstva, je pa vendarle predvsem odvisno od množic tujcev, ki iščejo in najdejo v Švici vsako leto pri-rodne krasote, oddih, zdravje in razvedrilo. Višek tujskega prometa je zaradi tega že od nekdaj gospodarski cilj vseh Švicarjev, ki so tudi v začetku sedanje vojne upali, da bodo imeli koristi od svoje nevtralnosti in da bodo kakor nekdaj prihajali tujci tudi iz držav, ki se vojskujejo.
Ko je Italija stopila v vojno in je bil zlomljen francoski odpor, je bilo takih nad konec, kajti vse švicarske mejet so bile obdane od ene same vojne stranke, ki seveda še tako nevtralni deželi tudi v tujskem prometu ne more dajati koncesij, ki niso popolnoma v skladu z vojnimi ukrepi in vojnim gospodarstvom.
Švica težko pogreša velike dohodke od tujskega prometa, ki so v mirnih časih samo od tujcev iz inozemstva dosegali letno po 300 do 350 milijonov švicarskih frankov. L. 1937. je bilo turistov iz inozemstva še nad 1.6 milijona, lani pa samo še okrog 130.000. Že te številke dajo sliko težkega položaja švicarskih velikih gostinskih obratov, v katerih sta inve-
smodnika in razstreliv so imeli nekdaj v zakupu Francozi, pozneje pa ga je prevzela država, ki ima od njega le skromne dohodke.
Monopoli spadajo v področje ministrstva za carine in monopole, ki je bilo ustanovljeno 1. 1931.
morski trgovec je delal vedno z različnimi predmeti in na zelo različnih trgih. To svojo elastičnost in to svojo gospodarsko prakso bo zlahka uveljavil tudi v vzhodnih deželah.
Pota za vključitev in preusmeritev so različna. Včasih zahtevajo zastavitev lastne osebe, včasih vsega podjetja. Nikdar pa niso brez rizika, nikdar se ne more izključiti 'osebna odgovornost trgovca, ki naj se vključi ali preusmeri. Brez tveganja ni čezmorske trgovine.
Ker pa je sedaj država, tako zaključuje dr. Frankenfeld svoj članek, omogočila, da se prednosti in sposobnosti čezmorskega trgovca v novih prostorih na vzhodu popolnoma uveljavijo, je gotovo, da čaka čezmorskega trgovca še velika bodočnost. Seveda pa ni sedaj naloga čezmorskega trgovca samo epigonska, temveč prav tako velika, kakršno so izvedli oni možje, ki so ustvarili veliko zgodovino hanseatskih mest.
stirani 2 milijardi švicarskih frankov. Notranji turizem se je sicer dvignil, ne more pa nuditi izhoda iz težkega položaja, ki se vidi tudi v prezadolžitvi mnogih gostinskih obratov ter v zelo skrčenem prometu privatnih železnic. Promet švicarskih zveznih železnic je ostal na primerni višini samo zaradi tega, ker je bil v največji meri skrčen promet z motornimi vozili.
Med vojno se položaj švicarskega turizma ne bo dal spremeniti, »Das Reich« pa svetuje, naj bi se že zdaj pripravljale spremembe, ki bodo potrebne po vojni. Švicarski tujsko-prometni uradi naj bi predvsem uravnali svoje delovanje po poreklu inozemskih turistov, ki jih je bilo pred vojno iz nemških dežel nad 50%, iz Italije 7%, iz Francije nad 20%, iz Anglije in USA pa samo okrog 12 odstotkov.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«,
kos 88., z dne 1. novembra je objavil: Naredbo Vis. Komisarja o predpisih za promet in gostinske obrate (nihče ne sme iz hiše v Ljubljani od 21. do 5. ure, v drugih krajih od 20.30 do 5., gostinski obrati pa se morajo zapreti ob 20.30, oz. ob 20.) — Naredbo o preureditvi vseučiliških društev ter naredbo o najvišjih cenah za kondenzirano mleko.
Poravnajte naročnino!
Finančni minister o kritju vojnih izdatkov
Generalni proračunski odbor Zbornice fašijev ip korporacij jp imel v Rimu te dni svojo sejo, katere so se udeležili tudi finančni minister Thaon di Revel, Ktirje državni podtajniki ter predsednik zakonodajne komisije Oboroženih sii. Komisija je (odobrila štiri ukrepe glede finansiranja vojnih izdatkov za vojsko, piornarico n* za Italijansko Afriko. Odobrena je bila nova emisija zakladnih bonov 1950.
Finančni minister je. ppročal, da so se izredni izdatki v višini 76 milijard za dobo od 1. julija J940 do 8. oktobra 1941 krili v glavnem z izrednimi sredstvi, in sicer s čistim dobičkom dveh emisij zakladnih bonov, ki je dal nad 34 milijard, z dohodki običajnih zakladnih bonov v višipi okrog ^1 milijard ter z d-rngipp izrednimi dohodki.
Ureditev poslovanja bank v novih pokrajinah
V soboto se je v Rtmp sest»l pod predsedstvom Dueeja odbor ministrov za varčevanje in kredit. Odbor je najprej prouči} podatke o bankah, ki delajo «a ozemlju, ki je bilo od bivše Jugoslavije priključeno k Italiji. Potepi je proučeval vprašanje oi&apjzacije kredita na področju bank, ki spadajo pod njegovo direktno koptroto, tec ugotovil smernice, po katerih bo treba uvesti nov red n^ potju* bančništva.
Poleg tega je odbor odobril izdajo 550 milijonov Ijr obveznic za javne zavode. Nadalje so bila odobrena nekatera zvišanja glavnic bank in številnih industrijskih družb, ki so važne zg državno obrambo. Odbor je zaradi lažjega finansiranja vojnih izdatkov odobril Zavodu za industrijska finansiranje zvišanje glavnice od 100 na 300 milijonov lir.
Končno je odbor odobril sodelovanje Nacionalne banke pri usfct- ’ novitvi nove gledališke družb.' (Ente Teatrale Italiano).
Romunsko olje za Francijo
Nedavno so nekateri iohitinsfei listi poročali, da se bo pp več ko enoletnem zastoju spet pošiljalo zemeljsko olje iz Romunije v Francijo. V kratkem so bile take vesti potrjene z objavo, da je mod Romunijo in Francijo sklenjena nova pogodba o dobavah zemeljskega olja.
Prejšnja taka pogodba je dmeka nenavaden potek. V *%četku februarja 1. 1936. sta se Romunija m Francija pogodili o zamenjavi romunskega olja in izdelkov francoske industrije, ki služijo predvsem vojnim svrham. Francija je izvajanje pogodbe j)overila družbi Petro-fina in kmalu je v gospodarskih in političnih krogih postalo iipe te-družbe nekakšen pojem slabe is nesolidne kupčije. Romuni so se pritoževali, da so odkupne cene olja prenizke in da jemlje Petro-fina nalašč samo surovo, nepredelano olje, da vzame tako ves zaslužek romunskim rafinerijam in raznim drugim obratom.
Med velikimi političnimi in vodnimi dogodki poleti 1. 1040. so Romuni dobave olja ustavili in pogodba, ki je bila sklenjena za 12 let, se je sama razdrla. Po romunski in nemški sodbi je nova pogodba za Romunijo ugodna »Siidost-Echo« tudi zatrjuje, da je' v skladu z novim gospodarskim redom v Evropi.
Naloge nemškega čezmorskega trgovca
Na vzhodu ie njegova bodočnost
Šviea brez tuiskega
prometa
Stran 2.
>TRGOVSKI LIST«, 4. novembra 1941-XX.
Štev. 109.
Skrb Italije za matere in otroke
Zadnja številka rimske revije >l)ocumenti di vita ltaliana« kaže nazorno v besedi in sliki, kako skr hi italijanski režim za matere in otroke. Vsa številka je posvečena socialni in zdravstveni zaščiti matere in otroka, ki se udejstvuje v ustanovah »Case della Madre e. del Bambino dell’Opera Nazio-nale Maternih e Infanziac. V teli ustanovah uživajo vso pomoč matere, ki čakajo na ivorod, otroka )!>a spremlja skrbno vodstvo organizacij in zavodov od rojstva do šolskih vrat. Revijo dičijo pestre, j. umetniškim okusom izbrane fotografije, med katerimi so najlep-še one, ki kažejo gojenčka v spalnicah, jedilnicah ter na igriščih deških zavetišč.
Isjemti namenu služi tudi knjižica: Maria Castellani »Italijanska 7.t na«, ki obsega med drugimi tudi naslednja mično ilustrirana poglavja: Žene v Mussolinijevi dobi, Žensko delo, iPravni položaj ita.lijanske žene v zakonu, Pomoč ženam v kolonijah, Zena in vojska. Knjižica je izšla tudi v slovenščini.
Predpisi
o porazdelievaniu tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
V zvezi z okrožnico Visokega Komisariata z dne 24. X. 1941-XIX, št. 4716/27 v gorenji zadevi se pojasnjuje še sledeče:
1. Obrazci za inventar se že razdeljujejo.
2. Ukine se prosta prodaja za predpostcljnikc in preproge za tla; nadalje za torbe za toaletne predmete, popotne torbe, aktovke, torbe in torbice za dame, ako so ti predmeti iz kože ali usnja.
Ker navedeni > predmeti niso vsebovani v obrazcu za inventar, naj jih stranke posebej prijavijo z navedbo števila ali površine v kvadratnih metrih Zbornici za TI, kadar bodo predložile izpolnjene obrazce za inventar.
3. Zaradi uvedbe nakaznic za izgotovljene kožuhe je trgovina s kožami, določenimi za krznarstvo, dopustna le med producenti, trgovci in izdelovalci oblačil.
Prodaja navedenih kož občinstvu je prepovedana do vstopa v veljavo nabave po oblačilnih nakaznicah.
4. Produkcijske tvrdke in trgov-
Irgovinskl register
ci na debelo, katerim je v smislu razpisa Visokega Komisariata z dne 26. X. 1941-XIX, VIII štev. 4716/45-1941 prepovedana prodaja tkanin iz volne in iz bombaža, čistih in mešanih z volno ali bombažem v izmeri nad 20%, morajo prijaviti Zbornici za TI po svojih združenjih količino navedenih tkanin, ki so v njih posesti z navedbo, koliko je od te količine namenjeno za izvoz, za vojaška naročila, oz. za notranji konsum.
Visoki Komisariat bo izdal odredbe glede namembe tega blaga. *
Tudi vzorci za obrazce registrov v smislu naredbe Visokega Komisariata z dne 9. X. 1941-XIX, št. 123 se že razdeljujejo po Zbornici za TI.
Ljubljana, 31. oktobra 1941-XX. Visoki Komisar: Einilio Grazioli. *
Združenje trgovcev v Ljubljanski provinci prosi vse gg. trgovce, da čim prej vrnejo izpolnjene obrazce za inventar.
Iz italijanskega gospodarstva
Določbe italijansko - nemškega kliringa so razširjene na ozemlja bivše Jugoslavije, ki so priključena Nemčiji, Italiji in Albaniji. Plačilni promet s temi ozemlji se s takojšnjo veljavnostjo izvrši ne glede na čas zapadlosti terjatve pTeko italijansko-nemškega klirin ga; če dolžniki še niso izvršili vplačil v bivši nemško-jugoslovan-ski ali italijansko-jugoslovanski kliring. Stare dinarske terjatve se preračunavajo po tečaju 100 din 38 lir = 5 mark.
Italijanske državne ccste ter ceste, ki so bile že priznane za dr »žavjie, a še niso prišle pod državno upravo, so merile lani sku paj 21.008 km, 1. 1939. pa 20.867 kilometrov. Od teh je bilo 13.223 zaščitenih in 6881 običajnih ma kadamskih cest.
Zaradi italijanskih odredb i prometu zlatnine in draguljev opozarjajo nemški listi potnike, ki po lijejo v Italijo, da morajo pri vstopnih carinarnicah do povratka deponirati svojo zlatnino in dragulje, najbolj priporočljivo pa je, da zlatnine in draguljev sploh ne nosijo s. seboj.
Blok stanovanjskih hiš so v Turinu izročili namenu za jubilejno proslavo rimskega pohoda. Nove hiše so okrog. Kraljevega parka, v kratkem ,pa bo tam zgrajena še ena skupina, v kateri bo 130 družinskih stanovanj. Ob proslavi so ■odprli tudi monumentalno poštno palačo.
Cene novega olivnega olja je krile ti jsko ministrstvo posebej določilo za producente, za veletrgo vino in za nadrobno potrošnjo. Ce -n«"za nadrobno potrošnjo so različne po pokrajinah ter znašajo: xa’ najfinejše olje od \5 do 15.75, »a fino od 14.10 do 15 ter od 13.60 do 14.50, za navadno pa od 13.60 do 14:30 lire za liter. Te najnižje cette veljajo samo v Sardiniji, Siciliji, Lukaniji in Kalabriji.
|)lagodati ugodnega ribolova so
uživala letos vsa ribiška naselja ob Tržaškem zalivu. Posebno dober lov bo imeli križanski ribiči, ki imajo največje in najboljše ribiško brodovje. Najbolj izdaten je hil lov sardel, slabše pa se je ob nesel lov na tune. Največ ribiškega plena so pokupile tovarne konserv.
Reja kuncev igra že' važno vlogo jpri prehrani prebivalstva Italije. Kakor poroča »Eco di Roma<, zre-de v Italiji na leto že do 60 mili jonov mladih kuncev, kmalu pa bo število naraslo na 100 milijonov, ker se posveča reji kuncev vedno večja pozornost.
Naivišie cene za kondenzirano mleko
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Prodajne cene za kondenzirano mleko se določajo takole:
na debelo, brez mestne užitnine: za 1 zaboj z 48 škatlami po 880 g lir 634.50, za 1 zaboj z 48 škatlami po 385 g lir 301.30,
na drobno v Ljubljani, vštevši vse davščine: škatle po 880 g, za vsako škatlo lir 15.60, škatle po. 385g, za vsako škatlo lir 7.40.
Prodajalci morajo izvesiti cene v prodajalni na dobro vidnem mestu.
Člen 2. — Okrajna načelstva lahko določijo cene iz prednjega člena sorazmerno niže; vse morebitne spremembe navzgor pa se smejo odrediti le po predhodni odobritvi Visokega Komisarja.
Člen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po predpisih uredbe o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 4. — Ta naredba stopi \ veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra jino.
Ljubljana, 30. oktobra 1941-XX
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Einilio Grazioli
Problem bukovih gozdov na Slovaškem
Slovaška spada že od nekdaj med pičlo obljudene in močno pogozdene dežele. Ker pa v tej deželi pred 60. leti ni bilo železnic in tudi ne dobrih deželnih cest, ni bilo dolgo mogoče misliti na uvedbo smotrnega gozdarstva in lesnega gospodarstva. Tako so postali za Slovaško razsežni bukovi gozdovi velik problem, ki ga »In-ternationaler Ilolzmarkt« med drugim opisuje takole:
Pred 1. 1890., ko so začeli urejevati železniške zveze, in tudi dolga leta pozneje, se je izseka-valo slovaško gozdovje po industrijski in obrtni potrebi ter zahtevi najožje in najbližje okolice. Pri tem je prišlo najprej in najbolj na vrsto drevje iglavcev ter hrast in jesen, bukev, ki je bila že od nekdaj najbolj močna v slovaškem gozdovju, pa se je raz-rastla na posekanih predelih ter si tako osvojila 70% vsega deželnega gozdov ja. Tudi madžarski gozdarski zakon od 1. 1879. je k temu pripomogel, ker so bile odbrane za izvoz le najboljše vrste lesa. Tako so postali razsežni bukovi gozdovi veliko breme za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Slovaške. Bukov les se je uporabljal le za kurjavo in njegovi transporti na razdalje čez 100 km se sploh niso izplačali.
Vse slovaške doline vodi jo v ve liko madžarsko ravnino, ločijo jih pa visoka gorovja, in ker so bile železniške proge usmerjene proti Madžarski, je razumljivo, da so posestniki velikih bukovih gozdov
Gospodarske vesti
svojo posest .zanemarjali, ker jim je bilo mogoče iz nje prodajati in odvažati les samo za kurjavo.
Po vojni 1. 1918. je bilo v Za padni Evropi občutno pomanjka nje lesa, lesne cene so se dvigale. Slovaška pa pri teni ni imela koristi, ker ni bilo direktnih železniških zvez z zapadom im ker je dobivala industrija Češke in Moravske les iglavcev tudi brez ca rine iz sosednih dežel, dočim so cene bukovega lesa tako padale, da so postali do malega vsi gozdovi pasivni.
Problem slovaških bukovih gozdov je ostal nerešen 20 povojnih let, čeprav so se odprle nekatere železniške zveze z zapadom. Bukev se je rarzrastla neprirodno celo v gozdovih nad 1000 m nadmorske višine in je bilo drevje tam tako kržljavo, da ni dosti presegalo navadnega grmovja
Sicer zelo pozno, a še ne prepozno je prišlo do selekcije v slovaškem gozdarstvu. L. 1920. je prišlo na bukovje nad 57% vsega slovaškega gozdovja i1' so bukove šume obsegale nad 800.000 ha, lani pa se je obseg bukovih gozdov skrčil na 433.000 ha, kar je blizu 32% vsega slovaškega gozdovja Šele lani in letos je bilo preprečeno, da bi se bukev razrastla na goljavah, in pri vseh pogozditvah se skrbno iz/bira vrsta drevja. Iz gorskih gozdov je bukev že iz podrinjena, kar je pač dober začetek ugodne rešitve problema prevelikih in nerentabilnih bukovih gozdov na Slovaškem.
Vpisale so sc naslednje izpre-membe in dodatki: »Gorjane«, lesno podjetje, družba z o. z., Gorje pri Bledu. Izbriše se poslovodja Franc Kobenter, vpišeta pa se poslovodji Rihard Schwinger, namestnik gl. ravnatelja Ljubljanske kreditne banke in Viktor Senica, predsednik lesnega oddelka Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode. Spremenila se je družbena pogodba ter prenesel sedež družbe v Ljubljano.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani, ]K>družnica v Novem mestu. Besedilo firme se glasi odslej: Ljudska tiskarna in knjigarna, družba z o. z., podružnica v Ljubljani. Besedilo firme tudi v italijanščini.
Herman Schonburg-Waldenburg, Marof, p. Stani trg pri Ložu. Obratni predmet: parna žaga in trgovina z lesom. Besedilo tvrdke tudi v italijanskem in nemškem jeziku. Sedež tvrdke: Snežnik, občina Stari trg pri Ložu. Obratni predmet odslej: Lesna industrija.
Iz zadružnega registra
Iz upravnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani so se izbrisali: Oton Detela, dr. Stanko Kovačič, Anton Soršak, Ivan Ažman, Ivan Grad in Lovro Petovar ter pooblaščenec Mravlje Milan, vpišejo pa se naslednji novi člani upravnega odbora: Ivan Pucelj, minister v p., Milan Mravlje, geometer, Martin Bajuk iz Božjakovega, Ivan Glo-bevnik iz Škocjana pri Mokronogu, Alojzij Saje v Žabjeku in Josip Verbič, Vrhnika. Vpisalo se je tudi naslednje italijansko besedilo zadruge: Societ& agraria di Lubiana, cooperativa con garanzia limitata.
Električno gospodarstvo Slovaške
»Sudost-Echo« navaja, da je bilo na Slovaškem 1. 1918. samo 75 občin z električno napeljavo, vsej deželi je bilo kakih 16.000 odjemalcev električnega toka, vsa letna potrošnja električne energi je pa je znašala okrog 15 milijonov kWh. L. 1940. se je elektrifikacija razširila na 841 občin, letna potrošnja električne energije pa na 450 milijonov kWh. Na Slovaškem se sicer ne izvajajo uspešni načrti kakih petletk, vidi pa še,
Za nove gospodarske svetovalce
so bili imenovani na podlagi zakona o gospodarskih svetovalcih gg.: dr. Ivan Bonča, France Jeglič in dr. Vlado Valenčič.
Hrvatsko-italijanska trgovinska delniška družba se je ustanovila v Zagrebu. Družba se bo bavila z uvozom in izvozom na podlagi trgovinske pogodbe med Hrvatsko In Italijo. Delniška glavnica družbe znaša 2,5 milijona kun.
Po dogovoru med Italijo in Nemčijo se cena premoga, ki ga dobavlja Nemčija Italiji, do konca leta 1942. ne bo zvišala.
Hrvatska bo dobila, kakor poročajo iz Zagreba, 37,5% vseh tovornih in 35% vseh potniških vagonov'bivših jugoslovanskih železnic.
V Bjelovaru namerava hrvatsko kmetijsko ministrstvo postaviti veliko mlekarno s kapaciteto predelave 30.000 litrov mleka na dan v mlečne izdelke. Stroje za mlekarno bodo naročili pri škodovih zavodih.
Železniška milica, ki bo nadzorovala ves promet po hrvatskih železnicah, se je ustanovila na Hrvat-skem.
Zagrebška občina je prevzela Stu-biške toplice, kjer bo uredila okrevališče za mestne nameščence.
Nakaznice za surovo maslo bodo uvedli v Zagrebu.
Zagrebška občina je vzela v zakup tovarno za suhe mesne izdelke v Vrbovcu.
Ležarina in stojnina je bila na hrvatskih železnicah zvišana za 100%, da bi se pospešilo razkladanje blaga, že prej pa je bil zaradi pomanjkanja vagonov skrajšan nakladalni in razkladalni rok.
Beograjska občina je znova opozorila prebivalstvo, da čim bolj varčuje z električnim tokom.
Novo kolodvorsko poslopje bo v kratkem v Beogradu izročeno v promet. Čakalnica ima prostora za 1000 oseb. Gradbeni stroški so znašali 3 milijone din.
Nove cene za meso je določil Di-ris za Beograd takole: goveje meso po 34 din, ovčje pa po 22 din za kg.
Izdaja oblačilnih nakaznic se je v Beogradu zakasnila in je zato še nadalje prepovedana vsaka prodaja tekstilnega blaga.
Novi vojni pribitki so bili s 3. novembrom uvedeni na Sp. štajerskem, in sicer za tobak 50% cene v maloprodaji, od penečih vin 3 marke in od penečega sadjevca poldrugo marko od steklenice, žganje se je podražilo za 1 marko pri litru.
Pridobitnih oseb je bilo v Nemčiji po zadnjem štetju 39,8 milijonov, od katerih je pripadalo 16,5 milijona ali 41.5% na industrijo in obrt, 10,8 mil. ali 27,1% na kmetijstvo in gozdarstvo, 6,9 milijona ali 17.3% na javno službo, 4.1 milijona ali 10,3% na svobodne poklice in 1,5 milijona oseb na hišno gospodinjstvo.
Velikonemška zveza proizvajal-
kar ie zelo važno, da sledi vsake- cev fosfatov se je ustanovila v Ber-mu večjemu električnemu obratullinu- Zvezi Padalo vsi slavni v kratkem nekaj novih. Prva ve lika hidrocentrala je bila ustanovljena 1. 1939., za 14 novih takih obratov pa so napravljeni načrti. Prva hidrocentrala proizvaja letno 80 milijonov kWh.
Denarttv o
Bolgarske ljudske banke
Bolgari uživajo sloves zelo varčnih ljudi in v redko kateri deželi
linu. Zvezi pripadajo vsi glavni proizvajalci.
Koncentracija nemške filmske industrije pod državnim vodstvom bo v kratkem dovršena.
Turška vlada razpravlja o poenostavitvi uvoznih formalnosti.
V Bornholmu na Danskem bodo znova začeli kopati premog. Zaradi velike globine, v kateri se tu nahaja premog, so prenehali pred leti s kopanjem premoga, ki je sicer znan kot prvovrsten. Nemški strokovnjaki so že prišli v Born-holm, da pripravijo vse potrebno za kopanje premoga.
Prodaja premoga na nakaznice e zadružništvo tako močno razvito je bila s 1. novembrom uvedena v
kakor v Bolgariji. V bolgarskem zadružništvu zavzemajo zelo važno mesto tudi ljudske banke. Prva taka banka je bila ustanovljena l. 1903., 1. 1918. jih je bilo 38, 1. 1930. že 156, lani pa 322.
Po organizacijski pripadnosti so bolgarske ljudske banke razdeljene na tri skupine: na zvezo ljudskih bank, na zvezo narodnih zadružnih bank ter na državne kmetijske zadružne banke. 322 ljudskih bank šteje 259.839 čla nov, lastnih denarnih sredstev 1101,23 milijona levov, hranilnih vlog 3631,96 milijona levov, posojil pa 3206,52 milijona levov.
V zvezi narodnih zadružnih bank je 212 denarnih zavodov, ki imajo 149.602 člana, državnih poljedelskih zadružnih bank pa je 12, ki imajo skupaj 16.336 članov, #
Bankovcev po 20 in 10 din ni
nihče na Hrvatskem dolžan sprejeti v večjem skupnem znesku ko fca 100 kun, drž. uradi pa ne za več ko 250 kun.
Belgiji.
Romunski pridelek tekstilnih rastlin
Letošnji pridelek tekstilnih rastlin v Romuniji bo srednji. Po cenitvi gospodarskega ministrstva bo pridelek konoplje blizu 4000 kg na hektar, lanu pa od 1200 do 1500 kg na hektar, dočim se da zaradi neugodnih vremenskih razmer pričakovati od 1 ha samo 800 kg bombaža.
w .'TO.rafi
Ze v 24 urah
barva, plesira in komično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon it. 22-72.
Izdajatelj
j »Konzorcij Trgovskega li.ta«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d.,
njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani