90 Glasnik SED 59|1 2019 Knjižne ocene in por očila T eja T ur k* Folklorna skupina Val Resia je ob 180-letnici delovanja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo v Špe- tru izdala zgoščenko z naslovom Rezi- ja vësala. Folklorna skupina je namreč prvič organizirano nastopila pred 180 leti, oktobra 1838, ob obisku cesarja Ferdinanda v Vidmu. Omenjeni nastop štejejo za začetek delovanja skupine, ki je bila formalno ustanovljena šele leta 1964. V duhu obletnice so v letošnjem letu pripravili več posebnih dogodkov, med katerimi je tudi aprilski nastop folklorne skupine na ZRC SAZU, s katerim so se sodelavcem Glasbeno- narodopisnega inštituta ZRC SAZU zahvalili za raziskovalno delo, ki so ga opravili v Reziji. Prve terenske razi- skave v Reziji so, sprva v sodelovanju z italijanskimi raziskovalci, opravili le- ta 1962. Med letoma 1962 in 1996 so v vaseh Ravanca, Bila, Liščaca, Osoja- ne, Korito, Solbica in Učja posneli del glasbenega, pripovednega in plesnega izročila in ga shranili v Zvočnem ar- hivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. S svojim delom so po- magali ohraniti in celo obuditi prakse ljudskega izročila v Reziji in jo s tem postavili na kulturni zemljevid. Nova zgoščenka Rezija vësala ima na- slova tudi v italijanskem – V al Resia in allegria – in angleškem jeziku – Mer- rily Resia Valley. V treh jezikih – slo- venskem, italijanskem in angleškem – je tudi kratko spremno besedilo k zgoščenki, na kateri je zbranih 18 pe- smi in viž. Preteklost in sedanjost ljud- skega izročila se stikata med starejšimi in novejšimi pesmimi in vižami v iz- vedbi dud, značilne rezijanske inštru- mentalne zasedbe s citiro in z bunkulo ter v lanskem letu ustanovljene ženske vokalne skupine. Prav tako kot glasbe- ni izbor je raznolik časovni razpon na- stanka izbranih posnetkov; poleg teh, ki so jih člani folklorne skupine posne- li za novo zgoščenko, so nanjo uvrstili tudi posnetek, že objavljen na zgoščen- ki folklorne skupine Val Resia I love cïtira (2008) in posnetek inštrumenta- lista Giovannija Floreanija z zgoščen- ke Europa – I Luoghi della cornamusa (2004), pet objavljenih pesmi oziroma viž pa so v letih 1962, 1966, 1967, 1968 in 1996 v Reziji posneli razisko- valci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Zgoščenko uvede ena najbolj prepo- znavnih rezijanskih pesmi Lipa ma Marica, tokrat v izvedbi dud, ki naj bi v Reziji prevladovale pred obstojem violine. Sledi ji osem inštrumental- nih viž, pet pesmi in tri vokalno-in- štrumentalne skladbe, med bolj splo- šno znanimi so na primer Lipa ma na Banerina, Černi Potök in Da lipa ma poslala mës. V knjižici zgoščenke so dodana besedila štirih pesmi v rezijan- ščini (Köpicä nu Mali Dul, Roä Roji- cä, Won s te Höre, Lisïca ta Fasalawa). Glasbeni izbor zaokroži vrisk pevk, t. i. zajuhuhüknut, kar so tradicionalno izvajale izključno ženske med plesom ali na koncu pesmi, zato je na mestu tudi kot zaključek zgoščenke. Z vključitvijo novonastalih skladb ter s sodelovanjem mladih glasbenikov so člani folklorne skupine pokazali, da je rezijansko izročilo še vedno živo, obe- nem pa tudi te nove skladbe ohranjajo tako način izvedbe in glasbene značil- nosti rezijanske tradicije kot zvočnost, ki se ne oddalji od starejših skladb. Zgoščenka tako celovito prikaže svo- jevrstno vokalno in inštrumentalno glasbeno izročilo doline Rezije od za- četkov dokumentiranja do danes. F OLKL ORN A SKUPIN A V AL RESIA: R ezi ja vësala: Music he e canti dalla V al R esia. Gr uppo F olklor is tico V al R esia, Videm 20 1 8, zgoščenk a. * T eja T urk , univ . dipl. muzik ologinja in sociologinja kultur e, mlada razisk o valka, ZR C S AZU , Glasbenonar odopisni inštitut, No vi trg 2, 1 000 Ljubljana; t eja.turk@zr c-sazu.si.