30 Glasnik SED 60|2 2020 * V anessa Benak Cvijanović, univ . dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, magis tr ska študentka etnologije in kulturne antropologije, Univ er za v Ljubljani, F ilozof sk a f ak ult e t a, Oddelek za e tnologi jo in k ultur no antr opologi jo; v anessa.b enakcvi jano vic@gmail.com. ** R ene Dopler , univ . dipl. e tnolog in k ultur ni antr opolog, magis tr ski študent e tnologi je in k ultur ne antr opologi je, U niv er za v Ljubljani, F ilozof sk a f ak ult e t a, Oddelek z a e tnologi jo in k ultu r no antr opologi jo; r ene.dopler o@gmail.com. R azg labljanja V anessa Benak Cvi jano vić* in R ene Dopler** Mladi – podjetniški subjekti Danes na več koncih sveta antropologi ugotavljajo, da je neoliberalizem spodbudil pripoznanje mladih kot podjetni- ških subjektov. Ahmed Kanna (2010) je v Dubaju opazil, da se je med letoma 1995 in 2010 z vzponom neoliberaliz- ma družbena in ekonomska odgovornost prenesla na mla- de »prožne državljane«. Siobhan Magee (2019) je opisala, kako se je v zadnjih letih na Poljskem razširila ideologija be your own boss, ko so si mladi prizadevali začeti lasten posel, da bi tako postali neodvisni in samostojni, tj. brez morebitnih šefov. Na primeru Filipinov skupina avtorjev (Hardon, Davatos in Lasco 2019) opisuje, kako je sodobni kapitalizem privedel do vse večje fleksibilizacije delovne sile, kar v največji meri zadeva prav mlade, ki si na »svo- bodnem trgu« prizadevajo za preživetje s trženjem speciali- ziranih produktov. V domači antropologiji je vpliv neolibe- ralnih politik na (samo)oblikovanje mladih kot podjetnikov raziskoval Miha Kozorog (2018a, 2018b, 2019). Neoliberalizem je novodobna politična, ekonomska in družbena doktrina za reorganizacijo mednarodnega kapi- talizma in ponovno vzpostavitev moči finančnih elit, ki kot temeljno vrednoto poudarja svobodo (Harvey 2005). V bi- stvu gre za »svobodo trga«, torej za nevmešavanje države ali drugih regulatorjev v njegovo delovanje, pri tem pa se poudarja tudi svoboda posameznika (Bourdieu 1998). Po- sameznik naj bi svobodno izbral svoje delo in bil pri tem čim bolj »prožen« (fleksibilen), tj. znal naj bi se prilagajati danim okoliščinam in jih spreminjati sebi v prid. Z lastni- ma kreativnostjo in inovativnostjo naj bi se bil zmožen na trgu dela samostojno znajti. V neoliberalnih državah, glede na kulturne specifike sicer različno (Kanna 2010; Freeman 2014; Kozorog 2018b), zato politike z različnimi meha- nizmi pri posameznikih spodbujajo podjetnost, prilagodlji- vost, samostojnost, kreativnost in individualno odgovor- nost. S svobodno voljo in z lastnimi odločitvami na trgu (dela) naj bi posameznik stremel tudi k osebni izpolnitvi, s čimer postane 'podjetnik sebstva' (entrepreneurial selves) (Freeman 2014: 20). Mladi so v tej perspektivi razumljeni kot najbolj prožni subjekti družbe (Kanna 2010), zmožni prilagajanja in (samo)dokazovanja s »stalnim samorealizi- ranjem in samoinvestiranjem« (Hardon, Davatos in Lasco 2019: 440). Pomemben mehanizem »interpelacije« (Althusser 2000) mladih v omenjenih vlogah so šole. V novem tisočletju so paradigmo »podjetniške družbe« v šolah mdr. spodbujale mednarodne organizacije: Mednarodna organizacija dela (ILO in UNESCO 2006) je tako predlagala, da se z vklju- čitvijo podjetniških izobraževalnih priložnosti v sekundar- no izobrazbo stimulira zaposlitvene priložnosti za mlade ter da se s praktičnim učenjem mlade pripravi na komple- ksnosti življenja v sodobnih urbanih in ruralnih skupno- stih. Izobraževalni programi naj bi učencem omogočili pridobivanje takšnih veščin, ki bi jim olajšale predvideva- nja in odzivanje na družbene spremembe (Hafterndorn in Salzano 2003: 3). Izvleček: Članek se osr edot oča na nar aci jo ment or je v in di ja- k o v Šolsk eg a centr a No v o mes t o, ki so s podje tnišk o idejo in z ekipo U niBill le t a 20 1 9 zmag ali na nacionalnem podje tnišk em t ekmo v anju POP RI. A vt or ja analizir at a, k ak o šola v sodelo v anju z nacionalnimi in r egionalnimi razv ojnimi inštituci jami t er men- t orji razume mladinsk o podjetništv o t er spodbuja mlade k na trg osr e din je n e mu kr e ativn emu mišlje n ju . Č lan e k t ak o r az kr iv a določeno neoliberalno ideologi jo, ki spodbuja posebno oblik o kr eativnos ti mladih in njiho v o identif ik aci jo s podje tništv om. Ključne besede: mladi podje tniki, šols tv o, kr eativnos t, men- t or s tv o, t ekmo v anje POPRI, No v o mes t o Abstract: T h e ar t icle f ocu se s on t h e n ar r at ion of me n t or s an d s tudents fr om t he No v o Mes t o High-Sc hool Centr e, whic h w on t he POPRI 20 1 9 national entr epr eneur ial com pe tition wit h an entr epr eneur ial idea about t he U niBill app. It anal yses ho w t he No v o Mes t o High-Sc hool Centr e, in cooperation wit h national and regional de velopment ins titutions and ment or s, under- s t ands y out h entr epr eneur ship and encour ag es y oung people t o f ocus on mar k et-or ient ed cr eativ e t hinking. The ar ticle t hus r e v eals a cer tain neoliberal ideology t hat pr omot es a special f orm of y out h cr eativity and t he identif ication of y oung people wit h entr epr eneur ship. Keywords: y outh entrepreneur ship, education, creativity , ment or ship, POPRI com pe tition, No v o mes t o POD JETNIŠT V O V ŠOL SKIH KL OPEH Etnog r af i ja spodbujanja podje tnišk e kr eativnos ti na šoli v No v em mes tu Izvir ni znans tv eni članek | 1 .0 1 Datum pr ejema: 2. 6. 2020 Glasnik SED 60|2 2020 31 R az g lab ljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dop ler V tem kontekstu so bile šole le redko predmet etnograf- skega raziskovanja. Izjema je poglobljena študija šolstva v sodobni Ruandi antropologinje Catherine A. Honeyman (2016), ki je raziskovala, kako si država oziroma vlada prizadeva v šolskih klopeh spodbujati podjetništvo pri mladih. Takšna izobraževalna politika je v Ruandi nastala okoli leta 2007 kot politična vizija postkonfliktne družbe; usmerjena je bila predvsem na mlade, rojene po letu 1994, po tamkajšnjem genocidu. Vlada je predavanja iz podje- tništva vključila v srednje šole, da bi mladim »državlja- nom omogočila ne le kreiranje lastne zaposlitve, ampak da bi ti ljudje postali tudi ponudniki zaposlitev drugim, vse to v skladu z zakoni in s predpisi, povezanimi z ustvarjanjem in upravljanjem dobičkonosnih projektov« (Honeyman 2016: 55). Kot ugotavlja Honeyman, pa je bil kurikulum podjetništva v šolah protisloven, saj je po eni strani skušal odgovarjati ustaljenim kolonialnim vzorcem, ki so poudar- jali red, predpise in zakone, po drugi pa neoliberalnemu idealu prožnosti, ki je poudarjal kreativnost otrok. Otroke so v šolah tako spodbujali h kreativnosti, ves čas pa jih tudi opozarjali na ideal spoštovanja pravil, kar je njihovo kreativnost dušilo. Knjiga prikaže, kako je novodobna vi- zija o podjetniškem potencialu mladih pronicala v šolstvo, kjer pa je naletela na kulturno in zgodovinsko pogojene prepreke. Hkrati je tudi prikaz neoliberalnega razumeva- nja kreativnosti, ki jo ta doktrina povezuje s posamezniko- vo podjetnostjo. Kot ugotavlja Saša Poljak Istenič (2017: 115), se v neoli- beralnem kontekstu ustvarjalnost vidi kot »rešiteljico« gospodarstva v recesiji, zato je pojem v središču pozornosti tako poslovnega in organizacijskega upravljanja kot iz- obraževanja. Cilj obeh področij je povečati ustvar- jalnost posameznikov in skupin, da bi bili ti zmožni razvijati poslovne inovacije in podjetju pridobiti poslovno prednost. Nič drugače ni v Sloveniji: ta težnja je najočitnejša v izobraževanju (različni »tre- nerji« ustvarjalnosti ponujajo delavnice za učitelje in učence na vseh ravneh izobraževanja) in podje- tništvu (predavanja in usposabljanje vodstvenega osebja in zaposlenih). Toda o podjetništvu v šolskih klopeh in tamkajšnjem uče- nju kreativnosti (bodisi v svetu bodisi pri nas) še nimamo obsežnejše antropološke literature. Članek tako prina- ša eno prvih takšnih slovenskih etnografskih raziskav. V njem se osredotočava na naracijo mentorjev in dijakov iz Šolskega centra Novo mesto, ki so s podjetniško idejo in ekipo UniBill leta 2019 zmagali na nacionalnem podjetni- škem tekmovanju POPRI. Posvečava se predvsem okoli- ščinam, ki so v konkretnih razmerah Novega mesta pod- jetništvo pripeljale v šolske klopi, in konkretnim oblikam učenja podjetništva, pri čemer sva pozorna na vlogo in ra- zumevanje kreativnosti. Najprej pa sledi še nekaj pojasnil. Ko govoriva o kategoriji »mladih«, imava v mislih staro- stno skupino, ki je v (pogosto negotovem) življenjskem ob- dobju oblikovanja lastne identitete in družbenega položaja. V tej fazi svojega razvoja naj bi posamezniki izoblikovali svoje interese in opredelili poti za samouresničevanje, pri čemer se pogosto znajdejo na razpotju med različnimi mo- žnostmi (Trbanc in Verša po Poturica 2013: 24; prim. Ko- zorog 2018a). V članku obravnavava diskurze in prakse, ki mladost – posebej v kontekstu šolanja na drugi stopnji izobraževanja – predstavljajo kot čas in priložnost za vži- vljanje v podjetniški način mišljenja in življenja. Diskurzi o mladinskem podjetništvu se danes oblikujejo na različnih ravneh. Tako na primer Organizacija za go- spodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) poudarja, da je ključnega pomena mladim predstavljati zgodbe o uspehu v podjetništvu, ki naj temeljijo tudi na primerih iz vsakdanje- ga življenja, saj naj bi to spodbujalo zanimanje mladih zanj (po Pigozne, Ineta in Surikova 2019: 144). V nadaljevanju sva pozorna na diskurze in prakse na nacionalni, predvsem pa na lokalni ravni (vse te ravni so med sabo povezane). Diskurzi o mladih in njihovem podjetništvu pa pogosto bolj kot vprašanja v zvezi z ustanovitvijo podjetja nasla- vljajo vprašanje kreativnosti (glej Honeyman 2016). Ta- ko je na primer Ulrich Schoof (2006), vodja skupine za globalno ekonomsko dinamiko pri fundaciji Bertelsmann, predlagal, da je mlade treba spodbujati pri kreativnosti in izumljanju novih, alternativnih in sodobnih »rešitev«. Kot prikaževa s primerom, se »kreativnost« razume kot »iskanje rešitev«, pri čemer gre za »rešitve«, povezane s sodobnim načinom bivanja, ki imajo potencialno tržno vrednost, močno zakoreninjeno v obravnavanih diskurzih in praksah. V raziskavi Spodbujanje podjetništva mladih: Ovire in spodbude za start-up podjetja mladih je Schoof podal naslednjo definicijo podjetništva: Podjetništvo je spoznanje priložnosti za ustvarjanje vrednosti in postopek za uresničitev te priložnosti, ne glede na to, ali vključuje ustanovitev novega podjetja ali ne. Medtem ko so pojmi, kot sta »ino- vacije« in »prevzemanje tveganj«, običajno pove- zani s podjetništvom, tukaj niso nujni za opredeli- tev pojma. (Schoof 2006: 7) Kot torej predlaga citirani tink-tank, naj bi pri podjetništvu mladih v prvi vrsti ne šlo za spodbujanje ustanavljanja podjetij, ampak za spodbujanje določenih spoznanj. Pred- vsem spoznanja o priložnostih na trgu (ustvarjanje vredno- sti), s čimer pa je tesno povezana prav osebna kreativnost. »Ustvarjalno osebo« kot temelj gospodarskega razvoja so na prelomu tisočletja poudarjale vlade mnogih evropskih držav (Poljak Istenič 2017: 114). Neoliberalizem tako časti vlogo mladega človeka kot tistega, ki ima veliko energije in moči, predvsem pa ideje oziroma zmožnost kreativnega Glasnik SED 60|2 2020 32 R azg labljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dopler mišljenja. 1 Ugotavljava, da je ravno pripoznanje specifične kreativnosti pri mladih tisto, zaradi česar se jim pripisuje pomembno vlogo v sodobnem podjetništvu. Prepoznavanje mladih kot podjetniških subjektov v Sloveniji Mentorica v članku predstavljene dijaške podjetniške eki- pe UniBill nama je slikovito opisala intenzivnost dela svo- jih varovancev: Zelo so bili dijaki proaktivni, na rešitvi so delali, srečevali smo se tudi dvakrat tedensko. Tudi med vikendi smo delali, smo prižgali računalnik zvečer in smo bili neprestano povezani. Tudi do enih zju- traj, potem pa spat. Bili smo vselej ne e-mailih, na google driveu smo imeli skupno mapo z vsem, de- jansko je vsak podelal, kar je dobil. Razdelili smo vloge, naloge. Njena naloga je bila usmerjati ekipo, jo spodbujati, pred- vsem pa skupaj z njo delati v opisanem intenzivnem tem- pu. Zgodbo mentorjev in dijakov predstavljava v nadalje- vanju. Čeprav tovrstnih zgodb v Sloveniji ni na pretek, jo vidiva kot reprezentativno za novi družbeni fenomen podjetništva v šolskih klopeh, ki je vreden antropološke obravnave. V Sloveniji je v relativno kratkem času po ekonomskem kolapsu leta 2008, ko so mladim zaradi zmanjšanih mo- žnosti zaposlovanja prerokovali slabe čase, nastala potre- ba po vzbujanju optimizma med mladimi s prikazovanjem scenarijev upanja, ki so pogosto temeljili na zgodbah uspešnih mladih podjetnikov (Kozorog 2019: 22). Neka- teri mladi so takrat posvojili idejo, da so lahko gonilna sila »dobrega (etičnega) podjetništva«, da so zmožni misliti »drugače«, »po svoje«, »zunaj okvirov«, torej kreativno (Kozorog 2019: 22). A medtem ko je mladinsko podjetni- štvo pri nas že bilo deležno nekaj antropološke refleksije (Kozorog 2018a, 2018b, 2019; V odopivec 2018), je podje- tništvo v slovenskih šolah ostalo bela lisa. Če je bilo kritičnih analiz mladinskega podjetništva pri nas malo, so po drugi strani akademski tink-tanki spodbujali premislek (potenciala) mladinskega podjetništva. Razi- skave Globalnega podjetniškega monitorja – GEM Slove- nija (2013) so sporočale, da je starostna skupina mladih od 25 do 34 let v podjetništvu najaktivnejša. Podjetništvo mladih so definirali kot priložnost za ustvarjanje delovnih mest za mlade, saj obstaja velika verjetnost, da bodo mladi zaposlovali svoje vrstnike (prim. Honeyman 2016). Med drugim so mladinsko podjetništvo kot razvojno priložnost predstavili še z naslednjimi parametri: mladi podjetniki se še posebej odzivajo na nove poslovne priložnosti in tren- de; mladi so aktivni v hitro razvijajočih se panogah; mladi 1 Besedi »kreativnost« in »ustvarjalnost« uporabljava kot sopomenki. s podjetniškimi sposobnostmi so boljši zaposlovalci; mladi ljudje so bolj inovativni in pogosto ustvarjajo nove oblike samostojnega dela; mladi, ki so samozaposleni, so bolj za- dovoljni z življenjem; podjetništvo ponuja brezposelnim ali deprivilegiranim mladim priložnost za gradnjo trajno- stnih pogojev za preživetje ter priložnost za vključitev v družbo; podjetniške izkušnje in/ali izobraževanje pomaga- jo mladim razviti nova znanja, uporabna tudi v drugih ži- vljenjskih izzivih; sposobnosti, npr. zaznavanje priložno- sti, inovativnost, kritična miselnost, odpornost, odločanje, timsko delo in vodenje, pa koristijo vsem mladim ne glede na to, ali se nameravajo zaposliti ali nadaljevati svojo kari- ero kot podjetniki (Spletni vir 2). V podobnem duhu družbenega pripoznanja mladinskega podjetništva so na primeru Goriške raziskovalci ugotavljali, da se dijaki zaključnih letnikov srednjih šol nagibajo k stališču, da je poklic podjetnika v Sloveniji vreden spoštovanja, kar je v diskrepanci s podobo podjetnika, ki ga odraža splo- šna slika javnega mnenja pri nas (Brglez idr. 2012: 25). S pomočjo mladih se torej krepi javno mnenje, da je pod- jetništvo ključ do razvoja in blaginje celotne družbe (glej Brglez idr. 2012: 6). Podjetništvo naj bi ne bilo več vpra- šanje, ampak odgovor. Po končanem šolanju mladi vstopajo na trg dela, kjer se jih vse več odloča za samozaposlitev in/ali podjetniško pot, kjer gre pogosto za snovanje lastnega inovativnega produkta. Zamisel, da je mogoče dobre ideje in celo svoje hobije spremeniti v posel, je med mladimi uveljavljena. Pri tem je treba poudariti, da je sodobna mladina zaradi poznavanja novih tehnologij samozavestna in želi razmi- šljati »zunaj okvirov«, kar nekatere mlade prepriča, da postanejo podjetniki (Kozorog 2019: 30). Nekateri pa te ideje prinesejo že iz šolskih klopi, tj. iz formalnega izobra- ževanja, v okviru katerega se učijo mišljenja, ki je usmer- jeno v razvijanje profitabilnih »rešitev«, kar obravnavava v tem prispevku. V članku naju zanima zlasti, kako so nacionalne in regio- nalne razvojne agencije ter izobraževalne ustanove mlade začele usmerjati v specifično mišljenje in razvijanje pod- jetniških veščin že med sekundarnim izobraževanjem. Del obravnavanega sistema je tudi vseslovensko tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo mladih Podjetnost za pri- hodnost ali na kratko POPRI. Ta prepleteni institucionalni okvir podjetništva v šolskih klopeh etnografsko prikaževa s primerom dijaške podjetniške ekipe UniBill. Metodologija Članek predstavlja izsledke kratke etnografske raziskave, nastale med 25. in 28. novembrom 2019, ki je potekala pri vajah iz predmeta Antropologija prostora pod men- torstvom dr. Mihe Kozoroga in dr. Boštjana Kravanje na podiplomskem študiju etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Etnografsko terensko delo sva opravila v Novem mestu. Primarno sva Glasnik SED 60|2 2020 33 R az g lab ljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dop ler se fokusirala na zmagovalce podjetniškega tekmovanja POPRI 2019, tj. na ekipo UniBill iz Novega mesta. Ekipa je razvila lasten produkt, in sicer platformo za mobilne te- lefone, ki omogoča shranjevanje prejetih fizičnih računov v elektronski obliki. Izhajajoč iz tega primera sva pod drobnogled vzela še preostale ključne akterje, ki so pripo- mogli k oblikovanju in razvoju ekipe in produkta UniBill. Osrednja tema najinega raziskovanja je tako postalo pod- jetništvo v šolskih klopeh na Šolskem centru Novo mesto, od koder prihajajo člani omenjene ekipe. Terensko delo je pretežno temeljilo na narativnih intervjujih, vključevalo pa je tudi nekaj opazovanja z udeležbo. Podrobneje je delo potekalo po naslednjem vrstnem redu. Ob pripravah na teren, ki so vključevale branje relevan- tne literature, je Vanessa stopila v stik z Žigo Povhetom, idejnim pobudnikom aplikacije UniBill. Z njim sva ob prihodu v Novo mesto opravila prvi intervju in od njega dobila kontakte preostalih članov ekipe. Hkrati ko sva vzpostavljala stike s člani ekipe, sva se obrnila tudi na Šol- ski center Novo mesto in Razvojni center Novo mesto, kjer so pozdravili najino raziskavo in brez odlašanja privolili v sodelovanje v obliki polstrukturiranih intervjujev. Tako sva uspela opraviti pogovore s celotno ekipo UniBill (Ži- ga Povhe, Anže Kocjančič, Nikita Galuh Kapušin in Jaka Kordiš), z njihovima mentorjema in profesorjema na Šol- skem centru Novo mesto (ga. Danijela Erenda in g. Roman Kapš), z ravnateljem šolskega centra (g. Boris Plut), z vod- jo projektov na Razvojnem centru Novo mesto (g. Simon Jeraj) in z direktorjem mladinskega centra LokalPatriot (g. Borut Pelko). Obiskala sva tudi prostore ključnih institu- cij, ki na lokalni in regijski ravni sodelujejo pri spodbuja- nju podjetništva nasploh, še posebej pa med mladimi, in sicer: Razvojni center Novo mesto, v okviru katerega de- luje podjetniški inkubator Podbreznik, 'ustvarjalni prostor' (t. i. makerspace) SciDrom na Šolskem centru Novo mesto in mladinski center LokalPatriot. Te obiske razumeva kot obliko opazovanja z udeležbo. Kdo je lahko (mladi) podjetnik? Pojma »podjetništvo« in »podjetnik« sta se na slovenskih tleh do zgodnjih 90. let 20. stoletja uporabljala redkeje ta- ko v javnosti kot v vsakdanjem življenju. Konec 80. let pa sta po ekonomskih in političnih spremembah (glej Loren- čič 2012) tudi besedi »podjetništvo« in »podjetnik« postali vedno pomembnejši in pogostejši del našega besednjaka. S pojmom »podjetništvo« pri nas najpogosteje označu- jemo aktivnosti posameznikov, ki jih izvajajo na trgu in si tako ob prevzemanju tveganja prizadevajo doseči čim večji finančni uspeh. Pojem »podjetnik« pa označuje po- sameznika, ki vrši navedene aktivnosti (Glas in Pšeničny po Poturica 2013: 16). Na tem mestu želiva napraviti pomembno razliko med tovrstnim razumevanjem podjetništva, ki predvideva na- stopanje podjetnika s podjetjem na trgu, torej mora v ta namen tudi registrirati podjetje, in podjetništvom, razu- mljenim kot potencial za razvoj inovacij, ki ga nekateri sodobni diskurzi pripisujejo posameznikom ali skupinam, čeprav ti posamezniki ali skupine s svojimi produkti (še) ne nastopajo na trgu, niti (še) nimajo registriranega podje- tja. Podjetništvo se v tem diskurzu bolj povezuje s kreativ- nostjo pri iskanju »rešitev« kot pa trženjem, zaradi česar ima močan interpelacijski naboj (prim. Althusser 2000), saj nagovarja veliko širši krog ljudi kot pa običajno ra- zumevanje podjetnika. Domala vsakdo se namreč lahko prepozna kot potencialni podjetnik. Kot sva omenila že v uvodu, je poudarjanje specifičnega mišljenja in kreativnosti kot izkaza podjetništva posebej prisotno pri delu z mladimi. Primer tega je zgoraj citirana definicija Ulricha Schoofa, da gre pri mladinskem podje- tništvu v prvi vrsti za »spoznanje priložnosti za ustvarjanje vrednosti« (Schoof 2006: 7) in ne nujno za nastopanje na trgu. Tudi mentorica UniBilla, diplomirana inženirka raču- nalništva Danijela Erenda, sama uspešna podjetnica, nama je definicijo podjetnika komentirala v podobnem duhu: Imela sem težave, da sprejmem ta novi pristop v podjetništvu: kdo je lahko podjetnik, kaj ponuja? Uspešen podjetnik ne pomeni nujno, da imamo ti- soč zaposlenih. Ali smo lahko samo kot ena oseba podjetniki? Smo lahko, lahko razvijamo blagovno znamko, lahko razvijamo sebe kot podjetnika. Ni podjetnik nujno nekdo, ki ima ekipo za seboj. Lahko je podjetnik glasbenik, slikar. Tržni koncepti, ustvar- janje umetnosti na ulicah, ustvariti način, pristop, ki osvoji ljudi. Vsi se zgražajo nad Kardashian družino, vsak reče, kakšne neumne kokoši, dejan- sko pa gradijo načrtno imperij […]. Podjetništvo je lahko karkoli. Socialna omrežja nam služijo. Mnogi gradijo na podjetništvu tako, da izpadejo kot neke karikature recimo. Starejši ljudje so zgroženi. Otro- ci, ki igrajo igrice, so lahko mladoletni milijonarji. Če je po osnovni oziroma starejši definiciji podjetnik le malokdo, je to po novejšem naziranju lahko vsakdo, tu- di najmlajši. Tržne vrednosti pa ne predstavlja le produkt, ampak tudi oseba, ki je zmožna poiskati lastno tržno nišo. Za prenos tega sporočila, da je podjetnik lahko vsakdo, ki zna poiskati tržne priložnosti, pa je potreben tudi določen komunikacijski okvir, ki ga najmlajšim ponujajo družina, vrstniki in šola. Oglejmo si nekaj dejavnikov, ki mlade spodbujajo k raz- misleku o sebi kot podjetniku. V raziskavi, ki naslavlja vprašanje odnosa dijakov zaključnih letnikov srednjih šol na Goriškem do podjetništva, so diplomanti različnih slovenskih univerz v skupni empirični raziskavi preuče- vali dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da nekdo postane podjetnik; med temi dejavniki je pridobivanje podjetniških izkušenj v družini (Brglez idr. 2012). Ekonomska psiholo- ga Bolton in Thompson (2000: 18) pa sta okoljske vplive Glasnik SED 60|2 2020 34 R azg labljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dopler združila v štiri skupine: družinsko ozadje, izobrazba, sta- rost in delovne izkušnje. Našteti dejavniki so razumljeni kot »statični«, ob teh pa so pomembni tudi »dinamični«, ki delujejo kot sprožilne situacije oziroma začetne »iskrice«, ki spodbudijo posameznikovo podjetniško kariero (Poturi- ca 2013: 4). Motivov, ki spodbujajo mlade v podjetništvo, pa je še nekaj. Pomemben vpliv imajo tudi socialni mediji. Nekateri mladi na primer v podjetništvu vidijo rešitev za škodo, ki jo družbi povzroča gospodarstvo (De Clercq in Honig po Poturica 2013: 24). Določeno spodbudo za mla- dinsko podjetništvo je ustvarila tudi zadnja ekonomska kriza, saj lastno podjetje mladim omogoča samozaposlitev. Mladi v tem vidijo tudi samostojnost, življenje »brez šefa« (Magee 2019). Tukaj je še politična tendenca po opolnomo- čenju mladih, ko jih spodbuja, naj vzamejo življenje v svoje roke (prim. Spletni vir 1). Na delu pa so še drugi dejavniki: obljuba samostojnosti, ki jo predstavlja podjetniški poklic (računaj sam nase in na lastno zmogljivost), fleksibilnosti (obljuba prostega časa, lastnega planiranja urnikov), samo- odgovornosti (vzeti življenje v svoje roke; prim. V odopivec 2017) in upanja na boljše čase (glej tudi Kozorog 2019). Med naštetimi dejavniki ima pomembno vlogo tudi šola kot življenjski in socialni prostor, v katerem poleg razvoja intelektualnih sposobnosti potekajo tudi procesi, ki pripo- morejo k razvoju osebnostnih lastnosti, oblikovanju vre- dnot, stališč in samopodobe (Ferjan po Brglez idr. 2012: 7). Za analizo so zlasti pomembni programi, ki z rednimi in dodatnimi podjetniškimi vsebinami vplivajo na podje- tniške želje in intence mladih ter jih s pomočjo pedagoških modelov ekonomsko in vrednostno usmerjajo. Natančne kronologije, okoliščin in stopenj prenosa podje- tniških vsebin v slovenske šolske klopi v članku ne more- va rekonstruirati, lahko pa izpostaviva nekaj ključnih in- stitucij, ki so (bile) v to vključene. Prva je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, interna- cionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT, ki v okviru programa Mladi izvaja mentorska usposabljanja za učitelje in profesorje in te spodbuja pri izvajanju aktivno- sti z mladimi podjetniki v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa. Svoje poslanstvo med mladimi vidijo v zagota- vljanju pogojev za celovit podjetniški razvoj mladih in pomoč pri razvoju kompetenc ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva. Poudarjava, da agencija spodbuja mentor- sko delo pri razvijanju podjetništva v šolskih klopeh, kar obravnavava v nadaljevanju. Druga pomembna institucija, ki je imela določen vpliv na šole, so podjetniški inkubator- ji in tehnološki parki. Tako je Primorski tehnološki park d. o. o. ustanovil in organiziral tekmovanje POPRI. Tek- movanje poteka že več kot desetletje, mlade pa nagovarja, naj razmišljajo o podjetništvu in razvijanju lastne inovati- vnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti. Organizator po lastnih besedah želi s tem projektom dvigniti sposobnosti mladih pri iskanju in uresničevanju zamisli, dajanju pobud, spre- jemanju tveganj, motivaciji, komuniciranju, timskem delu, vodenju in zapisovanju projektov ter odločenosti za do- seganje ciljev. Zmagovalec tekmovanja prejme nagrado v višini 2.000 EUR. Med soorganizatorji tekmovanja so tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT, Slovenski podjetniški sklad in nekatere občine; vidni par- tner tekmovanja pa je tudi Razvojni center Novo mesto, o katerem piševa v nadaljevanju. Kot vidimo, danes razveja- na mreža institucij skrbi za prisotnost podjetništva – v zgo- raj definiranem smislu kreativnega iskanja tržno zanimivih »rešitev« – v slovenskih šolah. Šolske klopi mladinskega podjetništva v Novem mestu Simona Jeraja, vodjo projektov na Razvojnem centru Novo mesto, veseli, da šole in učitelji v Novem mestu s podporo in z mentorstvom mladim sledijo sodobnim vizi- jam. Opaža, da v obdobju zadnjih pet let nimajo težav pri izvajanju delavnic in širjenju promocije podjetništva med učenci na primarni in sekundarni ravni izobraževanja: V zadnjih letih nimamo težav s šolami, saj kar same kličejo … Dolga leta nam je bil cilj, da sodelujemo tudi s Šolskim centrom Novo mesto in zdaj nam je uspelo … Sem tudi jaz bil že tam in kaj odpredaval, skratka, letos pa je bil to trimesečni program, kjer smo se večkrat srečali in probali več razviti … Tudi učitelji vidijo, da je potrebno kadrom dati neke re- alne vsebine in vpogled na delovanje trga in se tru- dijo in so čedalje bolj odprti, ni praktično neke šole, da nismo imeli niti enega predavanja, predstavitve na njej. To se dogaja recimo zadnjih pet let. Omenjeni razvojni center so dolenjske občine in območ- ne obrtno-podjetniške ter gospodarske zbornice leta 1997 ustanovile kot podporno inštitucijo za spodbujanje podje- tništva v regiji. Omogoča nastajanje in razvoj novih pod- jetij z ugodnimi pogoji najema prostorov in s številnimi podpornimi storitvami. Kot »podjetniški inkubator« pred- stavlja »steber, na katerega vežemo neke mentorske pro- grame, neke inovacije, pomoč … Dve leti smo ustanavljali center, ki podpira področje robotike … delo z mladimi in podjetništvom … razvijemo ideje za podeželje in turizem, skratka smo zelo široki.« Do neke mere so orientirani tudi na mlade, čeprav so njihova ciljna skupina vsi podjetniki začetniki. Druga z mladimi povezana lokalna inštitucija je mladinski center LokalPatriot. Njegove prioritete so kulturni pro- grami, sodeluje pa tudi v programih za spodbujanje krea- tivnosti in kreativnih industrij. Kot je komentiral direktor centra Borut Pelko: Z mladinskim centrom izvajamo en sklop izobraževalnih delavnic, saj smo na Ministrstvu za kulturo dobili razpis, ki gre v smer kreativnih industrij. Se pravi, v bistvu združujemo umetniške Glasnik SED 60|2 2020 35 R az g lab ljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dop ler prakse, sekamo s tehnološkimi idejami, dosežki in potem iščemo, kje je tukaj presečna množica, da mogoče tudi kakšna stvar, ko se enemu umetniku znotraj raziskovanja vizualnega umetniškega ba- zena ali glasbenega področja, se kdaj komu tudi utrdi kakšna poslovna ideja, ampak artist jo ne bo izpeljal, visoko izobražen tehnolog v nekem podje- tju pa ideje morda nikoli ne bo dobil, tu se ta dva dela združita. To je končni cilj projektov ... Eden od pilotskih elementov tega projekta je, da zdaj izva- jamo delavnice za otroke od 9 do 15 let, ki so čisti cyber-space engineering, nano, robotiki, paneli, in tukaj se mladostniki najdejo in uživajo zelo, ne pa to nujno pomeni seveda, da zagotovo razvijemo podjetništvo, tukaj gre bolj za razvijanje kreativno- sti. Lahko pa tudi, da bo ta kreativnost čez nekaj, 5, 6, 7 let pri nekomu zasnova za podjetništvo. Poleg tega je LokalPatriot leta 2019 sodeloval v projektu Zavoda za zaposlovanje RS, ki je pod določenimi pogoji kandidatom finančno pomagal pri odprtju samostojnega podjetja. Na razpis so se lahko prijavili posamezniki, ki so bili določen čas uradno vodeni kot brezposelni, pogoj za pridobitev subvencije pa je bila starost med 18. in 29. let. Ti mladi so morali opraviti tudi izobraževanje iz osnov podjetništva, podjetje pa je nato moralo obstajati vsaj dve leti. V Novem mestu se je tako registriralo 47 novih sa- mostojnih podjetnikov. Pelko še poudarja, da so se osre- dotočili na pridobitev mentorjev, ki tudi sami prihajajo iz gospodarstva in imajo podjetniške izkušnje: Bi rekel, mogoče, da je predvsem porast podjetni- štva, zdaj v novejših časih v Novem mestu, večji v teh sodobnih, new-age start-up industrijah, ki so tehnološko, digitalizacijsko usmerjene. Mulec, mu naredi klik z aplikacijo, in super biznis. Iz teh teh- noloških krožkov izhajajo mulci, ki tukaj vidijo neke poslovne priložnosti … Da bi pa podjetništvo kot ta- ko bilo v genotipu Dolenjske, bi prej rekel ne, kot ja. Čeprav je Novo mesto eno od središč slovenskega gospo- darstva (tam so podjetja Krka, Revoz, Adria Mobil idr.), sogovorniki menijo, da tradicionalno to ni bilo podjetniško okolje. Tako je Simon Jeraj pripovedoval o značilni slo- venski naravnanosti do zaposlitve, o idealu zaposlitve pri delodajalcu (glej tudi Kozorog 2018b, 2019): Novo mesto ima neko specifiko … Nam je težko, ker je še dosti te mentalitete, češ »dobro se uči, pa bo- di priden, da boš šel delat v Krko«, to je nek ziher job, ker starši so nas dosti tako usmerjali … Nam kot inkubatorju je to še težje, ker moramo potem te glave razbijati, da vseeno lahko vsak posameznik nekaj naredi, da ima neka znanja, hobije ipd., ki bi jih lahko pretvoril v posel. Tudi za regijo je to manj- še tveganje, torej da ima 1.000 malih podjetij, kot pa eno ogromno. Se pa tudi to obrača, tudi Krka ni več neka pobožna želja, ampak je vseeno več nekih drugih iniciativ, recimo coworking, to kar mi itak spodbujamo, da prideš za malo denarja do neke sredine, kjer razvijaš svoje potenciale. Bi rekel, da se zgodba zelo obrača. Podobno je družbeni kontekst Novega mesta predstavil Borut Pelko: Jaz mislim, da Novo mesto nikoli ni bilo kaj veli- ko znano po podjetništvu, že samo, če primerjam, da sem kot mulec, ko sem jaz študent bil, sem se vozil recimo na taborniške aktivnosti po Sloveniji, pa vem, da me je vedno fasciniralo, ko sem se vozil med Konjicami pa Celjem, ko je na vsaki hiši bila tabla za s. p. delavnico, za nekaj. Se mi zdi, da ne vem, ali je to še vpliv Avstro-Ogrske, nimam pojma, ampak se mi zdi, da to pri mikropodjetništvu, da ga je bistveno več na Štajerskem koncu. Pa mogoče tu- di na Primorskem. Tukaj, Dolenjska, Bela krajina, veliko manj. Je pa tudi en razlog za to: vedno je bila to regija, ki je imela precej solidno gospodarstvo, v Revozu, v Krki, v TPV-ju, v Trimu, v IMV-ju, v Adrii, in precej močno gospodarstvo, za otroke, ki gor ra- stejo z zaposlenimi starši v gospodarstvu, ker vedo, da samozaposlenost je nekaj, kar se v veliki meri iz roda v rod prenaša. Tukaj torej, bom rekel, če ti ide- aliziraš svoje starše, je tukaj vzgojni ideal vsakega otroka, da bo na koncu imel službo v Krki ali pa v Revozu. In tako razmišljajo. Morda je bila prav takšna diagnoza lokalnih družbeno- -ekonomskih razmerij razlog za vpeljavo podjetništva najprej v podjetniški inkubator, nato še v šolske klopi. Da so se razmere glede odnosa do podjetništva v Novem mestu spre - menile, pa opisujeta mentorja ekipe UniBill. Menita, da je v zadnjih letih Novo mesto doživelo pomembne premike v spodbujanju prav mladinskega podjetništva, in sicer ravno zaradi relativno mladih ljudi na vodilnih mestih v lokalni upravi. Mentor Roman Kapš opaža, da »Novo mesto vodi- jo zelo mladi ljudje. […] Nek interes, ljudje so zaživeli, ne- kaj se dogaja. Saj prihajajo tudi kritike, ampak za dobrim konjem se vedno kadi, pravijo.« Mentorja še poudarjata, da je za razvoj podjetništva med mladimi bistvenega pomena mentorsko delo. Mentorica Danijela Erenda: »Jaz mislim, da mladim na splošno manj- ka mentorstva, recimo, da ne vejo, na koga se obrniti, da ne vejo, mogoče, kako začeti.« V Novem mestu so nekatere šole okrepile prav to vlogo, v katero so vključili ljudi s podjetniškimi izkušnjami. Kapš o tem pravi: [M]idva imava oba podjetniško zaledje. Torej nisva teh strogo filozofsko-knjižnih zadev potrebovala, Glasnik SED 60|2 2020 36 R azg labljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dopler ampak sva zadevo gledala malce drugače. In ver- jetno se je to splačalo, ker je bil že prvič učinek. Tale podjetniška pobuda na Dolenjskem, iz strani šol, mislim, da je zelo močna. Osnovne šole, srednje šole, je ogromno tega. Ti mentorji so bolj ali manj učitelji, se pravi nekdo, ki je naredil pedagoško fakulteto, imajo vso literaturo tega sveta, ampak s podjetništvom je treba imeti izkušenj nekaj več. Moreš imeti dobesedno občutek za to. Je potrebno res imeti izkušnje, jih nimajo vsi, pa vem, da se ne- kateri blazno trudijo. Poudarjava, da tako mentorja kot Simon Jeraj iz razvojne- ga centra, ki ga citirava na začetku tega razdelka, poudar- jajo t. i. »realne vsebine« oziroma praktična, izkustvena znanja, ki naj bi jih učenci pridobili v okviru podjetniških vsebin. Simon Jeraj dodaja: »Mi imamo […] srečo, ker je Danijela [Erenda] tudi podjetnica in ima veliko znanja, pa verjetno tudi nima kakšen učitelj toliko znanja, kot recimo mi, ki smo vsak dan v stiku s podjetniki in podjetništvom.« Ob sodelovanju z mentorji z izkušnjami iz »realnega« podjetniškega sveta naj bi se učenci osredotočali na prak- tične oziroma »realne« potrebe trga. O slednjem cilju in z njim povezanih težavah Erenda pripoveduje: [V] poplavi vsega, se [mladi] tudi izgubijo in rečejo: »Saj že vse je, kaj bi bila pa moja ideja? Kaj bi lahko?« Jaz se velikokrat z dijaki pogovarjam, pa pravijo, kaj naj začnem, kje naj začnem? Ampak jaz jim ne morem to odgovoriti, to mora pač sam nekaj najti. Poudarjam pa, da ni potrebno, da je to čisto nekaj novega. Lahko je nekaj, kar že je na trgu, pa z nekim svojim pristopom nadgradijo lahko in to razvijejo tako, da zapeljejo v neko svojo smer. Ali pa tudi ne: lahko je tudi čisto neka klasična zadeva, zakaj pa ne bi imeli spletno trgovino z ličili? Če- prav jih je že tisoč. Ampak če imamo mi nek dober pristop, če verjamemo v zadevo, jo lahko v bistvu spravimo na zelo dober nivo. Samo prave mehaniz- me je v bistvu treba znati uporabljati. Mentorica svojo vlogo vidi predvsem v spodbujanju mla- dih, ki kreativno iščejo tržne niše, da ločijo, kaj na trgu že obstaja in kaj še ne. Spodbuja jih tudi, da je pomembno verjeti vase in v svojo nišo. Glavna vloga mentorja je, da kreativnost mladih usmerja v domnevno »realne« potrebe trga, da s tem v zvezi spodbuja t. i. »kreativno mišljenje« (Poljak Istenič 2017) in vero samih vase oziroma lastne zmožnosti. Mladi podjetnik tako ni nujno nekdo s pod- jetjem, ampak nekdo, ki verjame, da ima dobro idejo za potrebe trga. V šoli gre bolj kot za udejanjanje podjetniške vloge za spodbujanje identifikacije z njo. Prostor za kreativnost v Šolskem centru Novo mesto V začetku 21. stoletja so z vzponom t. i. »kreativnega ra- zreda« (Florida 2005) mnogi delavci, ki so delali na da- ljavo, ugotovili, da pogrešajo tovarištvo in družabno pi- sarniško okolje, ob tem pa si kljub temu želijo ohraniti svobodo 'svobodnjaškega poklica' (freelance). Tako se je v različnih mestih po svetu rodila ideja 'sodela' (coworking) (Spletni vir 3). Za tem delovnim okoljem stoji zamisel, da se na enem kraju koncentrirajo različne, a med sabo ločene produktivne sile, ki se povezujejo glede na trenutne potre- be. V teh prostorih naj bi torej delavci iz različnih panog ustvarjali družabno delovno okolje in dajali drug drugemu na razpolago svoja znanja, talente in ideje. Takšni prostori naj bi skupinam podjetnikov začetnikov omogočali uspe- šno realizacijo zagonskih inovacij. Pomemben atribut, ki se ga pripisuje novim oblikam prostorjenja dela in ki delu- je kot ideološka podstat teh prostorov, je tudi kreativnost (prim. Irani 2013). Ena izmed oblik takšnega družabnega, ekonomsko pro- duktivnega in z ideološko noto kreativnosti podprtega prostora je tudi 'ustvarjalni prostor' (makerspace). Gre za mednarodno uveljavljeni koncept izobraževalnega in de- lavniškega prostora, ki je zasnovan kot znanstveni labora- torij. Zajema širok spekter dejavnosti in orodij, predvsem v povezavi s tehnologijami in z digitalno umetnostjo. To- vrstne prostore so v tujini v šole uvedli že pred nami. Na Šolskem centru Novo mesto tak prostor deluje po vzoru iz Italije, kjer si je profesorica Erenda makerspace ogledala tudi v živo. Pri postavljanju tega prostora sta jo podprla direktor Šolskega centra in ravnatelj Srednje elektro šo- le in gimnazije v Novem mestu. Pozdravila sta postavitev »laboratorija« za mlade, ki so ga poimenovali SciDrom. Povezali so se tudi s Fakulteto za elektrotehniko Univer- ze v Ljubljani. Pri nastajanju pa je bil pomemben tudi Razvojni center Novo mesto; kot pravi Simon Jeraj: Ideja SciDroma je prišla iz naše strani in se nahaja v Šolskem centru Novo mesto, da bi bila tam neka začetna animacija … spet tisti, ki bi hoteli nekaj več, da razvijejo, jim je tam na voljo tehnologija, tako da spet lahko naslednjo stopnico naredijo že tam. Decembra 2018 so tako odprli kar dva tovrstna prostora, enega na šoli, drugega v razvojnem centru. Prostora sta na- menjena realizaciji tehnoloških rešitev, ki jih mladi ustvar- jajo ob podpori in s pomočjo mentorjev, in usmerjena v spremljanje razvoja na področju tehnike, elektronike in računalništva. SciDrom se nahaja v kletnih prostorih Šol- skega centra. Ko sva stopila v prostor, naju je preseneti- la velikost in vtis o sodobnosti opreme. V prostoru imajo veliko mizo, na kateri se nahajajo akumulatorji in druge stvaritve dijakov. Opazila sva 3D-tiskalnik, ki je tiskal de- le akumulatorja za sončno elektrarno. Pokazali so nama Glasnik SED 60|2 2020 37 R az g lab ljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dop ler kompresorje in različno opremo, ki so jo pridobili od do- natorjev, podjetij iz okolice. V kotu prostora imajo prijeten »čajni kotiček« z velikim dvosedom in mizo, ob kateri se lahko mladi oddahnejo ali snujejo svoje nove ideje. Kot nama je povedala Erenda, so s tem prostorom uvedli po svetu že znano noviteto: Tako da v bistvu ti makerspacei delujejo po svetu že kar nekaj let, mi pa smo se vključili preko Fakultete za elektrotehniko v ta program, v bistvu sva nekako skupaj z kolegom Luko Malijem, po enem vablje- nem predavanju, ki ga je imel na naši šoli, smo začeli tudi to zadevo počasi peljati. […] Imeli smo […] tu- di podporo Razvojnega centra Novo mesto, kjer so si s to idejo bili domači. Na začetku smo se celo pogovarjali, da bi bili pod isto streho, ampak sta potem vseeno nastala dva taka makerspacea, eden je pri njih in drugi je pri nas, ampak še sodelujemo pri določenih zadevah. Glavni namen prostora SciDrom je odprtost in medsebojno sodelovanje med nadobudnimi dijaki in njihovimi men- torji. Temelji na zamisli, da tak prostor dijakom omogoča razvijanje inovacij, vendar tudi osebnih potencialov. Men- tor Roman Kapš o tem pravi: Makerspacei spodbujajo kreativnost, samostojnost, tega namreč ni v rednem pouku. 12, 13 procentov dijakov je genialcev, imamo samo na elektro šoli 1.000 dijakov, in če jih je 100 zelo dobrih, zakaj pa jim ne bi dali nekaj več, kar jim sicer ne pripada v sklopu pouka? Kapš si zato želi, da bi v SciDrom mladi prihajali samoini- ciativno razvijat lastne ideje: Ker namen tega makerspacea je ravno v odprtosti, greste vedno na posebni vhod, ne greste mimo var- nostnikov in tako naprej. Če pa nekomu pride ideja ob enajstih zvečer, na primer, da bi pa se mu zasve- tilo naenkrat, lahko pride in dela. Ideja je torej, da je odprtega tipa. Naši dijaki, skupine, ki tukaj razvi- jajo, dejansko lahko ob dogovoru z nami pridejo in tukaj razvijajo svoje ideje. Ugotavljava (opravila sva tudi neformalen, kratek pogovor z ravnateljem Šolskega centra), da je šola investirala v spe- cifični prostor, ki velja za pomembno odskočno desko za razvoj določenih, predvsem na tehnologijah utemeljenih oblik mladinskega podjetništva. V tem konkretnem pri- meru se je pokazalo, kako tesno je sodelovanje med pod- jetniško-razvojnim in šolskim svetom Novega mesta. Že samo ime makerspace in tudi njegova organizacija, ki sva jo opisala zgoraj, pa govori tudi o rabi prostora pri spod- bujanju kreativnosti v šoli. Prav zaradi želene kreativnosti ima ta prostor tudi prav poseben status znotraj šolskega prostora – kot pravi Kapš, gredo dijaki lahko tja kadarkoli, brez nadzora varnostnika, če le prihajajo z namenom raz- vijanja novih idej. UniBill Izhodišče najine raziskave je bila zmagovalna ekipa na tekmovanju POPRI 2019 UniBill, katere člani prihajajo iz Šolskega centra Novo mesto. Ekipo UniBill sestavljajo: Žiga Povhe, Anže Kocjančič, Nikita Galuh Kapušin in Ja- ka Kordiš, ki se je ekipi pridružil kot zadnji. Anže, Nikita in Jaka obiskujejo zadnji letnik Srednje elektro in tehniške gimnazije Šolskega centra Novo mesto, Žiga pa je že štu- dent Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Žiga Povhe se spominja: Mi se pred tem, kot cela ekipa sploh nismo pozna- li… ekipa se je spremenila vmes, videli smo komu je bil interes delati, komu ne in podobno. Potem smo preoblikovali. Sedaj smo na novo trije fantje in ena punca. Dobili smo sedaj grafičnega dizajnerja, ki nam je pomagal, da je vse lepo zapakirano. Kontekst in pomen, ki ga akterji pripisujejo svojemu uspe- hu, je treba preučiti z več vidikov: kot posamezniki so vpeti v svoj lokalni prostor in v formalne ter neformalne dejavnosti, ki omogočajo njihovo delo; hkrati so ob njih nastopali pomembni drugi, tj. tisti ljudje, ki so jih spodbu- jali ali nagovarjali za podjetništvo, to so učitelji, mentorji, ravnatelj ter, na drugi strani, sorodniki, prijatelji, partnerji. Tukaj naju zlasti zanima vloga šole, podjetniškega krožka in tekmovanja POPRI. Zgodba UniBill se je začela na lokalni ravni, ko je Razvoj- ni center Novo mesto povabil Šolski center Novo mesto k sodelovanju na »start-up vikendu«. Na tem družabnem dogodku se med vikendom družijo potencialni podjetniki, ki podjetniške ideje razvijajo v skupinah in jih nato drug drugemu ter strokovni komisiji predstavljajo v obliki krat- kih predstavitev (t. i. peach). Gre torej za še eno od uve- ljavljenih oblik spodbujanja podjetništva med mladimi. Simon Jeraj se tega dogodka spominja: Njihova [UniBill] zgodba se je začela lani na startup vikendu, novembra 2018, tam so prišli sicer z eno drugo idejo, ampak ista ekipa … Sicer niso bili ni- ti med prvimi tremi, so se pa veliko naučili … […] ves čas smo jih supportirali … nam je v interesu, da začnejo v šoli, s katero mi sodelujemo, v okviru nekih programov, ali start-up vikendov recimo … V bistvu nam učitelji oziroma mentorji na šoli pomagajo mo- tivirati mlade, da sploh pridejo na take dogodke. Mentorica ekipe Danijela Erenda dodaja: V bistvu nas je povabil Razvojni center na podjetni- ški start-up vikend in takrat smo sestavili ekipo, ki Glasnik SED 60|2 2020 38 R azg labljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dopler je imela neko idejo. Dve ekipi sta bili, ena ekipa se je sama javila. UniBill sva midva [s somentorjem Romanom Kapšom] sestavila. Potem po uvodnih predstavitvah in tekmovanjih smo ugotovili, da reši- tev, ki smo jo predstavljali, je bila preveč tehnična, premalo razumljiva […]. Potem smo rekli, da okej, dve opciji sta, ali nadaljujemo z obstoječo rešitvi- jo in jo poskušamo predstaviti na bolj razumljiv način, druga opcija, pa da gremo v nekaj novega. Potem je Žiga [Povhe] prišel z idejo UniBilla. Zelo pomembno, da je ta ideja res zrasla od njih, od di- jakov. Ali imajo svoje ideje, pa jih midva pomagava razvit naprej, ali pa nič. Žiga Povhe sliko dopolnjuje: Naš razred je profesorica Danijela učila prakso in pri njej smo delali različne stvari, programirali, skratka imeli neke različne naloge … Naslednjo le- to, ko nas je drugo leto učila, je pristopila do mene in je že lani videla, da veliko delam in me vprašala, če sem za, da bi probali nek start-up izziv … Najprej smo imeli malo bolj tehnološko rešitev. […] Nekako nam ni uspelo to razložiti na start- up vikend tekmo- vanju, ki ga organizira Razvojni center Novo mesto. Smo šli še na eno tekmovanje od Spirita, ampak smo ves čas izgubljali. […] Potem pa smo že skoraj obu- pali, pa je mentorica nam ves čas govorila, da so POPRI in da če uspemo na tem tekmovanju, dobiš nekaj denarja in gremo v Ameriko. Mi smo si rekli, češ, kaj bomo pa mi tam, če še tu na nekem start-up vikendu ne moremo zmagati … In je rekla, da je ne zanima in da nas bo prijavila, da gremo probat. […] Rekla je tudi, da imamo do 19. ure zvečer čas in če se do takrat spomnimo neke ideje, gremo na POPRE z novo idejo, če ne, gremo pa s to. Ključna oseba, ki je spodbudila razvoj dogodkov, je bi- la mentorica. Njenega poziva ekipi dijakov pa ne bi bi- lo brez tekmovanja. Poziv je Žigo spodbudil, da je začel aktivno razmišljati o njihovi podjetniški ideji. Povsem po naključju je v svojem žepu otipal račun in se spomnil, da bi bilo koristno imeti aplikacijo za shranjevanje fizičnih računov. V tem primeru se nazorno kaže povezava med in- frastrukturo mladinskega podjetništva (tekmovanja, start- -up vikendi, mentorstvo v šolah) in razmišljanjem dijaka, ki je na pobudo mentorice želel poiskati tržno zanimivo kreativno »rešitev«. Mentorica meni, da je pri mladih spodbuda nujna, da je na- loga mentorja prepričati nadarjene posameznike ali skupi- ne, da aktivno razmišljajo o »rešitvah« s potencialno tržno vrednostjo: No, saj je res, da je idejo razvil Žiga sam in zelo spontano, ko je kliknilo, ampak ta push iz najine strani je vedno moral biti. Ko pade morala, se hitro izgubijo. To so le dodatne stvari, dodatne obvezno- sti, za katere je bil izkoriščen res njihov prosti čas. Je bil res push: dajte, dajte, dajte. In potem na kon- cu so podelali tisto, kar smo bili dogovorjeni, ampak čez te meje pa ni šlo, da bi kaj več bilo. In to sem jaz čakala. Potem pa je Žiga prišel na idejo in tisti večer napisal cel spisek, cel esej je poslal na mail, dejansko je izlil tisto idejo. Ko sem jaz tisto prebra- la, sem bila šokirana, uau, Žiga, imamo jo! To je to. Mentorjeva vloga je dvigati delovno moralo in spodbujati kreativno mišljenje. Poudarjava, da pri tem ne gre za kakr- šnokoli kreativnost, ampak za s trgom povezano ustvarja- nje problemov in iskanje njihovih »rešitev«. Pomembna spodbuda za mlade pa je tudi sistem tekmo- vanj, kot jih pri nas zastopa tekmovanje POPRI. To poteka najprej na regionalni, nato na državni ravni. V prvem ko- raku tekmujoči svojo podjetniško idejo predstavijo pred komisijo, ki je običajno sestavljajo lokalni podjetniki in mentorji. Ti izberejo dve najboljši ideji, ki tako dobita priložnost za predstavitev na državnem tekmovanju. Tja se uvrsti dvanajst finalistov iz vsake starostne kategorije: osnovnošolci (7., 8., in 9. razred), srednješolci ter študen- tje oziroma vsi mladi do 29. leta, ki še nimajo svojega podjetja. Tekmovalci imajo za predstavitev v obliki t. i. podjetniškega peacha na voljo pet minut. Na nacionalno tekmovanje POPRI 2019, ki je potekalo v Novi Gorici (POPRI 2019) in na katerem so zmagali, se je UniBill uvrstil na podlagi drugega mesta na regionalnem izboru. Zmaga na nacionalnem tekmovanju je ekipi odprla mesto na Olimpijadi genijev (Genius Olympiad) v Oswe- gu v ZDA. Na Olimpijadi je sodelovalo 789 ekip, ki so jih organizatorji izbrali med 1.469 prijavljenimi ekipami iz 78 držav. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah. Ekipa UniBill je skupaj z okoli 40 ekipami z vsega sveta tekmova - la v kategoriji »poslovne ideje« in v tej kategoriji zmagala. Tovrstna tekmovanja so pravo okolje za učenje podje- tniškega nastopanja in mišljenja. Predvsem spodbujajo izboljšave v načinih prezentacije podjetniških idej, pri čemer ponovno poudarjava, da je pomembno tudi sodelo- vanje mentorjev – kot pravi Erenda: Zanimivo mi je bilo, ko sta se Žiga in Anže pripra- vljala na predstavitev v ZDA, sem jaz hotela, da data malo več poudarka na samopredstavitev, da zvadita, kako bosta govorila, kaj bosta povedala, onadva sta pa hotela, da ves čas aplikacijo razvijamo. Anže Kocjančič temu pritrdi: »V bistvu naju je prisilila [smeh], da napiševa tekst, kaj bova povedala […], ampak jaz dejansko nisem šel nič po tistem, ker itak, če sem pisal pol ure pred predstavitvijo, si nisem mogel nič zapomniti.« Delo mentorja je ves čas zelo intenzivno. Svojo ekipo mo- ra ves čas spodbujati in spremljati. Medtem ko sta bila na Glasnik SED 60|2 2020 39 R az g lab ljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dop ler primer so Žiga in Anže fokusirana izključno na razvijanje »rešitve«, sta pozabila na predstavitev pred komisijo, zato je morala intervenirati mentorica. Danijela Erenda se dela z ekipo UniBill zato spominja tudi kot napornega: Jaz moram reči, da sem kar izgorela lani. […] [Am- pak] njih zelo spoštujem. Saj je res, da so moji dija- ki, ampak jih vidim v neki taki superiorni luči, ker se mi zdi, da tako kot so oni sposobni in pripravlje- ni delati, to je redkost, je zelo dragoceno. Ti otroci res znajo ceniti, vrednotiti znajo. Njihov odnos, to je tako, jaz sem si prav rekla, to je to, kar si lahko vsak starš želi, da njegov otrok pride na to stopnjo, tiste sanje, po mojem, najvišje. Razdajanje mentorjem priznava Žiga Povhe: Glavni akterji, bi rekel, da so profesorji, ki to v pro- stem času brez plačila delajo. [...] [R]ecimo gospa Danijela in gospod Kapš sta nam celi svoj prosti čas namenila … To je prva start-up ekipa na šolskem centru, smo bili neki poskusni zajčki … Ona se je odrekla zasebnim stvarem, da smo mi danes tukaj, kjer smo. Mentorjevo delo tako ni le podajanje snovi mladim, ampak je hkrati tudi telesno, umsko in čustveno uprizarjanje zgle- da predanega in trdega dela za podjetniško idejo. Mentorji so podjetniški zgled, oseba, ki se je pripravljena odpove- dovati (na primer večjemu zaslužku pri delu z dijaki), da bi uspela z idejo. Ne gre torej le za fizično, ampak tudi emocionalno intenzivno delo, saj mora tudi mentor verjeti v dijakovo kreativno idejo oziroma »rešitev«. Mentorstvo je zato »afektivno delo« (Hardt in Negri 2000; Hardt 1999; Spletni vir 4), saj naj bi pri mladih zbujalo njihovo lastno verjetje, da so nečesa, in sicer podjetništva, zmožni. Sklep Dijaško iskanje podjetniških idej ni toliko ekonomsko motivirano, kot jim je osebni izziv. Včasih ima moralno ozadje; kot pravi tudi mentorica ekipe UniBill, si mladi prizadevajo biti družbeno koristni: Dijaki na našem centru niso podjetniki. Ti otroci razmišljajo drugače. Nova generacija, jaz pravim. Oni razmišljajo, kako rešiti probleme, ki jih imamo, razmišljajo, kako pristopit k težavam, kako poma- gat ljudem, kako razvijat nekaj, nekaj več, kako do- dano vrednost dodajati. In branijo to moralno plat, kar je meni zelo všeč, v tej starosti, naša ekipa reci- mo: »Ne, ne gre za to, da mi služimo milijone, gre za to, kako mi rešujemo nek problem.« Ti otroci teh- nološko iščejo neke nove rešitve. Razmišljajo tako, da ne vstopajo na trg skozi finančni vidik. Seveda so potem soočeni tudi s tem, mora zadeva vodo pit, ampak drive, ko začnejo ustvarjat, je čisto drugje. Analiza ne sme spregledati širših ozadij tovrstnega pod- jetništva. Ambicija neoliberalnega sistema je imeti »do- bro poučene podjetnike, ki tvegajo in pomagajo privabi- ti naložbe globalnih podjetij« (Ong 2007: 183). Ideja o vizionarskem podjetniku, ki z inovacijami v negotovih razmerah poganja razvoj, je danes temelj specifične ma- kronaracije napredka in rasti (V odopivec 2018: 40–41). Neoliberalna doktrina je v tem okviru trasirala pot idea- lu »prožnega državljana« (Ong 2007), kot najbolj prožni pa se kažejo ravno mladi (glej Kanna 2010). Ti naj bi se nenehno prilagajali tehnološkim, političnim in družbenim spremembam ter se skladno z njimi preobražali. Kot taki naj bi bili tudi idealni akterji ustvarjanja novih tržno zani- mivih problemov in rešitev zanje. Ta vizija vloge mladih pa ni brez protislovij. Ekipa UniBill gre z mentorjema naprej. Na tej točki na- jinega terenskega dela ni šlo več zgolj za šolski projekt oziroma kreativno razvijanje idej in »rešitev«, temveč se je zgodba nadaljevala in dobivala pravo podjetniško- -ekonomsko substanco. Po zmagi na mednarodnem tek- movanju so se člani ekipe z mentorjema morali odločiti, ali se bo zgodba zaključila ali jo bodo nadaljevali na trgu. Pogledi akterjev so se razlikovali: medtem ko se dijaki v glavnem niso počutili kot podjetniki, so bili mentorji do- bro seznanjeni s težavami prenosa ideje na trg. Dijaki: [Č]e bi bilo po moje, jaz bi vse delal zastonj. Tako se mi zdi, no, ne maram ljudem računati za stvari. […] Glede vodje za firmo recimo, jaz nisem, sem pa dober programer, odličen. (Anže Kocjančič) Jaz sem tudi bolj na slabi strani podjetništva. Ne vem, če bi se odločila zdaj to naučiti vedno posku- šati nekomu prodati, mogoče bi se naučila, ampak mene to ne nekaj vleče, v tej smeri, podobno kot Anže, no. Sem na drugih področjih boljša, pa mi gre lažje kot v podjetništvu. (Nikita Galuh Kapušin) Meni se zdi velikokrat, da bi znal prodati, da bi imel občutek za to, ampak se mi vseeno zdi, da na tem področju je zelo važno, koliko imaš ti izkušenj, koliko ceniš sam sebe, in se mi zdi, da mi pri teh letih nimamo še tega, da bi znali ceniti svoje delo, pa sam sebe, kolikor sebe vrednotiš, se mi zdi zelo važno pri podjetništvu. (Jaka Kordiš) Mentorji na drugi strani vedo, da »realni trg« niso šolske klopi: Potrebno bo najti strateškega partnerja, tudi konku- rence je že nekaj in potrebno bo najti neko tržno nišo […]. Tehnološko pa vsaka čast tej ekipi, ki je pri teh letih izkazala super znanja in kako resno so to zade- vo postavili in pripravili za na trg. (Simon Jeraj) Glasnik SED 60|2 2020 40 R azg labljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dopler Ta ekipa je zelo sposobna, zelo napredna. […] Manjka jim pa ta poslovna žilica. Potrebujejo pove- zave, to je pomembno. Do sedaj niso imeli še stika s tem. Morajo razvijat pristope networkinga, tega nimajo in ne morejo imet. Rabiš cel paket. Torej tu- kaj so zares potrebovali pomoč. Oziroma jo še po- trebujejo, če sem čisto iskrena, namreč to je stvar, ki zori, to je nekaj, kar z izkušnjami pridobiš. To je nemogoče, da bi iz literature dobil ali pa iz nekih filmov, na primer. Dejansko to moreš iti na teren in osvajati. (Danijela Erenda) To, kar [tukaj] na policah [SciDroma] vidite, to so čudovite tehnične zadeve, ki [pa] jih tile fantje ni- so sposobni verjetno niti sosedu prodati. Ker oni so znanstveniki. Zato zdaj dobijo drugo spodbudo in usmeritve, potrebujemo marketing, samo reklami- ranje, dali bomo na FB, povsod. Treba je imeti ne- kaj ciljev. […] Štos je tudi v tem, da midva poznava nekaj ljudi, lahko obrneš telefon, pokličeš nekoga, ki je za nas pomemben. (Roman Kapš) Na podlagi predstavljene etnografije ugotavljava, da je pod- jetništvo v šolah povezano predvsem s t. i. »kreativnim mi- šljenjem« in z usmerjanjem dijakov k iskanju potencialno tržno zanimivih »rešitev«. »Kreativnost« se tako razume v ozkem okviru, definiranim s trgom. Ideologija, da zmorejo poiskati lastne ideje s tržnim potencialom, mlade posame- znike »interpelira v subjekte« (Althusser 2000: 95) mladin- skega podjetništva. Okolje te ideologije sestavljajo nacio- nalne in regionalne institucije, ki vključujejo šolski aparat, najbolj učinkovito pa z afektivnim delom mlade interpelira- jo mentorji. Ob tem, ko spodbujevalci in mentorji podjetni- štva v šolskih klopeh poudarjajo, da je pomembno, da imajo mentorji stik z »realnim« svetom podjetništva, nastaja para- doks, ker dijake bolj kot podjetništva v smislu prevzemanja tveganj na trgu učijo podjetništva kot kreativnega mišljenja in snovanja idej. Tudi zato poudarjava ideološki trenutek podjetništva v šolah, saj v prvi vrsti spodbuja identifikacijo s podjetništvom ter vero vase in lastne kreativne zmožnosti. Zahvala Raziskovanje in pisanje članka je potekalo tudi v okviru raziskovalnega projekta Mladi podjetniki v času negoto- vosti in spodbujenega optimizma: Etnološka študija pod- jetništva in etike mladih v sodobni Sloveniji (J6-1804), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Re- publike Slovenije. Zahvaljujeva se mentorju, doc. dr. Mihi Kozorogu, za spodbudo in profesionalno vodenje pri pisanju, pa tudi vsem sodelujočim akterjem v najini raziskavi, še zlasti Ro- manu Kapšu in Danijeli Erendi ter celotni ekipi UniBilla. Za priložnost in komentarje sva hvaležna tudi urednicama Glasnika SED. Viri in literatura ALTHUSSER, Louis: Izbrani spisi. Ljubljana: NUK, 2000. BOLTON, Bill in John Thompson: Entrepreneurs: Talent, Tem- perament, Technique. Oxford: Butterworth-Heinemann, 2000. BRGLEZ, Robi, Dejan Jelovac in Jan Miklavc idr.: Empirična študija odnosa dijakov zaključnih letnikov srednjih šol na Go- riškem do podjetništva. Raziskave in razprave 5/3, 2012, 3–50. FLORIDA, L. Richard: Vzpon ustvarjalnega ra - zreda: In kako ta spreminja delo, prosti čas, sku- pnost in vsakodnevno življenje. Velenje: IPAK, 2005. FREEMAN, Carla: Neoliberal Respectability and the Making of a Caribbean Middle Class. Durham in London: Duke University Press, 2014. HAFTERNDORN, Klaus in Carmela Salzano: Facilitating Youth Entrepreneurship: Part I: An Analysis of Awareness and Promotion Programmes in Formal and Non-formal Education. Ženeva: International Labour Office, 2003. HARDON, Anita, Anthony I. Davatos in Gideon Lasco: Be Your Product: On Youth, Multilevel Marketing, and Nutritional Cure- -alls in Puerto Princesa, Philippines. American Ethnologist 46/4, 2019, 429–443. HARDT, Michael: Affective Labor. Boundary 26/2, 1999, 89–100. HARDT, Michael in Antonio Negri: Empire. Cambridge: Har- vard University Press, 2000. HARVEY , David: A Brief History of Neoliberalism. New York: Oxford University Press, 2005. HONEYMAN, Catherine A.: The Orderly Entrepreneur: Youth, Education, and Governance in Rwanda. California: Stanford University Press, 2016. ILO in UNESCO: Towards an Entrepreneurial Culture for the Twenty-first Century: Stimulating Entrepreneurial Spirit through Entrepreneurship Education in Secondary Schools. Pariz: ILO, UNESCO, 2006. IRANI, Lilly: The Cultural Work of Microwork. New Media & Society 0/0, 2013, 1–21. KANNA, Ahmed: Flexible Citizenship in Dubai: Neoliberal Su- bjectivity in the Emerging “City-Corporation”. Cultural Anthro- pology 25/1, 2010, 100–129. KOZOROG, Miha: »Normalen podjetnik« vs. »Poseben akti- vist«: Iskanje ravnovesja med osebo in prihodnostjo. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 58/3–4, 2018a, 51–63. KOZOROG, Miha: The Ecosystem Ideal and Local Neolibera- lism of the Young Entrepreneur: The Millennials’ Entrepreneu- rial Environment in Slovenia. Etnološka tribina 41/48, 2018b, 259–280. KOZOROG, Miha: Trije časi podjetništva mladih v Sloveniji. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 59/2, 2019, 19–32. LORENČIČ, Aleksander: Prelom s starim in začetek novega: Tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990–2004). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012. MAGEE, Siobhan: ‘To be One’s Own Boss’: Exceptional En- trepreneurs and Products that Sell Themselves in Urban Poland. Ethnos 84/3, 2019, 436 –457. Glasnik SED 60|2 2020 41 R az g lab ljanja V anessa Benak Cvi jano vić in R ene Dop ler ONG, Aihwa: Neoliberalism as Exception: Mutations of Citizen- ship and Sovereignty. Durham, NC: Duke University Press, 2007. PIGOZNE, Tamara, Luka Ineta in Svetlana Surikova: Promoting Youth Entrepreneurship and Employability through Non-Formal and Informal Learning: The Latvia Case. CEPS Journal 9/4, 2019, 129–150. POLJAK ISTENIČ, Saša: Creativity: an introduction to popular concepts, topics, and discussions = Ustvarjalnost: uvod v raz- širjene koncepte, teme in razprave. Traditiones 46/1–2, 2017, 103–125. POTURICA, Sabina: Podjetništvo med mladimi: odziv na slabo zaposljivost mladih. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Lju- bljani, Ekonomska fakulteta, 2013. SCHOOF, Ulrich: Stimulating Youth Entrepreneurship: Barriers and incentives to enterprise start-ups by young people. Geneva: ILO, 2006. Spletni vir 1: Evropska komisija, EU Youth Report: Commission Staff Working Document. Status of the situation of young people in the European Union, 2012; https://ec.europa.eu/assets/eac/ youth/library/reports/eu-youth-report-2012_en.pdf, 15. 5. 2020. Spletni vir 2: RABERNIK idr., GEM Slovenija: Spregledan podjetniški potencial mladih, 2013; https://www.spiritslovenia. si/resources/files/doc/publikacije/GEM_Slovenija_2013.pdf, 19. 4. 2020. Spletni vir 3: HUNT, Ryan: Port Workspace: An Ethnographic Study of Coworking in Oakland, CA, 2013; https://www.aca- demia.edu/26987605/Port_Workspace_An_Ethnographic_Stu- dy_of_Coworking_in_Oakland_CA, 15. 8. 2020. Spletni vir 4: WOODCOCK, Jamie: Understanding affective labour, 2019; https://www.jamiewoodcock.net/blog/understan- ding-affective-labour/, 17. 8. 2020. VODOPIVEC, Nina: Creativity in Production and Work Experi- ences from Slovenia. Traditiones 46/1–2, 2017, 127–147. VODOPIVEC, Nina: Vizije prihodnosti in družbene spremem- be v Sloveniji: Podjetništvo, socialno podjetništvo in družbeno eksperimentiranje. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 58/3–4, 2018, 39–50. Entr epr eneur ship in Sc hools Et hnog r aph y of Pr omo ting Entr epr eneur ial Cr eativity at a Sc hool in No v o Mes t o The article presents the results of a short ethnographic research focusing on the winners of the POPRI 2019 national compe- tition for young entrepreneurs, i.e. the UniBill team from the Slovenian town of Novo mesto. A team of five young students has developed a platform for mobile phones, which enables the storage of received physical invoices in electronic form. The article investigates how a local secondary school was involved in the process of “interpellation” of these young persons in entrepreneurial activities and roles. The article examines an international context of neoliberalism and national programmes for implementation of entrepreneurship among youth as well as socio-economic specificities of the local environment, which were all crucial frames for the incorporation of entrepreneurship in the local school. A particular attention is paid to individuals who run local entrepreneurial programmes, and especially to the school mentors who perform “affective labour” in order to provide a role model for young entrepreneurs. The main research question is how the school system, including mentors, defi- nes entrepreneurship of young people. The article provides ethnographic evidence to suggest that entrepreneurship is primarily understood as the ability to apply creative thinking. Various approaches and tools are implemented by the school to stimulate such thinking, the mentors, however, understand their role primarily as encouragement to young people to be creative in the sense of their search for novel niche products and particularly the so-called “solutions” that can be transformed into saleable products. The school thus plays an important role in the development of specific, entrepreneurship-related personality traits, values, attitudes and self-image.