-J ^ — — e 2 i i slovenski dnevnik Vfllia *a vse leto • • • Za pol leta..... Zs New York celo leto -Zs inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 1 9 GLAS NARODA list islovenskih .delavcev t Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read< TELEFON: CHelsejt 3—3S78 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under let of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. ZS2. — ŠTEV. 202. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 28, 1931. — PETEK, 28. AyGUSTA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. MACDONALD BO VRŽEN IZ DELAVSKE STRANKE ODBOR DELAVSKE STRANKE V HAMPSTEAD GA JE ŽE IZBACNIL IZ ČLANSTVA Tozadevna resolucija je bila predložena centralnemu izvršilnemu odboru. — Kjerkoli se pojavi ministrski predsednik, ga "pozdravljajo" delavci s klici: — Judež! in Izdajalec! — Koalicijska vlada bo naletela v parlamentu na močno opozicijo. Portugalska vlada je baje zatrla vstajo LONDON, Anglija, 27. avgusta. — Delavska stranka v Hampsteadu je izbacnila danes ministr-j skega predsednika Ramsaya MacDonalda iz svojih vrst. Pravijo, da se je izneveril stranki, ker je kršil njeno disciplino. Včeraj je bila sprejeta in objavljena sledeča resolucija: — Ker se je gospod MacDonald izneveril delavski stranki ter je kršil njeno disciplino s tem, da je' pristopil k nesocijalistični vladi, ki je bila stvor je-; na zato, da uveljavi v parlamentu protidelavske od-j redbe, ga delavska stranka v Hampsteadu izključuje iz svojih vrst. V Hampsteadu se nahaja MacDonaldova privatna hiša, in tamošnja podružnica delavske stranke mu je dala mandat. Resolucija bo danes izročena izvršilnemu odboru Central Labor Party s pozivom, naj jo sprejme. Vse kaže, da bo MacDonald izbacnen iz delavske stranke po vsej Angliji. Pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Ar-thura Hendersona se je včeraj sestal izvršilni odbor delavske stranke ter se posvetoval glede načinov in sredstev, kako bi bilo mogoče uvesti uspešno opozicijo proti koalicijski vladi, katero je stvoril Ramsay MacDonald. Na konferenci je bil zastopan tudi strokovno-unijski kongres. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, da se bodo člani angleške delavske stranke in člani strokovno-unijskega kongresa z vsemi silami borili poti novi vladi. Člani delavske stranke bodo v parlamentu tvorili celoto, ki se bo z vso silo zavzela za socijalistične principe, katere je MacDonald tako nesramno izdal. Konferenca je bila nato odgodena, in upati je, da bo pri prvi priliki izdelan natančen program. Kako je angleško delavstvo razburjena, so najboljši dokaz sprejemi, ki jih je deležen MacDonald, kjerkoli se pojavi. Ko je danes odhajal iz palače, so mu delavci kričali nasproti: — Judež! Izdajalec! Včeraj je govoril MacDonald po radio ter rekel, da se ni odrekel scijalističnim principom ter da je treba njegov korak presojati brez strasti in brez predsodkov. Javnost je pozval, naj potrpežljivo čaka do 8. septembra, kajti takrat se bo sestal parlament k posebnemu zasedanju in takrat se bo marsikaj razjasnilo, kar danes še ni jasno. — Angleške finance so bile v nevarnosti, pomagati Angliji je pa sveta dolžnost slehernega Angle- PREM0GARJI POMAGAJO K0MPAN1J1 Uslužbenci Rocky Mountain Fuel Company bodo dobivali tri mesece le polovično plačo, v namenu, da pomagajo družbi. SERENE, Colo., 26. avgusta. — Šeststo unijskih premogarjev v severnem coloradskem premogovnem pslju, ki dobivajo unijsko plačo, do-čim so 'bile ostalim premagarjem plače skrčene, so se zavzeli za s/ojo družbo ter ji bodo skušali pomagati. . Hakli so, d»a se bodo z;dovoljili meseca avgusta, septembra in oktobra s polovično pl-ačo, pod .pogojem s o v oda, da jim bo plačala družba ostanek, ko se bo nahij\ila v boljših finančnih razmerah. V tem času hočejo agitiraiti za kompamijo in prodajati njen produkt. Neunijski operatorji v Coloradu so znižali svojim delavcem plače cbEnem so pa tudi tako znižali ceno svojemu produktu, da Rocky Mountain Fuel Company ni mogla ž njimi konkurirati. Značilna je izjava m-ajnerjev, v kateri se glasi med drugim: — S tem obveščamo neunijske crperaitorje, da bomo mi in Rocky Mountain Company preplavili s premogom vse trge ter prodaj-ali premog po isti ceni kot ga prodajajo neunijski operatorji. Neun^jski operatorji izkoriščajo nezaposlenost in lakoto ter odrekajo delavcem pravico do poštenih plač in do poštenega življenjskega str.jidarda. — Mi 'bomo toliko časa vztrajali na stališču, ki smo ga zavzeli, dokler ne bo konec te zarote. Rocky Mountain Fuel Company je last Miss Josephine Roche, ki je zrrrtxa kot velika prijateljica delavcev. V njenih marjtmah zaslužijo delavci pa sedem 'dolarjev na dan, do-čim je ®vžal Rockefeller svojim delavcem plaie od $6.25 na $5.25. STRELJANJE V MEHIŠKI _ZBORNICI Vsega skupaj je bilo oddanih nad petdeset strelov. — Poslanec Manuel Ruiz mrtev, dva druga pa ranjena. zMEXICO CITY, Mehika, 27. avgust, i. — Včerag je bilo odanih v po-sl-caski zborniol mad pstdeset strelov, česar posledica je bila smrt enega poslanci ter nevarno poškodovanj e» nadaljjT h dveh. Manuel Ruiz, poslanec iz države Jiaiisoo, je obležal mrtev na stopnicah, vodeiih na govorniški eder. Sebastian Allende, je bil zadet v trebuh, ko je stal sredi zbornice. Nje govo stanje je jako opasno. Garica de Alba, ki je stal na tribuni, j& bil ranjen v desnico. Priče pravijo, da je bilo streljanje posledica, strela, ki je bil oddan po nesrečfL SLABA LETINA PO EVROPI Južna Nemčija j e zelo prizadeta. — Žitna polja v Belgiji so pod vodo.—Silni viharji v Argentini. BRUSELJ, Belgija, 27. avgusta. — Po tri dni trajajočem deževju je reki Maas prestopila bregove ter preplavila dosti polja. Farmeri na konjih so spravili ponoči tisoč ghw goveje živine na varno. Če bo deževje še nekaj časa trajalo, bo ves pridelek krompirja uničen. Vremenski ura>d pravi, da že pet I let nI bilo izza meseca aprila. ,in *°rd Reading. skrčiti podporo nezaposlenih in razcepiti stranko. Da bi vzdržal finančno zgradbo angleškega kapi-tala, je pozval vse razrede, naj doprineso iste žrtve. Z drugimi besedami rečeno, hotel je, da bi ostalo isto razmerje med onimi, ki morajo delati za siromašno plačo in onimi, ki žive v razkošju od trdega dela teh ljudi. Kralj se je vrnil na počitnice. BALLATER, Škocija, 27. avguota. Danes dopoldne Ob desetih je o lestvi navzgor do postrešja, se je nenadoma zlomil zadnji stop lestve. Ponesrečeni Alojz -Božič je izgubil ravnovesje ter padel 6 m globoko naj tla. Pri padcu so se mu poškodovali prsti na desni roki, razen tega pa je derail na hrbtu poškodbe. Ponesrečenca sta dva tovariša odpeljala k zdravniku, ki mu je prste zop£>t naravnal. 44,000 Din kazni za tihotapstvo. Neki trgovec iz Kruševca je v zadnjih dneh dop^toval iz inozemstva na Jesenice. Bilo bi vse vredu, če ne bi imel seboj svilenih pletenin, ki jih je hotel brez carine vtihotapiti domov in napraviti velik izkupiček. Njegova nakana pa se je izjalovila, ko so ga jeseniški cariniki pri pregledu zasačili. Ker ni sam najavil blaga, da bi ga ocarinili, ga je zadela še kazen. Carina in kazen znaša 44,000 dinarjev. Ker se je upiral izplačilu n*azna-čene vsote, so ga vtaknili w ječo so-diša v Radovljica. Zasačena divja lovca. Vestnim c rožnikom se je vendar posrečilo zaslediti vsaj dva izmed mnajih divjih lovcev. Dva izmed divjih lovcev sta naposled v roki pravice. Sta to A. Bra tun, vulgo Šenko, prejšnji lastnik sirarn litijske Okolice znanega Šenkotovega mlina, in posestnik Peterika, vulgo Mehlin izpod Mehlina. Med obema Je vladal zadnje čase prepir, nakar je izdal Šenko, da je Me h lin obstre-lil od čuvajev najdeno srno. Stvar je prišla tako daleč, da so naredili pretekle dni orožnik Mihel&č iz Š tange m vaški čuvaj F. Kokalj iz Černivc pri obeh hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv. Pri enem so našli navadno enocevko na šibre, pri drugem pa lepo enocevko usnja — pa bo izbirala in izbirala, nazadnje pa bo pa rekla, da- bo jutri pri- "Daily Express" poroča senzaci-jonalno vest, da se je zdravnikom „ ^ londonske bolnice za pobijanje ra_ j Pa je običajno ni, ne jutri, ne po ka po dolgoletnih poiskusih posre- 3utr^njem' ker *re i2hirat čilo sestaviti kemično substanco, kil*™*1 teden pa ^^ drugam - in izziva -zelo pogostoma rakasta o- tako * vse njeno življenje ena sa- bolenja. S tem je dana zdravnikom tudi možnost, da preizkusijo to snov pri zdravljenju te strašne POZIV ! Vai naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." NECESSAIKE PRINCESE PRED 340t LETI SkapecUclJa st-assburške bi pari-Ike univerze, ki ae Je dalj čaaa mudite * Sinji, jo priila v Francijo z bogatim znanstvenim plenom. — j« niz kUaopisov pesnit«*, slovarjev in abecednikov ter našla krasen neoessaire princese iz 14 stoletja pred Krtetom. Necemlre obsega več sto vaz, stekleničk: In doe za puder. NARODA" - O* rioverafega »aroda — Naro&ijtaial ^---- VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGA- TELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°Jo Sakser State Bank f nw YORK, N. X. Na želodcu trpeči, čitajte to pismo! "Na rami a. Que.. Canada. — fkl kar sem pričel jemati TR1NERJEVO GRENKO VINO vse moje žel««lene lkoleeine so preAle. J »z jra iKjm priiioročal vsem mojim prijateljem. ker jaz sem se sam prepričal, e, sJal»ejra teka. glnvohola. izgube spanea in drugih želodčnih uered-nosti, tedaj liodete pronašli tudi vi. da Trinerjevo grenko vino daje hitro in gotovo iMimoč. Veliko zdravnikov ga priporoča. V vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah. Ako se dobi v vaši bližini, tedaj pišite na J os. Tri-ner Co.. 1333 So. Ashland Ave.. Chicago. 111. (Adv.) DREVO SMRTI V Afriki rase drevo, čigar opojni cvetni vonj usmrti človeka, ki leži pod njim ali v njegovi neposredni bližini. Angleški botanik Alexander Cleve je organiziral odpravo, ki hoče proučiti zagonetno drevo do skrajnih mej. Analizirala bo sestavne dele drevesnih semen ter upa, da jih bodo lahko v obliki doslej neznane droge uvedli v industrijo. PRVA ŽENSKA PROMETNICA V SLUŽBI POLICIJE ma izbira. Toda useda ji je pisana že vnaprej — kot je pisana -vsakemu bolezni, i i^birčnežu — namreč, da nazadnje i izbi rek dobi. Toda ženska, o kateri plšsm, je bila svojeglavna. Brez konkurence, tak ore koč. Naročeno ji je bilo, da mora imeti primerno obleko, in ona je zelo hrepenela po nji. Vzeda je prvo in jo pomerila.. Dasi ni imela ogledala na razpolago, je takoj vedela: — Predolga je, dosti predolga. — Saj bi se mi krave smejale — si je mislila — če bi me vi-, dele tako oblečeno.... Drugai je bila zopet prekratka, I tretja nekoliko preširoka, četrta i malce preozka. Toda pomerjala je vseeno, od jutra do večera'. Z vsako, ki jo je pomerila, je bila deloma, toda samo Iz Londona poročajo: I Na močno prometnem križišču > . _ „ , ., ... deloma zadovoljna. Popolnoma za- King Cross je te dni prvič vršila , . . . . , , ...... i dovoljna m bila z nobeno. strazmsko službo ženska oolicistka1 . . Miss J. Buli. Pravijo, da je bil zgo- Vse take" Že™*a iztak" dovinski .trenutek, ko je dvignila |ne ma*ari če * ^ ^ roko in so se na njeno povelje n- ^lhQva lastnost * Pa tuii> stavila vsa vozila. Womens Auxili- morebitno P*ko ^meniti, ary Service je zdaj deležen siste-1 ^ ^ ne opazijo. matičnega pouka tudi o prometni j v mo^m Prim-TU ie bila edinale službi In za naprej bodo v Londonu)ta težava, ker so bile vse obleke, ki upora bij ah ženske kot pomočnice 50 i'1 na -razpolago, skoro iste molkih stražnikov, ki jih bodo zamenjavala in nadomeščale, kadar bo premalo moških stražnikov na cestah. PATENTI. Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstaivite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m fh—hrn, »e p* vil Slovenci v vaii okoHel, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE velikosti, približno istega kroja hi domala iste barve. Toda ženska zna izbirati, pa naj bodo stvari še tako enolične. Ženska ve, ikaj je zanjo in kakšno oblačilo se ji najbolje prilega. Le to je zlo-dej, ^je neutrudljivo pomerjaila.... Par cfrlek, ki jih je že neštetokrat pomerila, je jeeno vrgka na tli in jih s perto poteptala. Njihova velikost in njihova oblika ji nista bili povleči. Navadnemu zemljanu bi se zde-le vse enake, toda ona je poznala razliko. In če je pognala ni, jo je slutila, kar je tudi zadostovalo. Gospodar v ko j eg a prostoru je izbirala, je začel postajati nestrpen. — RECi ji, naj hitro izbere in naj se obleke, kajti večer je že, in kmalu bo treba zapreti, — je ve4ei služabniku. Služabnik je odšel in sporočil Ona pa se ni brigala za služabni-kovo svarilo, četudi se je že solnce nagibalo k zatonu. Še naprej je izbirala ter pomer-jala. Slednjič je izmed stoterih oblačil, odbrala tri ah štiri in jih položila na stran. Toda ni se mogla odločiti. Kot rečeno: eno je bilo prefcrjutko. eno predolgo eno preveč, ono p& premalo široko. Toda čas se je bližal koncu, hiteti je bilo -treba. Odločila se je aa najmanjše in za najkrajše. — Ker Je rečeno, da mora biti, naj bo pa to — je rekla in šiat pokazat svojemu možu. Mož m rekel ne tako in ne tako. Kaliti moč mora biti aadovoljen, kar žena izbere. Da pa ne boste preveč ratidvedne, draige rojakinje, katera je bila tista, ki je izbirala in kakšno obleko je Igrala, vam bom pa kar na kratko povedal. Pisal sem o Evi, ki Je Ubirala fl-goro.' peresa. In reči moram, da se msoOra^ča-sa, ko j« E>m žimela, pa do današnjega dne, ženske staro nič izpreme-niie. "GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 28, 1831. THE LARGEST SLOVENE DAILY In €. 8. A. FRANK TROHA, Barberton, Ohio: ZAKON BREZ PREPIRA NI MOGOČ V vaški krčmi je sedela skupina msž. Sredi mize je stala steklenica z žganjem, poleg steklenice pa mal kozarček, kateri je romal od eneva do drugega. Poskušali so za-željena kapljico ter se na ta način pripravljali k dobri volji. Pri sosednji mizi je pa sedel po-viem neznan tujec, zatopljen v svoje misli. Sčasoma se je ozrl na moške pri drugi mizi in tu pa tam vjel kako besedo iz njih razgovora. Kar naenkrat je nekdo sprožil kočljivo vprašanje in s tem povzročil precej glasen prepir. Prepirati so se začeli glede zakonske pravice, namreč, do katere mere ima žena pravico v gospodarstvu. V t?m prepiru se pa nikakor niso mogli zediniti. Vsak je po svoji ženi sklepal, koliko ima pravice na domu in do katere mere sega njena oblast. Tujec pri sosednji mizi je pazno motril možake in poslušal. Ko je raz videl, da možje ne bodo prišli do sporazuma, se je pa odločil, da ae jim predstavi in pove zgodbico, iz katere so bodo morda naučili, koliko imajo posamezni zakonci pravice do gospodarstva in besede kadar je treba. Odkašljal se je, pljunil pod mizo, nato je pa prepira joie može ogovoril: Oprostite mi, ki se upam nagovoriti Vas ter se vtakniti v Vaš razgovor. Kakor sami vidite, sem vam povsem neznan tujec, zato je pa'rebno, da se vam predstavim in povem kdo sem. Jaz sem potujoči urar. Prehodil sem že mnogo sveta In mnogo zanimivega videl in slišal. Nočem vas nadlegovati, da mi daste svoje ure popraviti. Ako vodite da so popravila potrebne jih boste že sami dal^ Iz Vašega razgovora sem ujel nekaj besed in na ta način dognal, glede česa ste se pogovarjali. Čul sem, da se ne morete zediniti glede pravic v zakonskem življenju. Za to sem se odločil, da Vam povem zgodbico o dveh zakoncih tam daleč v tujem kraju. Ako ste me željni poslušati takoj začnem. — Le povejte, le povejte, — so se vsi kratko oglasili. Taka zgodba nas bo zelo razvedrila. Tako so mu še pritrdiL' in ponudili kozarček žganja, katerega se ni branil. Izpil je celo dva, potem je pa začel: — V neki kmečki vasici sta živela miroljubna zakonca. Bila sta pravi vzor vsem ostalim družinam. O njima se je širil le ddber glas, kajti nobeden ni vedel o njima kaj slabega povedati. Dan za dnem sta v miru opravljala vskdanje posle in nikoli se nista prepirala. Nekateri so jim celo zavidali tako miroljubno življenje ter so rekli: — to je pravi blagoslov božji. Cela leta so pretekla. Med drugimi zakonci se je čestokrat pripetil prepir. in marsikatera ženska je morala zbežatl pred razjarjenjlm možem, da se je ubranila udarcev težke moževe roke. Vsi ti Številni prepiri pa niso motili pohlevni zakonski par, ki se ni nikoli prepiral. Toda nekega dne je pa nastal pravi trušč. Tudi če bi začela goreti vsa vas, ne bi bili ljudje tako skupaj vreli, kot so takrat. Cela zadeva je bila slična cirkusu, kakoršne vprizarjajo razni glu-mači, ki se selijo od vasi do vasi. Takrat pa ni bilo cirkusa in tudi ognja ne. Pač pa sta se spustila skozi vas v peklenskem diru miroljubna zakonca. Mož je bežal naprej, za njim pa žena. Na eno nogo je bila bosa, čevelj je pa držala v roki. Kadar se je toliko približala možu, da ga je lahko dosegla, ga je oplazila s čevljem. Mož je pa bežal, kolkor so ga mogle noge nesti ter je dajal petam vetra, da se je kollkor-toliko ubranil udarcev razburjene žene. Ona je izgledala kot pravi hudournik. Lasje so ji vihrali, in kričala je kot sama pošast: — Le čakaj, le čakaj, ti potuhnjenec hinavski! Ko je bilo konec čudne dirke in ko je mož odnesel svoje pete, so ljudje v strahu obstopili razburjeno žensko ter jo začeli bojazljivo spraševati, kaj je. Ona si je nekoliko popravila raskuštrane lase ter si nataknila čevelj na boso nogo, nato je pa povedala, kaj je bil vzrok, da sta se spustla z možem skoz: vas. Vsa razburjena je pripovedovala o zakonskem žvljenju ter je rekla da več ne ve, ali je omožena žena ali je pa prava lutka, ki se iz cunj napravi. Nadalje je rekla, da jo je mož tako napravil, da niti več ne ve kaj je prav in kaj ni prav. — Vse mi je trdil ta potuhnjenec, kar sem ga vprašala. On je le trdil, pa če je bilo prav ali ne. Pretekala so leta za letom, naju življenje je šlo mirno naprej. Sedaj je pa prišel konec, kajti tega ne morem ved prenašati. Koliko stvari sem že sama dognala, da sem bila v zmoti, on mi je pa vedno trdil, pa čeprav je vedel, da jaz nimam prav in tako me je sedaj napravil, da sem v resnici prava lutka, kakor sem že rekla. Po teh besedah se je razburjena ženska umaknila v hišo ter si sama skušala ohiaditi svojo jezo. Ostale ženske so začele izpraše-vatl druga drugo in kmalu so se prepričale, da zakon brez prepira ni mogoč. Možje so pa tudi bolj strogo ravnali s svojimi družicami, kajti bali so se, da se ne bi kaj takega pripetilo temu ali onemu, kot se je miroljubnemu sovaščanu. Od tistega dne ko se je bila za-vršiia nenavadna dirka v vasi, je bilo mnogo več ^loge v družinah. Tu pa tam je izbruhni kak prepir-ček, aa kar »o pa zakonci domnevali, da mora biti tako. Ženske so Mle pa tudi bolj poslušne kot poprej, kajti uvidele so, do katere mere morejo segati prepirljive besede. In nenavadna dirka miroljub- nih zakoncev jim je ostala trajno v spominu. — Tako torej, vidite dragi možje, ae je dogodila ta zgodbica, katera je resnična in iz katere lahko sklepate, kako je treba ravnati z ženami, da. ne pride do hujče katastrofe, kakor se je pripetilo tistemu miroljubnemu možu, ki se nikakor ni hotel prepirati in je zato svoji ženi vse trdil, misleč da bo Lo na ta način življenje mirno in eadovoljno naprej, toda siromak se je varal in je prišel do prepričanja, da zakon brez prepira ni mogoč. Ko je potujoči urar dokončal zgodbico o miroljubnih zakoncih, so mu navzoči gostje čestitali k tako zanimivemu pripovedovanju. Rekli so, da se bodo v bodoče drugače ravnali, kajti uvideli so, da že v več slučajih niso imeli prav. Urar ju so ponudili še nekaj požir-kov žganja in ga tudi povabili naj se r-i njih oglasi. Nekateri so mu tudi obljubili, da mu bodo dali svoje ure popraviti, česar je bil zelo vesel. Saj je sploh zaradi pokvarjenih ur hodil od vasi do vasi, ker to je bil njegov edini posel. KAKO SE JE VZBUDILA V KRVNIKU VEST Angleški reporter Asthon Wolfe je nedavno obiskal v prijaznem mestecu Ccbdenu upokojenega angleškega krvnika Mr. EUisa, ki je pred nekaj leti, vznejevoljen zaradi neke dvojne justifikacije, dal ostavko na svojo službo. Vzroki njegove demisije so bili zelo značilni. Na Angleškem je živel kapitan Thompson, pijanec in sirovina. Bil je oženjen, a je zanemarjal ženo In zakonske dolžnosti. Njegova žena je bilo ljubko, temperamentno bitje, ki je težko pogrešalo dolgo odsotnost svojega moža ter ni mogla prenašati njegove brutalnosti kadar se je vrnil z morskih voženj. Naključje je hotelo, da se je seznanila z mladim, simpatičnim inteii-gentom By water jem, ki jo je vzljubil zaradi njene nesreče in lepote v enaki meri. Iz začetnega prijateljstva se je razvila ljubezen, za katero so vedeli vsi — razen njenega moža. In zopet je hotela nesreča, da je živela ženska, ki je bila zavrovana v Bywaterja ter ga ni hotela privoščiti mladi Thomp-sonovi ženi. Ta dama, z imenom Betty Lawrence, je poučila kapitana Thompsona o nezvestobi njegove žene z anonimnim pismom. Tako je pi,_Jx> do katastrofe, či-je žrtev je postal Thompson. Nekaj ur po dogodtu je že imela policija v rokah Thompsonovo ženo in njenega ljubimca. Čeprav ni bilo direktnih doikazov, da sta ona dva umorila kapitana, so ju vendarle imeli za zločinca. Policija je namreč pri pregledu njune korespondence našla pismo Thompso-nove, v katerem so stale usode-polne besede: — "Ubij ga! Prosim te, če ne boš storil tega ti, moram sama seči po orožju.... Če ne gre drugače, mu bom primešala zmleto steklo v puding in potem.... To bo gotovo učinkovalo.'* To pismo je zadostovalo, da je potrdilo krivdo Thompsonove vdove. Neizprosni sodniki so obsodili obtoženfco in njenega ljubimca na smrt. Pet dn pred justifikacijo je stopil Mr. Ellis v celico obsojenke, da bi si ogledal njeno postavo, širno vratu ln presodil njeno težo. Nadel jo je klečečo pred posteljo. Ta prizor ga je popolnoma. razoroMl. Ni imel poguma, da bi stopil bliže s strašno stvarnostjo, krvnidkega rokodelstva. Prosil je zdravnika, naj mu da potrebne ^podatke. Bywater ga je sprejel s ledeno-hladnim nasmehom. Dejal je: — "Rajši M dvakrat umrl, samo da ostane ona pri življenju? Kaj pa ao povedala njena pisma? Nihče ni pomitim, da žensk* njene mide vedtcrttt n&pUte podobno rM, ki je' skoro nikoli ne prrtnteil." ZAČNITE DAN PRAVILNO s TOASTOM zares VROČIM! ^ AJTRK ZAMORE BITI kaj prijeten, če si vzamete čas, da jeste kos za kosom ▼roeega toasta, napravljenega po vašem naroČilu na mizi—v Električnem Toasterju—in se ga posluiite takoj, ko je še dovolj gorak, da se na njem maslo topi! Presenetljivo je, kako zajtrk navidez prične dan pravilno. Zdaj nudi Izdelovalec Novo Nizko Ceno za ta L & H ELECTRICNI TOASTER Kromsko izdelan, močan, obrne toast vsa-kikrat, ko odprete vratica—toaster, ki bo trajal leta—in vam vsak dan pomagal napraviti zajtrk za užitek. Do 15. septembra Samo gotovini ali 95c na roko in SI mesečno, plačljivo z vašimi prihodnjimi 3 računi za elektriko. Naprodaj v vseh naših prodajalnah in vseh naših zastopnikih, ki pridejo k vam na vaš dom. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Napočil je dan usmrtitve. Thomp-sonova je trpela na strašnih prividih in krizah. Trepetala je v strahu pred smrtjo in se je besno branila, da bi jo odvedli iz celice. Zdravnik ji je moral vbrizgati več doz pomirjevalnih sredstev. Ko sem stopil — pripoveduje krvnik, — na dan izvršitve obsodbe v celico, je kliknila, da je še mene postalo strah. Po divji borbi z ne-sretnico se je meni in mojim pomočnikom posrečilo, da smo jo zvezali in ji ostrigli krasne lase. Duhovnik, ki ji je ves čas prigovarjal je ni mogel pomiriti. Bila je vsa iz sebe. Zakon določa, da mora obsojenec gledati proti vešalom. Nikoli ne bom pozabil, kako je ne-srečnica pogledala nanje. Ko sem ji položil vrv okrog vratu, so mi vsi rprsti otrdeli od groze. Kapuce nisem mogel sam povezniti na njeno glavo. Pristopiti je moral pomočnik, da je dovršil strašno delo. Nesrečnica se je zadušila v stokanju. Njena smrt me je zlomila na duši in telesu. Bil sem brez moči, a moral sem usmrtiti še njenega ljubimca, ki sem ga bil našel pri molitvi v pentovillski jetnišnici. Bil je močnega od mene, pripravljen na vse. Ko sem končal eksekucijo, sem našel pred jetnlšnico dva tisoč ljudi na -kolenih. Val so molili za pokojnika. To ne je prisililo, da sem odstopil. Veste, morilec je hudoben človek, če pa zakon veleva poštenjaku, da mora moriti zaradi obrti, je to tako strašna reč, da ni mogoče prenesti njene teže. v Zdra- IZLMIKAJOtl INDIJANCI Bivši avstrijski minister Thaler je obiskal več predelov v Južni Ameriki, da (bi našel pripijuren naseljenski teren za emigracijo. Prepotoval je tudi ozemlje Čako in prišel v stik z Indijanci. Iz prva so bili malo zaupljivi, ko pa jim je poklonil razne malenkosti, si je pridobil njih zaupanje. Na koncu so mu postregli z mesom, ki so ga pekli na ražnju in so plesali pred njim. Pokazali so mu tudi matematičnega "genija" svoje rase, ki ume šteti do 24, medtem ko znajo drugi šteti največ do 4. Indijansko pleme je napravilo na Thalerja zelo žalosten vtis. Čeprav so ljudje na zunaj lep, zdravi in močni, kažejo zelo jasne znake propadanja. Najbolj jih uničuje cania, žganje, ki ga pridobivajo iz sladkornega trsa. To jih je že močno upropasti-lo ki jih bo docela iztrebilo. SAKSER STATE BANK 82 COaTLANDT NEW YORK, N. posluje vsak 'delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za vccjo udobnost svojih kKjentov, vsak pondeljek do 7. mre =3i Hrast ga je ubiL Kmet Josip Kranj čevič iz Surčev-ca pri Križe vcih. je sekal z braUom in ženo .v gozdu -drva. V gozdu je prosil brat, naj mu pomaga naložiti bukev. Ta čas je močno zahreš-čalo, v bližini je podiarl drugi kmet dt«bel hrast. Hrast je padel in Kranjeevič je izginil pod njim. Brat in žena sita. ga našla; vsega razmesarjenega. Zastrupljena otroka. Triletni sinček Pere Pismeštrovi-ča v MDtrovici se je igral na dvorišču 3 starimi steklenicami. Vzel je ea: steklenico in začel piti iz nje. V stsklenici je bila raztopina sode in nesrečni ctrcčiček je začel takoj od silnih bolečin krii-ati. Poklicali so zdravnika, teda bilo je že prepozno, c.tročičdk je podlegel strupu. Podobna nesreča se je pripetila tudi v Karlovcu. 15-mesečno dete delavca v mestnem kamnolomu Alojzija Smita'je ostalo samo doma. Na mizi je bila pustita mati steklenico oeto-ve kisline. Dete je vzel} steklenico-in začelo piti. Na klice je prihitela mati in ednesla otročlčka v bolnico, kjer je v strašnih mukah umrl. Zagonetna smrt dveh bogatih kmet-skih lepotic. Pred dnevi sta izginili iz Železni-ka pri Bscgradu dve mladi izredno lepi dev: j ki, hčerki bogatih in u-glednih posetnikov. Šli stu k Savi, kjer sta sedli in se nekaj časa raz-govarjali, petem pa izginili v valovih na tem mes:u zelo deroče in globoke r:ke. Ni še p:jasnjeno, ali sta devejki izvrlili samomor ali sta žrtev zlečina -ali sta šli prostovoljno v smrt. Pclicija, ki je uvedla preiskavo, meni. da sta devojki izvršili samomor. Po par dneh so potegnili iz Save trupli cbeh. Ker ni bilo na jih znak:v nasilja, je najbolj verjetno, da sta m>: d:nki sami skočili v Savo. Nesrečni mladenki sta bili Katrina Milj kovic in Leposava Uroše vič. Oče utopljene Leposa've Uroše vič je šel sam iskat truplo svoje hčerke. Hedil je ob Savi. ko je zagledal žensko truplo na površini. Očeta je spremlj-al pastirček Dragoljub Torn L j, ki stanuje v bližini. Pastirček je »koči! v reko in potegnil truplo k bregu. Ko je cče zagledal obraz utopljenke, je vzkliknil: Leposava moja! Isti pastir je naslednji dan našel tudi truplo Katarine Miljko-vič. Njeno truplo so valovi prenesli sami k bregu. Tri dni pred usodnim dnem je prišla Leposava h Katarini. Obe sta jokali in se cbjemali, toda nihče ni vedel, kaj jima je. Usodnega dne sta; odšli k Savi. Po sledovih cb bregu sodeč, sta sko-Mli t Savo objeti. Po vasi govore vse mogoče o vzrokih tragične smrti o-beh devojk. Pravijo, da sta bili nesrečno zaljubljeni, drugi pa, da sta imeli neozdravljivo bolezen in sta si zaradi tega končali življenj?. Blagajnik pobegnil z zaročenko in 700,000 Dm. Iz Mitrovice poročao, da je vzbudil mnogo hrupa in šuma nenaden beg ekonoma tamošnje bolnice Ranka Lučiča.-Z njim je pobegnila tudi hčerka nekega uglednega meščana iz Vinkovca. Z dekletom je bil ekonom skrivaj zaročen. Lučič, ki je bil tudi 'alagsujnik. je izginil že v pondeljek 3. avgusta. Naslednji dan je dobil upravnik oolnice dr. Lužanin od blagajnika pismo, v katerem se ta opravičuje, da je odšel taree dovoljenja. Vrnil da se bo v torek. Blagajnika pa ni oilo v torek in tudi ne v sredo in četrtek. To se Je zdelo upravniku sumljivo in dal je blagajno pregledati. Presenečeni so ugotovili, da je blagajnik prav spretno ponarejal čeke in poneveril nad 700,000 dinarjev. Policija je za njim izdala ta koj tiralice. Preiskali so sebo v hotelu. kjer je stunoval in našli kup raztrganih listin iz blagajne. Šofer, ki je peljal blagajnika iz Mitrovice, je izjavil, da je blagajnik odšel proti|Novem Sadu. Tu so ga baje nekateri tudi videli z njegovo nevest:. s katero se 'je prepiral. Bla-ganrk je pobegnil najbrž v Albanijo. DOKUMENT ZA 10 TISOČ LET S CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko KapiIA, Deroč KNJIGARNI'GLAS NARODA Kakšen dokument bi preživel vse usode in naključja in učakal 10 tisoč let? To vprašanje je zastavil neki odbor tehnikom in kemikom, od katerih je želel izvedeti, kakšnega materiala naj se p03lužl, ko bo postavljal spomenik žrtvam japonskega potresa iz 1924. Društv0 svojcev in prijateljev žrtev japonskega potresa je že pred časom sklenilo, da postavi ogromen spomenik? Sklenili so, da bodi iz marmorja, od vrha do tal popisan z imeni žrtev neukrotljivih sil narave. A kmalu so se pojavili pomisleki. Namen spomenikov ni kamen, ki se bo bahal nekaj časa pred cčmi sveta in potem razpadel na drobce. Izpričano je po izkušnjah. da spomeniki iz marmorja niso večni. V pet do šest tisoč letih jih zmelje vreme v prah in razpadejo do temeljev. Utegnilo pa bi se tudi primeriti, da pride nov potres in poruši kamen, kar bi ga še prej pokončalo. Treba je torej najti drug način dostojne počastitve spomina pokojnikov, ki so postali žrtve elementarne katastrofe . Odbor je torej opustil misel piramide ali obeliska. Zedinil se je na to, da se napišejo imena žrtev na tra.jen pergament s posebno kemično tekočino. Pergament bodo nalepili na tenke kovinske plošče, te pa bodo zaprli v posebne steklenice. Res, v steklenice. A tukaj prihaja čas vprašanju do jedra. Iz kakšne snovi naj bodo steklenice, da bodo trajale deset tisoč let? P o dolgem okrevanju sc se Japonci zedinili tudi v tem vprašanju. Rekli so, da morajo biti steklenice iz zilskega kremenca. Zrak bodo iz njih popolnoma izsesali, da preprečijo škodljive učinke kisika na kovinske plošče in pecgamentnl papir. Da bi pa izenačili pritisk zu-zunanjega zračnega tlaka na notranjost steklenic, bodo spravili vanje argon in sicer v takšni množini, da bo ravnotežje popolnoma uravnovešeno. Te steklenice bodo zavili v plašče iz azbesta, da bodo varne pred ognjem. Nazadnje ji h bodo o-vili še v karborundom. Tako zavarovane steklenice bodo položili z velikimi svečanostmi v 10 metrov globoko jamo na vznožju gore Koya, kjer stoji svetišče. Nad jamo bodo postavili kamen, ki bo poročal, kaj leži pod njim. Kamen bo seveda že davno razpadel, ko bodo steklenice pod zemljo še tovrstno o-hranjene. Prišel bo dan, ko jih bodo morda izkopali. Davni potomci sedanjega japonskega cesarstva ji bodo tedaj lahko odprli in čttali o-klic. ki so ga sestavili njih predniki pred 10,000 leti. Stroški tega pietetnega čina ne bodo dosti manjši, kakor bi stal ogromen spomenik iz mramorja, ki ga hoteli postaviti v začetkujSamo pergament, kovinske ploiče in steklenice so požrle 12,000 dolarjev. Zato pa imajo Japonci prijetno zavest, da bo čital svet o njih s tak* šnim spoštovanjem, kakor čl ta današnji rod klinopftse starih kultur, ki ^o že davno zatonile in nam pu-sile poleg veličastnih spomenikov v puščavi samo nekoliko gllnMttft plošč, na katerih blestijo slavni čini njih zgodovine. GLAS NAEODA NEW YORK, FRIDAY, AVGUST 2S, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ČAKAM TE! mm ROMAN Iz ŽIVLJENJA. BUDU Z« Glas Naroda priredil G. P. — Gospodična Klara, n:coj bo prišel. Ravnokar sem dobil poročilo. Lepo vas pozdravlja! Vsa razburjena je mahala okrogla gospa Hammer s pismom v roki ter zrla skozi kuhinjsko okno na sosedno dvorišče, kjer je velika, pla-volasa deklica skubila par golobov. — Že danes, gospa učiteljeva? PcAlicuna se je hitro obrnila, dooim je planila vesela rdečica v »Jen obraz. — To me zelo veseli, — je rekla ter napravila par korakov do nizkega zidu, ki je ločil oba sosednja kosa zemlje. — To je nekoliko presenetljivo, gospodična Klara, ker je Andrej še pred par -dnevi pisal, da bo prišel semkaj šele prihodinji teden! Njegova soba je že gotova, a kaj bo z jedjo? Danes nisem bila na trgu in in nisem pospravila. In kaj bomo kuhali jutri, v nedeljo? — Gosja, učiteljeva, ali smem ponuditi tri goiobčke? — K tea reko notri. — To je prava vročina! Upam, da se bo posrečil kolač! Nato je aopet vtaknila poleno v peč ter pričela utepati beljak. — Tako se mi bo pcsrečrlo, otrok! Človek mora biti praktičen kot vi. Mož , ki bo dobil to palačo, bo vesel — in mati tudi! Tajno smehljam je je bilo v glasu, gospe Hammer, in ko je Klara dvignila Oči, je stara, dama povesila pogled kot v zadregi. — Da. da, moj otrok! Sedaj je izpolnjena moja ielja, in Andreju ne bo treba hoditi daleč, da najde svojo živLjensko sreSo! Klara Je medtem spravila testo v posodo ter rekla: — V petinštiridesetih minutah bo pogača gotova. — Sedaj pa počivajte, dr^ga gospa. — Ali imate nocoj kaj časa? — Bom videla. — Torej pozdravite gospoda dektoroja! Klara je (prijela za jerbas ter odhitela. Za trenutek je stala gospa Hammer tukaj ter premišljala. — Da, Klara, to bi aJcovano vsled srčne hibe. Kljub temu pa nI iagubila poguma. Tolažila se je s splošnim spoštovanjem, katero j« uživaj pokojni po celem mestu. Zapustila je stanovanje poleg šole ter se preselila v majhno hišo poleg trgovica Emiia Stettnerja. Družina Stettnerja se je pobrigala za gospo Hammer, ki je bdla že več let njih odjem a lka. Najbolj pa se ji je poljubila Klara, edina hčerka, ki je naravnost čitala vsako željo iz oči spoštovane dame. Marsikateri paket z živili je odšel za dijak-a od Sttetnerevih, dokler ni dovTšil svojih študij. Nato pa je nastopil kot tajnik profesorja Baumgartnerja veliko študijsko potovanje po južni Evropi, Egiptu in Italiji. Kh^ra Stettner je že kot pelotrok sanjala o tem veselem dijaku. Bila je srečna, če je prišel v prcdaja-lno sfcarišev ter se smehljal ž njo ter preživel marsikatero uro. (Dalje prihodnjih.) PRED REFORMO KOLEDARJA Od leta 1909 se je pečalo že več kongresov z reformo gregorijskega koledarja, ki ima več nedostatkov, izvirajočih iz neenako dolgih delov leta. Neen-jiko število dni pojedinih mesecev je krivo, da imajo četrtletja 80, 81 ali pa 82- dni. Tudi število tednov v četrtletjih ni stalno. Te neenakosti povzročajo zmešnjave in nesigurnosti v gospodarskih stikih, v statistiki, v knjigovodstvu itd. Koledar ni fiksen, vsako leto se izpre-menja, prav tako kakor razmestitev tednov v četrtletjih. Zato je težko določiti datum ponavljajočih se dogodkov. Društvo narodov je poverilo posebnemu odboru organizacijo ankete, ki naj bi pokazala, če je reforma koledarj-i res potrebna in koristna. Odbor predlogov glede reforme koledarja ni ugotovil, da je problem mnogo težavnejši, kot se je prvotno zdelo. Zato so bih ustanovljeni narodni odbori v 40 evropskih, ameriških in azijskih državah, da pro-uče ugodnosti morebitne reforme gregorijskega koledarja. V narodnih ocfoorih so pa prišli do veljave različni interesi ter najčudovitejši gospodarski in socijalni vplivi. Narodni odbori bi bili morali predložiti Društvu narodov svoja poročila že pred 6. aprilom, da bi se mo^Iu še letaš pričeti pogajanja o reformi koledarja v okviru posvetovanj konference, ki bo razpravljala v oktobru o prometu in tranzitu. Toda mnogi odbori niso pravočasno predložili svojih poročil. Večina osnutkov novega koledarja gre 2>3i tem, da bi dobili stalen koledar, v katerem bi se na primer velika noč ne menjavala v perijodi sedmih dni, če rraj odpade na nedeljo. Iz anket je razvidno, da je splošna želja postaviti veliko noč na drusjo nedeljo meseca aprila. Da se pa prepreči srečanje velike noči s praznikom Oznanenja, kar bi po ssdanjem sistemu moralo nastati, priporoča en predlog postaviti veliko noč na nedeljo pod drugi soboti v mesecu aprilu. Vsa vprašanja čisto verskega značaja bodo prepuščena poznejši odločitvi cerkvenih a'vtoritet, ki lahko pošljejo na posvetovanje svoje opazovalce. Že seči- j lahko rečemo, da cerkveni krogi v načelu ne nasprotujejo reformi gregorijanskega koledarja, vendar se pa bodo pojavili dogmatični pomisleki. Konferenca se bo omejila na proučevanje predlogov iz civilnih krogov, ki se zanimajo za gospodarske in socijalne reforme, ter bo upoštevala mnenja pojedinih vlad kakor tudi zuszbnih ustanov. Mednarodna trgovska zbornica in mednarodna železniška unija sta že iz- KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVE8TI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Vrtnar, (Rablndraaatb T a gore), trdo vezano .................75 broširano .................. .M Folk spokornik In druge »ovewti 1._ Trdo rezano ...................1.25 VlSnjera repatlem. roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. L it... .35 V posti v Je šla, III. zv ...... .35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. J5* Vodnik tvojenu naroda ........ Jt5 Vodnikova pratika L 1927...... J>0 Vodnikova pratika I. 1928 ...... .50 Vodniki in preporoki ...........60 Zmisel smrti ...................f,o Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povent ............ .35 Zadnja kmefka vojska...........75 Zadnja pravda .............................70 Zgodovina o nevidnem tlovekn .. .35 Zmaj iz Bose« .................70 Življenje siov. trpina, Izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........IJ50 Zvesti sin, povesi ........... Zlatokopi .................... Ženini naše Koprnele ........ Zmote In konec gd& Pavle ... Zlata vas ................... .25 M .45 .45 Jt Zbirka narodnih pripovedk: I. del.........................• .41 Zbirka narodnih pripovedk: dd ....................... .4« Znamenje i tirih (Doyle) ....... j| Zgodovinske anekdote .......... .30 L ognjem In metem..............3,_ Zločin in kazen. 1. In II. zvezek 1._ Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .60 Zgodbe zdravnika Musnika.......76 Zlati pantar ................... J« Zvestoba do groba ______________________lj| ZBIRKA SLOVKNSKTH POVESTI 1. MVm Vojnomir ali poganstvo________J5 6. zv. Hod« brodM .....................35 t. sv. Vesele povesti ............ .35 L ?t Povesti ia alike ....................iS "». zv. Student naj bo. Na« vsakdanji krak............................................il SPISI ZA MLADIKO: <«ANGL) a. Pripovedko ln i sv trdo vi P........................ M t. kt. trdo tow no. Vsebuje 12 po- ........................ M L sv. trdo vi—no. Vsebuj* & po- ........................ M t. sv. trdo vernic. Vinski brst .. M t sv. trdo vssaao. Vsebuje 10 po- IGBK: trgovec. Igrokas v 6. dejanj JSS Cma ds Barrens. Heroična komedija v potita dejanj lk. Trdo vo- osao ..........................LN Kdoia. drama v 4. dej........... M Gospa s morja, 5. dej...................75 Lokalna železnica, 3 dej............„..50 Marta. Semenj v Bicbmcndu. 4 dejanja ...................... K Ob vojski. Igrokaa v fltJrib slikata M Tončkove sajue na Miklavšev večer .Mladinska Igra s petjem v 8. dejanjlta .................. .60 R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. ( čapek), ves. ...........45 Revizor. 5 dejanj, trda vesana .. .78 Veronika Deseniška. trda vez____1JM Za križ in svobodo, IgrokaS v 5. delanjih ...................... J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapce, ti. dejanj..... K. zv. Po 18 letih. 4 dejanja .. .60 Zbirka Ijiufekih Iger: 3. snopi?. Mlin nori r»m|fA Sv 13. nnopič. Vestaika. Smrt Marije devire. Marijin otrok ........ J$» 14. «nnpi?. Rv. Bofttian. Jnnaška dekilea. Materin blagoslov .... Jtf 15. snopi*. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neia ............ js* 20. snopi«. Sv. Jubt; Ljubezen Marijinega stroka .............. j* PESMI IN POEZIJE: AkropoUs in Piramida ........ M broširano ................... Azazei. trdo vez. ................ Balade in romance, trda ves......L25 Bob ca mladi zob. trda ves.....40 Kraguljtkl (Utva) ............ .65 trdo vezano .................&0 MoJe obzorje. (Gangl) ............1.35 Naries (Gruden), broi........... jo Primorske pesmi, (Gruden), ves. Slntne (Albreht) broS........... J*. Pohorske poti (Glsser) brofl. .... Jt9 Oton Znmntit: Sto agank ................... j* Vijolica. Pesmi za mladost .... .60 Zvoniki Zbirka pesalj za sloven- eko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog. pravljice, trda ves .... .60 Slovenska narodna lirika ...... M PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... JO 10 zvezkov skupaj ..................2J0 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec)______________JO Sest narodnih pesmi (Prelovec) J(0 Pesmarica moiUh sborov (Bala tka)____________________1.— MEŠANI In MOfiKI ZBOR Priložnostne pesni (Gram) ....Lit, Slovenski akordi (Adamič): j ..L sveaek .....................75 IL zvezek ...................75 Pomladanski oteevl. L ln IL sv, ) ▼«ak ........................45 AsMrUka slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himna (Vurtoplv»c) ....JJO 1« moikih In mrdanlh zborov — (Adamič) .................. .41 javiH, da se strinjata s predlogom, naj se določi velika noč tako, da se datum ne bo vsako leto menjaval. V juniju se je vršila seja pripravljalnega odbora, ki so se jih. udeležili mnogi zastopniki cerkve in mednarodnih organizacij. Na seji so bile izmenjane misli med zastopniki cerkve in zagovorniki različnih sistemov koledarja. Šlo je v prvi vrsti za načrt glede enakih četrtletij, ki bi imela dva meseca po 30 dni in enega z 31, leto bi pa imelo en bel dan. O tem načrtu se je več debatiralo. Odbor se je razdelil v dva tabora, prvi je zagovarjal sistem po- ... * dalj snj a četrletja brez sestave novega in stalnega koledarja, drugi je bil pa za sestavo novega in stalnega koledarja, v katerem bi imelo leto ^negai belega 364 dni. En osnutek ho če uvesti 13 mesecev po 28 dni in z enim odnesno dvema belima dnevoma. Odbor je podrobno proučil pojedine osnutke in bo poročal 26. oktobra v Ženevi na konferenci, kjer bo zbranih 14 zastopnikov pojedinih vlad in 9 delegatov zasebnih ustanov. Če bo na konferenci v Ženevi dosežen sporazum, dobimo nov kole-dar. ix) katerem bo imelo leto 13 mesecev. Ta koledar bo velj-aJ za ves svet. Prizna-ti ga bo pa seveda morala še cerkev, sicer praktično ne bo imel mnogo pomena. Naš koledar je zelo nepraktičen tudi zato, ker ima prestopna leta in ker se začenjajo leta in meseci vedno z drugimi dnevi. Leto s 13 meseci ima v Ameriki že nad 100 trgovskih kon-cernov in izkušnje so pokazale, da je nova razdelitev letnih časov zelo praktična. Leto s 13 meseci bi se pričelo 1. januarju in sicer vedno na nedeljo. Mes:c bi štel 28 dni, vsak bi se začel z nedeljo in končal s soboto. Ker pa nanese 13 mesecev po 28 dni samo 364 dni, preostane en dan, ki bi bi poseben proznik in bi ga vstavili med 31. december in 1. januar ter bi bil označen kot 29. decern-bčT. Novi, 13. mesec, bi se imenoval "Sol" a, Cherbourg. Bremen 31. septembra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Aquitana, Cherbourg President >iardu.B> Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot aa onto vanj« na ogromnih Dtrnlkih- PARIS 2. sept.; 19. sept. (10 P. M.) <3 P. M.) FRANCE 8. sepf; 26. sept. '5 P. M.) <7 P. M.i He de France 11. sept.; 2. okt. (7 P. M.); (10 P. M.) N'ajkrajfta pot po ftelexnicl. Vsakdo j« v po*«-bnI kabini s vnemi modernimi udobnostmi. — Pijača m slavna francoska kuhinja izredno nizke cene. VpraAaJt« kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» STATE 8THEET NEW YORK, N. Y. Znana stvar je, da vplivajo barve okolioe, kjer se baš nahajamo, na n-iLŠe življenje ugodno in prijetno, ali pa neugodno in neprijetno; ni i pa ne vemo še o tem, zakaj je tako. Vsak izmed nas ve le iz lastne izkušnje, da se počuti v tem prostoru, kjer počiva del j časa, prav dobro, v onem prostoru pa postane siten, razdražljiv ali pa kar ves potrt. S poskusi pa so ugotovili, da vpliva barva rra dobro ali slabo voljo človeka, ki prebiva delj časa v enem in istem rostoru. V sobo so postavili na pr. enake opreme, samo barve sten so spremenili, in glej, tudi človek je "bil nenadoma ves spremenjen. , Moč barv so začeli že izkoriščati obrtniki-umeftniki, in ti dandanes polagajo veliko važnost na barve, ki1 naj obdatjajo človeka v njegovem j bivališču, da bo zadovoljen, miren in da se bo doma počutil dobro. Tudi krčmarji, zlasti v nočnih lokalih, ve-od prav dobro ceniti pomen barv.1 Znano je na pr., da vpliva modra barvaj na človeka pomirljivo, rde-•1*1 haj-va pa ga draži. Barve iste vrste si pa glede učinkov na človeka tudi niso enake: mi razločujemo "tople*" in "mrzle" "barve. Vsaka barva je na pr. tista, ki cika nekoliko na rdeče, "mrzla" modra barva pi vleoe nekaj bolj na belo. Oranžna rumena barva je "topla", citro-1 nasto-rumena barva je pa "mrzla". Z vplivom barv na človeka in na njegovo živčevje so začeli v naj no-' vejšem času računati v bolnišnicah,' zlasti na Švedskem. V veliki bolnici v Stockhoimu nimajo več golih belih sten, -ampak vse stene so barva- j ste, kakor to pač zahtevajo različni oddelki. Dvorane, kjer prebivajo o- j krevajoei bortniki, so vse svetlo in živo pobarvane. Na stenah pa vise lepe slike v živili barvah ki pravi-' jo, da slike jako ugodno vplivajo na bolnika. V Švici pa so začeli krasiti tudi pisarne s slikami in v tako o-krašenih sobah delajo uradniki mnogo bolj zadovoljno, boljše in hitreje kakor v prostih in sivkasto-ža-1 cstaiih prostorih. i j Ta GLOBUS i kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-I pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se [ mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet I vzgoje in zabave. I KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VIŽED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO -ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE N AR OČE, GA DOBE ZA — ^ X ^ "GLAS NARODA" New York, N. Y. 216 West 18 Street Tir*