LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjey. R^iatro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-8667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 18 de Diciembre (decembra) 1937 Núm. (Štev.) 50 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Jugoslovanska zunanja politika Ko časnikarstvo še ni bilo tako zelo razvito, kakor je dandanašnji. Je bil povprečni bralec dnevnega ča sopisja gotovo bolje obveščen o dogodkih v svetu, nego je danes. V starih zlatih časih" je novinarski Poročevalec dolgo vohal, poizvedoval in primerjal razne vesti, preden je napisal kratko poročilo. Današnji obseg listov pa zahteva od poročevalca. da vsak dan pošlje uredništvu, kateremu služi, toliko in to-^o kolonskih centimetrov "novic"; ®e se nič novega ni dogodilo, si mora poročevalec pač pomagati s prerokovanjem in z domišljijo. In če preveč podkovan v zadevah, nad katere se je spravil, nastanejo čud-ne stvari, ki nimajo s stvarnostjo, 2 Ndnionostjo nobenega opraVka. V zadnjem času so časnikarji ime-to premnogo posla z Jugoslavijo. Potovanje g.. Stojadinoviča v Rim 111 Delbosov obisk v Beogradu so Jim dali povod za to. Seveda1 se "asmkarski poročevalci niso mogli zadovoljiti s suhoparnim uradnim Poročilom, da ima potovanje predsednika jugoslovanske vlade v Rim en sam in edini namen: vrniti obisk ?a je bil prej napravil v Beogra-11 zunanji minister Italije, grof «■»o. Kako bi s takšno suhoparno vestjo izpolnlii svojo presneto dolžnost, da napolnijo toliko in to-11110 kolonskih centimentrov. In 8Pet je zagalopirala fantazija: Jugoslavija zapušča Francijo in demokratične države: Jugoslavija je Priznaia Franca; Jugoslavija se prikuje osi Rim—Berlin; Jugoslavija J.6 ženila tajno pogodbo, v kateri J® obljubila, da ne bo napadla Ita-Je> Če bi se Mussolini zapletel v *ojno z Anglijo ali s Francijo. In dalje. Takšne in podobne smo ®*tali v dolgih poročilih z Dunaja, Pariza in drugih krajev. Pa je prišel Delbos v Beobrad. Ra ^jivo je, da ga je tudi vlada "Prejela, kakor se pač sprejme zaupnik prijateljske in zelo prija-ijske države. Oni del beogradske-G* dijaštva, ki je pod vplivom levi-^rskih idej, je Delbosov obisk upo-* 41 oziroma izrabil za burne demonstracije, o katerih so listi 'poro-' demonstrantje niso samo vzkli. ■ 11 Pranciji, Angliji, Mali antanti demokraciji vobče, marveč so ¿¡P? tudi Proti Galiji, prabili so Policijske kordone, katerih naloga J® b'la. da vzdržijo red na ulicah, po terih se je peljal francoski gost v ^Premstvu članov naše. vlade, pa je 1 tega jasno, da je moralo priti ^incidentov, ki so jih seveda po-^valci hudo napihnili in našli v j. raala&o. da je jugoslovansko JUdstvo za demokracijo, a da je tnlr 2a fašizem Neki gospod od éUkajénjega "El Mundo" je celo u- ¿ne nasvete dajal beograjski vladi, 8tvJ Iükar ne dela proti volji ljud- "bV nePodkovanost v ..... ^ alkansldh" zadevah pa jo moS na a ^lVnost neverjeten način izpričal m* da je črno na belem zapisal ^PonovU, da se je moral g. Titu-pr°U'. kl j® bil Preveč naklonjen 8loanciji, umakniti v vodstvu jugo-vanske zunanje politike g. Sto- Uspehi potovanja zunanjega min. Delbosa VODJA FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE JE ŠEL OSEBNO PO IZVEDOVAT, KAKO MISLIJO V VARŠAVI, BUKAREŠTU, BEOGR ADU IN PRAGI — BIL JE POVS OD NAVDUŠENO SPREJET IN OJAČIL VEZI MED FRANCIJO, MALO ANTANTO IN POLJSKO Gospod Delbos, zunanji minister francoske vlade je obiskal Poljske*, Rumunsko in Jugoslavijo «ter se sedaj nahaja v Pragi, kjer se razgo-varja s češkoslovaškimi državniki. On sam izjavlja in poročila iz raznih virov potrjujejo, da je z uspehi svojega, potovana povsem zadovoljen. Tu in tam je moral nekaj obljubiti — kredite, izboljšanje pogojev za uvoz 'v Francijo itd. dosegal pa je oči vidno ono, kar mu je bilo najbolj važno: dobil je zagotovila, da dogovori s Francijo še držijo, da so države Male antante in Poljska' za mir, obenem pa tudi vsak hip pripravljene, da z orožjem v roki nasfopio proti katerikoli vlasti, ki bi hotela evropski mir kršiti. V vseh navedenih mestih je dal Delbos važna Zagotovila, ki so tembolj dragocena, ker je govoril tudi v imenu Anglije. Fašistični tisk si je sicer prizadeval, da bi potovanje g. Delbosa v nič del, vendar pa mu to ni uspelo tudi zategadelj ne, ker jO tudi narod v vseh navedenih državah izpričal svojo simpatijo za Fran Cijo in demokratične države ter s tem piodčrtal ono, kar so izjavili nje govi državniki. V Poljski so se opažali znatni nemški vplivi in ni še pretekla cela večnost, odkar so se širile vesti, da ima Poljska tajno protiruslko pogodbo z Nemčijo. To sicer ni bilo veretno; res pa je le bilo, da se je velik dél Poljakov bolj nagibal na stran Nemčije nego na stran Rusije in njenih zaveznic. Sicer pa med Poljaki samimi nikoli ni bilo prave skladnosti, v kolikor se zunanje politike tiče. To nam postane razumljivo, če pogledamo v njihovo nedavno preteklost: Velik del Poljske ni bil do svetovne vojne pod Rusijo, kjer je caristični režim Poljake preganjal radi njihove narodnosti in radi njihove vere; Poljaki so, kakor je znano, katoličani, dočim je bila carska Rusija pravoslavna. Jasno je da oni sinovi poljskega naroda, ki so pod Rusijo trpeli preganjanja, niso navdušeni za svoje vzhodne sosede, čeprav se je režim v Rusiji spremenil in ni več carja v Petro-gradu. Drugi del Poljakov, ki je bil pod Nemčijo in Avstrijo, je pa nasproten Nemcem, ki so to slovansko manjšino preganjali na vse načine, in to z namenom, da bi jo deloma ponemčili, deloma pa ji onemogočili obstoj v nemški državi. Gospod Delbos je imel v Varšavi gotovo največji opravek s tem, da je poljske državnike prepričal, da poljski interesi nikakor ne morejo biti na strani Nemčije. Nemčija je imperialistična država in nič ne prikriva svojega pohlepa po Ukrajini, eni izmed žitnic Evrope. Če bi se Nemčiji posrečilo, da'ta svoj načrt —zavojev&nje Ukrajine — udéjstvi, bi tudi Poljska ne uživala dolgo svo je neodvisnosti. Tako je najbrž razlagal g. Delbos in obenem zagotavljal, da nima Rusija nikakih teri-torijalnih ambicij ter da so torej pomisleki proti njej neutemeljeni in škodljivi, zlasti ko se gre tu za velesilo, katere vojaška moč mnogo pomeni v tehtnici evropskega miru, katerega želi tudi Poljska ohraniti. In Delbos je imel baje uspeh. Nekateri poročevalci zatrjujejo, da so mu Poljaki obljubili, da bodo \ slučaju da Nemčija začne z vojno, dali ruskemu letalstvu na razpolago svoja letališča in da bodo tudi na druge načine podprli skupno akcijo Francije in Rusije. Tudi iz Bukarešta ni šel Delbos praznih rok, marveč s trdnim zagotovilom odgovornih romunskih državnikov, da bo Rumunska v slučaju nemškega napada storila svojo dolžnost napram svojim zaveznicam iz Male antante in napram Franciji ter da, bo v slučaju potrebe dovolila ruski vojski, da gre skozi Besarabijo Češkoslovaški na pomoč. Prav tako navdušeno je bil Delbos sprejet v Beogradu, 'kjer je tudi imel priliko, da se prepriča, kakšne so resnične težnje naroda in vlade. V nekem poročilu smo brali, da mu' je g. Stojadinovic, ki se je bil malo prej vrnil iz Rima, zagotovil, da se popolnoma strinja z mnenjem senatorja Berengera: "da vJugosllavija v slučaju vojne ne more biti drugje nego na strani Francije in Anglije, vendar pa naj ji lepo puste, da vodi svojo politiko, dokler vojne ni". Obenem si je g. Stojadinovic izgovoril povečanje francoskih kvot za uvoz iz Jugoslavije. S prav posebnim navdušenjem so sprejeli zastopnika zavezniške države seveda tudi v Pragi, kjer se sedaj še mudi. Nekateri publicisti so razlagali, da. je Delbosovo potovanje pravzaprav nekako štetje sil pred končnim obračunavanjem s fašističnimi državami. Najbrž ne bo tako hudo. Verjetno pa je, da pomeni uspeh Delboso-vega potovanja znatno okrepitev miru v Evropi, ker so imeli v nekaterih evropskih glavnih mestih priliko videti, da imata Francija in Anglija. — ki prav gotovo vojne ne želita — mnoge in močne zaveznike za slučaj, da. bi vojna proti njuni volji in proti volji njunih zaveznikov vendarle izbruhnila. Italija je izstopila iz Zveze narodov Preteklo soboto se je sestal v Rimu veliki fašistični svet in Mussolini je bil dal nalog, naj se ves rimski narod zbere pred palačo Venezia, ker da mu ima povedati nekaj izredno važnega. Čeprav je svet že navajen na fašistične inscenacije so si vendarle nekateri belili glave s tem, ali bo Mussolini res samo napovedal izstop Italije iz Zveze narodov, kakor je šel glas, ali ima kaj važnejšega na sporedu; ugibali so že o tem, ali bo naznanil, da so prekinjeni odnošaji s Francijo in Anglijo. Pa je le ostalo le pri item, da je naznanil izstop Italije iz Zveze narodov, katero je ozmirjal kot demokratični nestvor, ki da samo gobez-da o miru, v resnici pa da pripravlja vojno. Spomnil se je sankcij in jadinoviču, ki da ni naklonjen Fran ciji. Živimo pač v časih, ko se tudi to dogaja, da je vsakemu inteligentnemu bralcu znano, da je bil Titu-lescu zunanji minister Rumunske in ne Jugoslavije, a tega ne ve učeni gospod član uredništva, ki se postavlja v pozo profesorja in hoče jugoslovanski vladi dajati nauke, kako in kaj ji je storiti. Takšne nerodnosti bi bile končno za nas zabavne zadeve, ko bi se ne dogajalo, da tudi mnogi naši ljudje, ki "iz argentinskih listov vse zvedo" in jim radi tega ni treba brati na pr. Slovenskega lista, nasedajo take sorte učenjakom in poročeval-om, pa si s tem ustvarjajo nejasno in nepravilno sliko o naših zadevah. In so med nami tudi taki, ki zaradi svoje strankarske zagrizenosti takšne neutemeljene vesti izrabljajo za protinarodino hujskanje. Zato je morda prav, da v nekaj stavkih obrazložimo, v kakšni svetlobi vidimo, ki na verjamemo vsaki "novici", ki nam pride pod oči na zunanjo politiko sedanje jugoslovanske vlade. Ker je naš narod že po svoji tra diciji demokratičen, je jasno, da tudi politika vlade ne more biti, ne v notranji ne v zunanji politiki pro- tidemokratična. (Oni, ki pravijo in vpijejo, da je v Jugoslaviji "fašis^ tična diktatura", sami sebe po zobeh tolčejo, ko pripovedujejo, kakšne reči so bile zaradi konkordata, kako so opozicijski listi napadali vlado, kako je Beorad povodom Delboso-Vega obiska demonstrativno izpričal svojo vero v diktaturo itd. V kaiteri fašistični državi bi bilo kaj takega mogoče? Zobe pa pokaže na pr. tu<ži francoafka policij|a, če ji publika razbije kordone.) Zato je jasno, da so vse vesti o vstopu Jugoslavije v "fašistični blok", o zaljubljenosti beograjske vlade v italijanski fašistični režim, o priznanju Frankovega režima itd. docela neos-novane. Res pa je — oziroma tako se nam vsaj zdi da se je Jugoslavija v zadnjem letu izmotala iz mre'z politike velesil, ki končno vedno le na lastne koristi gledajo in si prizadevajo doseči, da bi pri vsaki stvari manjše države tako plesale, kakor je velesilam samim najbolj prav. Po polnoma v redu je, da je naša dir» žava s svojimi simpatijami na strani demokracije; drugače sploh biti ne more. Nikakor pa bi ne bilo v redu, ko hi se popolnoma udinjala tej ali oni velevlasti in njenim intere- som ter bi pri tem pozabljala na svoje lastne koristi. Videli smo na pr. za časa "abesinske zadeve", kako je bilo s sankcijami. Sankcije so sprožile velevlasti in Jugoslavija jih je z velikimi zgubami za svoje gospodarstvo strogo izvajala; velevlasti pa nikakor .niso napram Ita« liji nastopile tako, kakor so v za-aetku namigovale, marveč so se lepo ustavile sredi poti, ko je tako kazalo — ne demokraciji, pravičnosti, itd. — marveč njihovim interesom. In da je za trezno zunanjo politiko nedopustno, če se zanaša samo na "velike in močne strice", nam dokazuje usoda, ki jo je doživel abesin-ski narod in ona, ki jo doživljajo na primer Španci in Kitajci. Spoštuj prijatelje, drži dano besedo, a zanašaj se predvsem samo nase in skrbi predvsem sam zase! Te smernice — ki je morda nekoliko egoi-stična. a zdrava posebno v današnjem času in po izkušnjah, ki so za nami — se dr'zi, tako vsaj se nam dozdeva., današnja jugoslovanska vlada, v kolikor se zunanje politike lióe. Prijateljem Jugoslavije je zvesta in s sosedi si prizadeva živeti v dobrih odnošajih. ker pač smatra, da tako najbolje služi interesom našega naroda. (lejal, da je Italija dolgo, potrpežljivo čakala na to, da bi Ženeva priznala zmoto in jo popravila. V mislih je imel priznanje priključitve Abesinije k italijanskemu imperiju, o kateri nočejo velike vlasti za sedaj še nič slišati.. Dejal je, da se je Italija naveličala in da zato zapušča Ženevo s tem, da krepko zaloputne vrata za seboj. Rekel je še, da Italiji ni prav nič žal, ter namignil, da je pa lahko žal drugim državam, ker da je to sila važen dogodek. V resnici pa se ni nihče razburil radi tega koraka italijanske vlade. Italija je bila že celo vrsto let sovražno razpoložena napram Zvezi narodov, katero «o fašistični listi z veliko 'vnemo napadali in zasmehovali. In ne samo to; prekršila je tudi ženevski pakt s -tem, da je drugo članico iste zveze napadla z o-rožjem ter jo radi premoči podvrgla sebi. Kdo od pristašev Zveze bi se potemtakem jokal za nasprotnikom, ki je zapustil ženevski dom? Saj je stara reč, da je bolje, če i-maš sovražnika pred pragom nego v lastni hiši. Zapletljaji na Kitajskem Nevarno igro so začeli Japonci na Kitajskem. V preteklih dneh so napadli z bombami, ognjem iz strojnih pušk in iz topov celo vrsto angleških in severnoameriških vojnih' in trgovskih ladij ter celo po sedemkratnem obstreljevanju potopili a-meriiko topnicarko "Panay". V teh dogodkih se kaže vsa prenapetost japonskih utilitarističnih krogov, ki jim je zaradi uspehov na Kitajskem mogočno zrastel greben in postajajo radi tega izzivalni Vest o teh dogodkih je naredila velik 'vtis po vsem svetu ter je. kakor je pač razumljivo, močno vznemirila vladi v Londonu in Wasli-ingtonu. Roosevelt. sam je narekoval protestno noto, v kateri zahteva od japonske vlade, da da popolno zadoščenje, da plača odškodnino in da kaznujje krivce. Argentinske vesti ODREDBA ZA ZAŠČITO MLADINE Preteklo soboto je stopila v veljavo naredba načelnika buenosaireške policije, izdana v skladu z zakonom štev. 12.341 v zaščito mladine. Naredba določa, da je otrokom pod 12. letom starosti prepovedan vstop v kinomatografe, razen če je program tak, da je izrecno namenjen otrokom; prepovedano je nadalje raz-pečavanje alkoholnih pijač in cigaret otrokom, ki še niso dovršili 15. leta starosti. Lastniki oziroma upravitelji kinematografov in gledališč (naredba velja namreč ne samo za kino, marveč tudi za teater), ki pre kršijo te določbe, bodo kaznovani globo od 30 do 100 pesov oziroma zaporom od 9 do 30 dni; last1" gostilnic, barov, razpsčevalnic cigaret, kavarn itd., ki bodo tobak ali alkohol prodajali otrokom pod 15. letom starosti, bodo kaznovani z globo od 10 do 50 pesov oziroma z zaporom od 3 do 15 dni. Vsak, ki ima količkaj soli v glavi, bo priznal, da je ta naredba pametna. Ne na dušo in ne na telo otroka, ki še nima 12 let, ne more dobro vplivati, če presedi tri, štiri in tudi se več ur v kinu in gleda včasih filme, v katerih gorijo strasti se dogajajo vseh vrst zločini, pokajo revolverji itd. In kar se zdravja tiče, velja ista trditev tudi glede alkoholnih pijač in tobaka. Dasi je naredba pametna, je vendarle naletela na odpor posebno pri nekaterih materah, ki so bile navajene, da so se za 20 centavov izne-biie otroka tekom celega popoldneva s tem, da 'so ga poslale v "cine". Seveda ne bodo ti protesti nič pomagali, ker je videti, da ima oblast odločno voljo poskrbeti, da se bo naredba strogo izvajala, kar je končno v korist mladine same in s tem tudi naroda. SPORI MED ANTIPERSONA-LISTI V SANTA PE Tudi 'v sedaj vladajočem bloku, in sicer med takozvanimi "antiperso-naljsti", t. j. med ono p|olitično skupino, ki se je za časa diktature generala Uriburuja odcepila od ra-dikalrie stranke (od takozvanih "irigoyenistov") so se pojavili hudi spori In to v pokrajini, kjer imajo antipersonalisti, največjo moč: v Santa Fe. Preteklo nedeljo so se vršile notranje 'volitve te stranke in, ker se je bila prpti "uradnemu lamtipersonalizmu" pojavila znat(na opozicija, ki jo vodi znani "caudillo" senator Cepeda, je bil guverner Iriondo prepovedal vsem pokrajinskim funkcionarjem, da bi se na kakršenkoli način vmešavali •v te volitve; seveda je ta prepoved imela samo namen preprečiti podpiranje opozicije. Načelnik policije velikega rosa-rijskega mesta, Juan Carlos Cepeda, senatorjev sin, se za guvernerjev ukaz ni zmenil, marveč je aktivno posegel 'v zadevo, da obrne tehtnico tako, kakor uradnemu an-tipersonalizmu ni bilo prav. To je dalo guvernerju g. Iriondu povod za to, da je načelnika policije odstavil in imenoval na njegovo mesto Tiburcia Aldaa. Med opozicijo je nastal radi tega velik alarm in od vseli strani so začeli leteti na pokrajinsko vlado protesti. To ni prav nič čudno, ker je senator Cepeda eden od najbolj vplivnih politikov v pokrajini Santa Fe. Stvar mora biti precej resna, ker se je senator I-riondo takoj v ponedeljek, t. j. en dan po volitvah, pripeljal v Buenos Aires, kjer je o vsem poročal samemu predsedniku republike, in, komaj se je vrnil v Santa Fe, je takoj spet vzel vlak in spet odpotoval v Buenos Aires. Vplivni možje iz vladnega bloka si prizadevajo, da bi razburjene duhove pomirili in s tem ohranili potrebno edinost stranke. PRIHODNJE VOLITVE BODO V MARCU V marcu bodo volitve za delno obnovo konresa, ker poteče polovici poslancev in senatorjev mandat že v aprilu prih. leta. Volitve bodo važne, ker se bo na njih odločilo, ali bo imel veČino vladni blok ali opozicija in bo od njih odvisno delo Ortizove vlade tekom prihodnjih dveh let. Stranke se že sedaj pripravljao nanje in v nekaterih opozicijskih skupinah se pojavlja želja, da bi vsa opozicija enotno nastopila v marcu. 30 LETNICA PETROLEJA V COMODORO RIVADAVIA V torek so v Comodoro Rivada-viji slovesno proslavili pomembno obletnico: preteklo je prav trideset let. od onega dne, ko so tam izsledili najbogatejša argentinska petro-lejska najdišča, ter je ta dogodek pomenil rojstvo argentinske petro-lejsike industrije, v kateri je — posebno v Comodoru Rivadaviij — zaposlenih tudi prav mnogo naših ljudi. KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na zdravniški fakulteti ▼ Pragi in a&konito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Francižko Huspaur Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de B8. Aires Radikalski poslanec usmrtil svojega konservativnega tovariša V marcu bodo volitve za delno obnovo kongresa, ker poteče polovici po-zbornice. Otvoritvene seje se je nameraval udeležiti tudi radikalski poslanec dr. Bessone; v družbi nekaterih članov opozicije je baš stopal po enem izmed hodnikov parlamenta, ko se je srečal s konservativnim poslancem Clapparo, ki je, z nekaterimi papirji pod pazduho, baš bil namenjen v senat. Chiappara in Bessone sta si bila že delj časa huda nasprotnika zaradi raznih incidentov v skupščini, ker sta se večkrat hudo spopadla z besedami. Komaj sta se v sredo srečala na hodniku parlamenta, že so začele leteti psovke na eno in drago stran. Bessonejevi prijatelji so skušali pomirjevalno vplivati, a zaman. Iznenada je Bessone vzel iz žepa revolver ter začel streljati proti svojemu nasprotniku. Ciappara se je težko ranjen skušal umakniti v bližnjo sobo, a razjarjeni Bessone, ki je bil očividno popolnoma ob pamet, je stopil za njim in streljal dalje vanj, dokler ni izpraznil vseh šest nabojev samokresa. Chiappara so v nevarnem stanju prepeljali najprej na bližnjo postajo javne pomoči, in ko so tam videli, da so rane zelo resne, so ga prepeljali v neki zasebni sanatorij. pod vrgli so ga brž operaciji, a. ko so mu jemali iz telesa prvo kroglo, je izdihnil. Pod vtisom tega krvavega, dogodka se je otvoriio zasedanje. Eden izmed prvih sklepov zbornice je bil, da so Be,fsoneju odvzeli poslansko imuniteto; policija ga je aretirala in ga predala sodni oblasti, ki ga bo sodila, kot navadnega zločinca. TRGOVINSKA POGODBA MED NEMČIJO IN ARGENTINO V torek sta zunanji minister dr. Saavedra Lamas in nemški poslanik dr. Tliermann podpisala protokol, s katerim se veljavnost nemško-ar-gentinske trgovinske pogodbe podaljša za dve leti. LILLY PONS IN DOHODNINSKI DAVEK Marsikdo se bo še spominjal dogodka, ki se je odigral, ko se je slavna sopranistinja Lilly Pons odpravljala po svojem zadnjem gostovanju v tukajšnjem Colónu na po- tovanje v Združene države, kjer so jo pričakovali v Hollywoodu za fil-manje. Ko je imela že svojo prtljago na ladji, so prišli davkarji in ji sporočili, da mora plačati okroglih 16.0C0 pesov dohodninskega davka, ali pa da ji zaplenijo prtljago. Slavna francoska pevka je bila. radi te nevšečnosti zelo huda, a kaj je hotela: položila je 16.000 jesov in jezna odpotovala proti severa. Stvar je bila tale: Leta 1932 je Lily Pons prejela za svoje gostovanje v Colón 63,151,40 pesov honorarja, leta 1934 pa 126.947.30; torej dve prav lepi vsotici. Na te denarje so se spomnili na davkariji, kjer so brž ugotovili, da Lily Pons ni plačala dohodninskega davka. Zato so jo prijeli preden je odpotovala. Zahtevali so, da plača, z globo vred, kakor rečeno, 16 tisoč pesov; te dni je pa sodnik izrekel končno besedo v pravdi, ki se je bila začela radi te davčne zadeve. Razsodil je, da je pevka imela plačati Je 12.00i pesov ter da ji je treba radi teg vrniti že položeni prebitek. NASILEN SOSED Arturo Ferrari, stanujoč v uii( Carhué štev. 2056, se je večkrat krt gal s sosedom Juanom Casarinon Tako sta se tudi v torek ob 11. zvečer, hudo sporekla. Ferrari se je tako razvnel, da je šel v svojo sobo po nož ter z njim navalil na 75-let-nega Casarina. Zabodel ga je štiri krat in ko je Casarinijeva žena prihitela možu na pomoč, je divjak še njo zabodel v trebuh. Na vpitje so prihiteli sosedje ter priklicali policaja, ki je nasilneža prijel, ko je bil že -začel bežati. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa mož kmalu podlegel ranam. POŽAR V BERISSU V petek ponoči je začelo goreti v hiši Štefana Blaža, v Pasaje Wil-son in ul. Río de Janeiro v Berissu, kjer živi tudi mnogo naših rojakov. Ogenj se je brž razširil še na bliž nje štiri hiše ter jih upepelil. Okrog sto oseb je ostalo brez strehe. Stanovalci so morali v naglici reševati pohištvo in drage svoje stvari. Požar je naredil veliko škodo. Med oškodovanimi so tudi nekateri naši ljudje. POSLANEC CASTIÑEIRAS UMRL V ponedeljek je umrl v Buenos Airesu socialistični poslanec Alejandro Castiñeiras, star komaj 46 let. Bil je vpliven član socialistične opozicije. V sredo so ga pokopali ob veliki udeležbi somišljenikov. Štirje govorniki so se ob odprtem grobu poslovili od zemeljskih ostankov pokojnega. Za prizadete po suši v Santiago del Estero Nekateri listi so v zadnjem času začeli z energično akcijo, katere namen je prepoditi brezbrižnost, s katero tukajšnja javnost čita tragična poročila o strahovitih posledicah suše v pokrajini Santiago del Estero, ikjer so po skoro enem letu šele pretekle dni spet dobili dež. Tako smo v enem izmed teh listov čitali upravičene ugotovitve: V Argentini, piše članikar, je vse polno takozvanih "kalektivitet", ki se hudo zanimajo za vse, kar se dogaja v njihovih domovinah. Če je kje na Francoskem poplava poškodovala to ali ono vas, brž nabirajo francoski priseljenci v Argentini sredstva za pomoč prizadetim rojakom v daljni Franciji; če potres obišče to ali ono italijansko mesto, brž je vsa republika pokonci, ker je treba pomagati prizadetemu prebvalstvu v Italiji; in ko je izbruhnila španska državljanska vojna, se je Argentina razcepila v dva tabora, katerih eden zbira vsa mogoča sredstva za "vladne", drugi pa za "francovce". Sedaj pa, ko je suša tako hudo udarila, bližnjo argentinsko pokrajino Santiago del Estero, se nihče v Argentini ni oglasil, da je treba tudi tem trpinom pomagati. Člankar prihaja do zaključka, da je v Argentini mnogo "ko-lektivitet", le ene nikjer ni: argentinske! Ni nobenega dvoma, da so ta izvajanja utemeljena. Imela so uspeli in sedaj se je javnost vendarle zganila. Iz raznih krajev republike prihajajo vesti, da se zbirajo darovi in prispevki za prizadeto prebivalstvo pokrajine Santiago del Estero. Tako bo iz Buenos Airesa šla v ponedeljek prva pošiljatev 1000 zabojev raznih živil v omenjeno pokrajino, kjer w bodo porazdelili med najbolj potrebne v Loretu, kjer je beda najhujša. Tej prvi pošilki bodo sledile še drage, ker pripravljajo še 9.000 takih zabojev. Darove sprejemajo na sledečih krajih: Círculo de Damas Santiagueñas, Aya-,.cucho 1122;.Junta de Socorro, Inten dencia Municipal, Avda. de Mayo 525: Cruz Roja Argentina, Juncal 1635. WHITE OSTANE V ARGENTINI .. Poročevalec new-yorskega "Times", g. White, ki ga je policija nameravala izgnati zaradi intervencije braziljskih oblasti, je bil te dm obveščen, da je odlok o izgonu «a sedaj suspendiran in bo torej ugledni novinar ostal še v Buenos Aire«. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO BO VA&A DRUŽINA DOMA BOLJ VESELA. ÜE JI Z VOŠČILI POŠLJETE TUDI DENARNO NAKAZILO POTOM Slovenskega Oddelka BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234; PODRUŽNICA: Corriente,» .»>00 ki nakazuje po najnižjih cenah HITROST NIZKE CENE SOLIDNOST Veliki zavod "RAMOS MEJIA" YEÜÍRKAÍ Ut.ti« ul ozplaíno. Analiza krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v v»eh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (014) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. I»P»' danje las. Ultravioleta iarki. ZLATO ÉILO: zdravimo brez operacij* in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracij» po prof. Oicarelllju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraitenja, izguba opomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. kost arca zdravimo po modernem ne«' tkem načinu. PLJUČA: Kašelj, llbka pljuča. M3LODEO: upadel, raširjenl, kiiline, t»*' ka prebava, bruhanje, rane. CBEVA: eolitU, razširjenje, kronična '»' peka. ORLO, NOS, USEBA, vnetje, polipi: bi*« operacije ln bolečin. Popolno osdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ B.— na teden. NaS zavod • svojimi modernimi nBprftV*j ml ln * lrvrstnlml SPEOOIJALI8TI J° •dim te vrste v Argentini. — Lote™' zajamčeno. — Ugodno tedensko ln sečno plačevanje. Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Rivadavia 3070Plaza Once Ali bomo vedno najzadnji? naročniki nam ta- Nekateri naši kole pišejo: Poznamo več Slovencev, ki nimajo naročenega Slovenskega lista. Nekateri pa ga vkljub temu radi čita-jo ter si ga izposodio, kjer morejo; da pa bi potrošil tistih par pe sov in si list sami naročili, jim niti na misel ne pride, ko lahko "zastonj čitajo". Veliko Slovencev pa je tudi, ki se sploh za nič ne brigajo. Nekateri tu pa tam vzamejo kak argentinski list v roke in si domišljajo sodbo, da iz njih vse zvedo, kar bi jih moglo zanimati. Zgornja ugotovitev bi se zdela vsakemu ponosnemu in zavednemu slovenskemu izseljencu neverjatna, vendar je resnična. Mnogo naših ljudi je brezbrižnih za vse tisto, kar ti jih v prvi vrsti moralo zanimati. Ni nam treba brskati po preteklo-®ti; sedanjost nam je dovol jasen in glasen dokaz, kako malo smo gospodarji svoje lastne usode, bodisi doma ali v tujini. Izgovarjanje, da so temu največ krivi oni, ki se smatrajo za vodite-Ije, je v bistvu brez podlage, četudi je kaj resnice v tem. Na druge zyračajo krivdo samo tisti, ki se sami bojijo odgovornosti. Samo zavedli in ponosni ljudje, ki razumejo, kaj je eno in drugo, bodo brez truda prišli do spoznana, da je za katerikoli uspeh potrebno dela ali vsaj solidarnost vseh. Težko je dopovedati takim lju-ki sami ne mislijo na drugo kot nase in ki še zase ne morejo najti nobenega pranega izhoda, da je ^predek posameznika odvisen od skupne kulturne in gospodarske moči. Kulturno in politično zrelejši na-r°di so se Se pričeli gospodarsko osamosvajati; banke, železnice, vseh Vrst tovarn, težke industrije ter ča-^isje bo skupna narodova last. To 80 glavni stebri, na katere se vsi Posamezni življenski pogoni opirajo ^ so še skoro vsi v rokah poedin-cev in, kakor je naravno, tudi sa-»•o nJim največ koristijo. Ljuclska brezbrižnost se bridko nifščuje: nad Abesinci, Španci liri ^itajci, da o krivicah, ki se dogajajo drugod po svetu, ne govorimo. Nesreča drugih narodov nam bi mo-rala biti v svarilo vsem! Vsak narod je predvsem sam ko-yač svoje usode, bodisi lepe ali grde, ln Prav isto velja tudi za izseljenko. Nikoli ne bodo mogli nekateri Skreni ljudski prijatelji ničesar doseči brez razumevanja in sodelovanja vseh. žal, kamorkoli se obrnemo, povsod vidimo dovolj ja-Ml°- da se ljudstvo v splošnem prav ftjalo zanima za svojo bodočnost. ot kužek se posamezniki skušajo ^^iti bodisi političnim bodisi go-sPod;u-skm mogotcem, da morda ®ajdej0 milost v njegovih očeh, če-1 vedo, da na račun svojega so-Večina zastonj povzdiguje ? ' vendar jim vkljub vsemu le po-casi gre v giav0) da so je treba v °8i in z lastnimi iniciativami polagati. Slovenci v Južni Ameriki imamo tydi '¿e nekaj skromnih kulturnih 111 gospodarskih začetkov, ki jih j, treba razviti. Kot je bilo že rečen-J® prvi tak korak večji krog naroč nütov in večji naš edini list. Zato Pa je potrebno, da vsi, prav vsi, napravimo svojo dolžnost in pridobi-1110 Vsaj vsak po enega novega na-roQnika. Po raznih naselbinah, kjer J® več Slovencev naseljenih ali za- poslenih, kot v Villi Devoto, Avellaneda, Saavedri, Rosariu, Cordo-bi, Lomi Negri, Tandilu, Montevi-deu in Sao Paolu pa bi lahko dobili večje skupine naročnikov, samo če bi se kdo resno potrudil. Pa menda povsod ¿mislijo, da bodo fasti,1 ki jih smatrajo za voditelje, sami vse izvršili, če ne bodo uspeli, bomo pa slišali kritike. Kritizirati je zelo lahko, če bi pa vsak le drobec tistega doprinesel za skupnost, kot so doprinesli nekateri posamezniki, bi bili uspehi mnogo večji. in članice našega društva, da se je D.K.D. Iskra začasno preselila iz starega "patja" ul. Humber,to l(Jf 511 v Pje. Ms Amores št. 75. Alber-di. Pozivamo obenem tudi vse člane ■in članice ter simpatizante našega društva, da bi odslej v večjem številu obiskovali naše društvo. Za odbor, J. Gregorič. PEVSKE VAJE Jutri v nedeljo 19. dec. ob 4 uri pop. pevske vaje Prosvete in Tabora za mešan zbor v društvu Pro-sveta. Pridite vsi točno ker je sil-vestrove^ pred pragom in se je treba dobro pripraviti! I IZ CORDOBE PIKNIK D.K.D. Iskra v Cordobi naznanja in 'vabi obenem vse slovenske in hrvatske izseljence na velik pik-nik, ki se bo vršil dne 25. tega meseca v "Dique Alta Gracia", v okolici Alte Gracie. Če želite, da bo vse lepo in veselo, pripravite se za ta pik-nik v največjem številu. Več ko nas bo, tem lepša bo zabava. Zato povabite vse prijatelje in znance na ta pik-nik. Odbor je že vse potrebno ukrenil, da bo čimbolje izpadel ta izlet. Veselja v jteh lepih in romantičnih krajih ne bo manjkalo. Vabimo torej vse rojake in rojakinje na ta naš prvi letošnji izlet v naravo. Prevozna sredstva bo vsa odbor pre-skrbel in je že najel potrebne "ba-ñadere". Za odbor, podtaj. Jožef Gregorič. IZ DOMOVINE POŠILJAJO POZDRAVE Sporočamo, da smo srečno prispeli v domovino. Ni lepšega na svet-u kot je domača zemlja. Najlepša hvala uredniku Slovenskega lista in društvu SPD., ki so nam preskrbeli lepega čitanja za., čez morje. Vsem čitateljem Slovenskega lista želimo srečne in vesele božične pra-zirake in Novo leto. Listu pa želimo mnogo napredka in da bi se ga le še bolj vsi rojaki oklenili kot doslej. Nam se zdi, da se izseljenci ne zavedajo dovolj globoko, kaj je za njih Slovensiki list, ki ga .tudi tu v domovini prav z veseljem čitamo. Jožef žugelj, Janez Molek in Jure Režek iz Bele Krajine. A kem A PRESELITEV DRUŠTVENIH PROSTOROV Tem potom obveščamo vse člane LISTNICA UPRAVE F. FCCA. — Tajnost v vsa-oziru zajamčena. Pozdrav! S. 0. Saltos. — Izgubljene številke bomo dostavili. Pozdrav! M M. Berrazategui. — Naročni no prejeli v redu. Hvala! Srečko dobi vsak star naročnik, če nam pridobi novega naročnika in seveda prav tako dobi srečko tudi vsak nov naročnik. Poagit.ira.jte malo, boste lahko doblii več kot enega in za vsakega Vam bomo dali eno srečko. Po-" zdrav! A. B. Rosario. ■— Naročnino prejeli v redu. Pomota v imenu društva ni tako velika, vendar bomo v bodoče gledali, da jo ne bo. Pozdrav ! Imena novih naročnikov bomo prijavili v prih. številki. Kje boste preživeli Silvestrov večer? SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO IN "TABOR" priredita skupno Veliko Silvestrovo zabavo v dvorani XX. SETTEMBRE, ulica ALSINA 2832. DECEMBRA NA SPOREDU: Petje obeh društev kakor tudi znanega kvarteta "JADRAN", razne zabavne točke in vesela igra v enem dfejanju: A i , "KRČMAR PRI ZVITEl^ ROGU" LEPA PRIREDITEV Preteklo nedeljo se je vršila 'v bližnjem Villa Dominico VI. javna telovadba tamošnega češkoslovaškega Sokola, Prostrani telovadni prostor, lepo okrašen s cvetjem, z našimi, češkoslovaškim in argentinskimi zastavami, je bil krog in krog zaseden od občnstva, ki je vneto sledilo 4 ure trajajočemu sporedu. Nastopili so razen tamkošnjega Sokola tudi Sokoli iz Buenos Airesa in iz Dock Suda. Moško članstvo vseh štirih društev je izvajalo posamezno svoje proste vaje. Članice obeh češkoslovaških društev so izvajale tudi proste vaje, nato vaje z venci in kiji. Češkoslovaška deca, moška in ženska je nastopila s prostimi vajami. Moška deca iz Dock Suda je izvajala proste 'vaje ter vaje na bradlji. Ženska deea pa je nastopila s prostimi vajami in z venci. Članstvo vseh društev je izvajalo tudi vaje na bradlji in težke vaje na drogu. Občinstvo je bilo očividno jako zadovoljno nad lepim nastopom, ker je vse vaje spremljalo z burnim plo- BOŽIČ IN NOVO LETO BLIŽAJO SE VELIKI PRAZNIKI: Ne pozabite, da se bo za te valike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj delcma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično darilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. Slovenski oddelek Banco Germánico DE LA AMERICA DEL, SUC^ POZOR OGLAŠEVALCI Za Novo leto bomo izdali posebno številko s samo novoletnimi oglasi, brez drugih. Obiskali vas bodo naši inkasanti, pri katerih boste lahko naročili oglas po vaši želji in okusu; zglasite pa se lahko tudi vsak sam na našem upravni-štvu. Ponavljamo, da bo novoletna številka izvanredna ter da bodo zato imeli oglasi poseben pomen in vrednost. skanjem. Po končanem sporedu se je razvila prijetna domača zabava. Češkoslovaška godba je igrala same domače komade in plesalci so se vrteli po zelenem travniku. Razen mnogoštevilnega občinstva iz Buenos Airesa in bližnje okolice, se je te prireditve udeležil tudi češkoslovaški minister gosp. František Kaderabek, Zelinka in drugi odlični člani češkoslovaške kolonije. Posebej moramo omeniti moško in žensko deco Sokola Dock Sud-Boca, ki je navzoče občinstvo tako očarala s svojim lepim in številnim nastopom, da je morala pred odhodom še enkrat prikorakat na telo-vadišče, da jih je pozdravilo in se poslovilo od nje. Ob 9.30 se je deca pod nadzorstvom svojih voditeljev odpeljala. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES BOŽIČNICA šolsko društvo s Paternala, bo priredilo v nedeljo 26. decembra ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih ulica Paz Soldán 4924, običajno BOŽIČNICO na kateri bosta sodelovala tudi društvi "PROSVETA" in "TABOR". Na sporedu bodo razne pevska točke obeh društev in šolskih otrok, d^rlarniadijei in obdaritev šolskih, kakor tudi otrok članov obeh društev. , Obenem se bo proslavi! tudi zaključek letošnjega šolskega leta. K veliki udeležbi vabi vse prijatelje naše mladine ODBOR ŠOLSK. DRUŠTVA KROJAČMCA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Rio Bamba 879 — Bs. Aires Slovenci doma in po svetu TISOČ TOPOV JE BILO ODPOSLANIH Firence, oktobra 1937. — Kot poročajo iz dobro poučenih krogov, je bilo 15 septembra t. 1. odposlanih iz Fortezze da Basso 1000 topov kalibra 75|27. Domneva se, da so bili prepeljani v Španijo. VOJAŠTVO SLABO OBLEČENO Trst, novembra 1937. — Italijansko vojaštvo je ved.no paradiralo v lepih in novih uniformah kot menda nikjer drugje v Evropi. To jim je bilo treba ob vsaki priliki priznati. Toda posledice zadnjih dveh vojaških intervencij so se kmalu pokazale, po'eg na ostalih točkah, tudi na uniformah zlasti nižjega vojaštva. Posebno mnogo obleke se je pokvarilo in zdelalo v Abesiniji, a nič manj ne sedaj v Španui. Tako vidimo, da hodijo danes vojaki, zlasti 'v notranjosti zelo slabo oblečeni in celo razcapani. V mestih in v obmejnih krajih seveda še pazijo na njih lično zunanjost, ZAPRT ZARADI TIHOTAPLJENIH KONJEV Postojna, novembra 1937. — Dva meseca in osem dni zapora je dobil Jože Škerjanc, star 31 let, z Ostrož-nega brda pri Št. Petru na. Krasu, ker je tihotapil konje. Baje ga ie ovadil njegov tovariš, ki je zaprt v Trstu že več mesecev. Škerianc pa je izjavil, da ni kriv in da ima za to priče. Te dni bodo Škerjanca odpeljali v Trst pred sodišče, kjer bo ponovno razprava. TRŽAŠKO PREBIVALSTVO PO POKLICIH Trst, novembra 1937. — Po statistiki od 31. aprila 1936 je bilo tržaško prebivalstvo po poklicih razdeljeno takole: v industriji je bilo zaposlenih 47.000 oseb, v trgovini 21.000, v transportu 16.000, v javnih službah 11.000, v domačem gospodinjstvu 10.000, v poljedelstvu in ribarstvu 7.000. Pri finančnih stvareh, kot bankah, zavarovalnicah itd. 3.000, v svobodnih poklicih 2.000 in }.000 v drugih vsemogočnih poklicih. V Tržiču je od 8.000 delavnih oseb, zaposlenih 6.000 v industriji, v Ronkih od 3000 skoro 2.000,, v Miljah od 5000, 3000, 100 pa se jih bavi z ribarstvom in poljedelstvom. V Devinu od 2.000 polovica v industriji, v Postojni je zaposlenih 2000 v poljedelstvu 1.400 v industriji. V Gradežu 500 v in-dusitriji, 800 z ribarstvom. V Št. Petru na Krasu 700 v industriji, 1.300 v poljedelstvu. OBSOJENA RADI KRAJE Sodišče je obsodilo Karla Lasiča in nekega Bezzi-ja iz Vrtojbe, prvega na dve leti, 8 mesecev zapora in na 2000 lir denarne kazni, drugega pa na eno leto zapora in 1000 lir denarne kazni in to pogojno. Oba sta okradla tiskarno "Topografio socia-le" v Gorici in odnesla skupno za kakih 10.000 lir vrednostnih papirjev in ostalega. DROBNE VESTI —V Rimu so odkrili abesinski obelisk, ki so ga prepeljali iz svetega abesinskega mesta Axum. —Kanal. Za novega fašističnega tajnika je bil imenovan Alojzij Ghersini (Gržinič), mesto dosedanjega tajnika Josipa Cime. —Papež je sprejel v konzistorijal-ni dvorani 150 karabinerjev. Držal jim je poseben govor, v katerem je povdarjal, da mu je bilo v družbi vojakov vedno prijetno. Vsem je i podelil posebna odlikovanja, ki stopnjujejo po stopnjah v službi. —V vseh mestih so se vršile pro-f sla ve v nedeljo 31. oktobra in maše (Zadušnice za padlimi fašisti in pa-jdlimi v Španiji. —Elektrificirali so progo od postaje pri S.v. Andreju do Opčin. •—Rim. Država je naročila kovnici za denar, da skuje gotovo količino novcev od 100 zlatih lir. To bo prvi denar, ki bo nosil značko Imperija. —Torinska tovarna Fiat Lingotto je v drugi polovici septembra odslovila nič manj kot- 6.000 delavcev. Redukcijo so izvršili zaradi pomanjkanja surovin. Drugi oddelki iste tovarne so skrčili urnik, napovedujejo pa spet novo krčenje delovnega urnika, ker nimajo naročil. —V noči od 12. na 13. oktobra sta nastali na cisternski ladji "Padua" dve veliki eksploziji. Ladja je popolnoma razdejana. Njeni ostanki so zgoreli. Nesreča je zahtevala tudi človeških žrtev, toda do sedaj ni znano koliko. Eksplozija je nastala, ko so cisterne na parniku polnili z bencinom. Parnik je bil namenjen v Libijo in bi moral naslednji dam odpluti. V zahodnem delu Sredozemskega morja je pa italijanski parnik "Et-tore" napadlo neznano letalo. Parnik je plul iz Amsterdama in je bil namenjen v ¡Genovo. Niapacfen bil dan kasneje, ko je plul skozi gi-braltarsko morsko ožino. —Rino Alessi odlikovan. Predsednik vlade dr. Stojadinovic je odlikoval direktorja tržaškega.. "Picco-la" z višjim redmo reda Sv. Save. —Italijanska vlada je izd|ala poseben dekret, v katerem v znak priznanja za zasluge v bojih proti Abe-since .moderja, da se odslej naprej Eirtrejci in Somalijci morajo imenovati z njihovim pravim imenom Eritrejci, oz. Somalijci. Znano je. da se je teh bojev udeležilo sorazmerno mnogo Slovencev, od katerih pa so do sedaj prejeli priznanje le nekateri padli in še to na način, ki ni v korist in čast njim, kot Slovencem. —Mussolini poziva vse, ki se pečajo s produkcijo olja in sajenjem oljk, da je potrebno za državo dvigniti produkcijo še za 800.000 kv. letno, kar morajo sedaj uvažati. Do sedaj so pridelali letno v državi povprečno 2,200.000 do 2,300.000 kv. oliv. Razpisane so za ;to posebne pokrajinske in državne nagrade. ODKRITJE SPOMENIKA JOŽEFU RESSLU V «nedeljo 21. novembra ob 11 je odkrila ljubljanska sekcija Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov spomenik izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Reisdlu pred tehniško fakulteto univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani ob Aškerčevi cesti. Ob 75 letnici njegove smrti je Zd'ruzenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljub-lana na eni izmed sej sprejela sklep, da postavi spomenik temu velikemu mQŽu: ki je živel in ustvarjal na tleh naše ožje domovine. Letos 10. oktobra je poteklo 80 let od njegove smrti. Po petih letih je izpolnilo Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana to častno nalogo z željo, da bi bili na predvrtu tehnične fakultete postavljeni spomeniki tudi drugim, predvsem našim slavnim tehnikom in znanstvenikom. Po odkritju spomenika je TJJIA, sekcija Ljubljana položila venec na njegov grob na pokopališču pri Sv. Križu. PRVI SNEG V Sloveniji je padel v noči od 10. na 11. novembra prvi sneg. Napravil je sadnemu drevju precejšnjo škodo Prav v istem času, ko je v Sloveniji padal gost sneg, je na morju divjala mrzla burja. Morje je pljuskalo z visokimi valovi ob obalo ter vrglo pri Dubrovniku o-stanke razbitega italijanskega ribiškega čolna na suho. Kje se je ne- sreča pripetila in koliko človeških žrtev je zahtevala, pa se zaenkrat še ne ve. Enako so prišli v nevarnost potniški pamiki, ki so se v tem času nahajali na odprtem morju. Vsi brez izjeme so imeli velike zamude. Na Promini in Velebitu pa je padel nov sneg. IZGNAN IZ JUGOSLAVIJE Izgnan je bil iz Jugoslavije strojni in pletarski mojster Maks Sil-bermann v Mariboru, ker je pso-val slovenske delavce, o katerem smo v zadnji številki našega listi poročali. • RAZBOJNIK JOŽE URBANČ PRIJET Razbojnik Jože Urbanč je padel živ v roke orožništvu iz Kostanjevice. V hlevu neke pristave Sta ga aretirala orožniški narednik Kle-menčič in podnarednik Mándele. Bil je eden najbolj nevarnih ro- parjev, kar jih Dolenjska pozna. Sprva je bii zaprt v mariborski kaznilnici, ker pa je bilo tam nevarno, da bi pobegnil, so ga poslali v kaznilnico v Niš, od koder pa semu je končno le posrečilo pobegniti. Urbanč se je priklatil po svojem begu iz niške'kaznilnice na Dolenjsko ter je takoj pričel z ropi na debelo v novomeškem, krškem, brežiškem in šmarskem okraju. Med ljudmi so nastale že kar prave legende o njem, češ, da je zaščitnik zatiranih in da ropa le bogate. PROMETNA NESREČA Radi megle je trčil v bližini Konjic avtobus mariborskih mestnih podjetij z o-ebnim avtom primarija pljučnega oddelka mariborske bolnišnice dr. Franja lladšla. Dr. Rad-šel je dobil le nekaj manj nevarne praske, njegova soproga Zora pa je pogodbam v bolnišnici podlegla- LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah caTcentral europea 469 5 AN MARTIN 469 II r ŠE JE ČAS POSLATI BOŽIČNI DAR SVOJCEM Čeprav malo manjka do bližnjih PRAZNIKOV, lahko pošljete nekaj denarja svoji oddaljeni rodbini potom BRZOJAVNEGA NAKAZILA BANKE BOSTON Poslana vBota bo dospela ¡nekako v 6 dneh in bo izročena prejemniku na njegovem domu, v gotovini. Vam pa bomo o priliki dostavili povratno potrdilo, podpisano z lastnorodniim podpisom prejemnika in x navedbo dneva izplačila. JUGOSLOVANSKI ODDELEK v katerem Vam postrežejo uradniki Vaše narodnosti, ima po3ebne uradne ure: od H do 18; ob sobotah pa od 8.30 do 11, ure. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 BARTOLOMÉ MITRE 562 PUEYRREDON 176 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Boaarle) vvimm — XSON1I )1H — XBOMÜllMA — nrNHruaAoa \ NOVE BOLNIŠNICE V ZAGREBU Največjo in najmodernejšo bolnišnico v Jugoslaviji bodo v Zagrebu zgradili v bližini Maksimira. Glavno poslopje je že pod streho ter tri stranska poslopja. Stroški vseh zgradb bodo znašali 20 milijonov dinarjev, notranja oprema pa 40 milijonov dinarjev. Štela bo 800 postelj. Drugo bolnišnico gradi železni-carska bolniška blagajna, ki je v ta namen določila 16 milijonov dinarjev. Postelj v tej novi bolnišnici bo 200. SAM IZVRŠIL ČUDNO OPERACIJO Invalid Ivan Osvald je doma iz Prekovice v Slov. Krajini. Pred dvajsetimi leti je Osvalda na ruski fronti zadela krogla v glavo in se zarila v tako nevarno mesto med možgani, da mu je zdravniki niso mogli izvleči. Posledica je bila, da je Osvalda. stalno bolela glava, zla- Kje boš kupil lep slamnik? ■ Kaj ne veš, kje se nahaja? KrojačniGa Mozetič OSORIO 5052 - La Paternal Buenos Aires sti ob spremembah vremena. Pred leti pa je nastopila nenadna sprememba. Ko se je na polnem vozu pripeljal domov, j^ skočil, a tisti hip začutil strahovito bolečino v glavi. Že trenutek nato, je nastopilo olajšanje. Kasneje je čutil, da mu krogla potuje skozi vrat proti prsom. Letos ga je pa začela boleti noga, da niti hoditi ni mogel več. Ker mož ni imel denarja za bolnišnico, je vzel nož, prerezal stegno in našel tam kroglo. "Operacija" se mu je posrečila in mož je danes zdrav. VRHNIČAN LASTNIK PIVOVARNE V ITALIJI V Vidmu (Udine) je po vsej Fur-laniji znana pivovarna Dortnisch, ¡njen l^^nik pa ni kal<¡ Furlan, ampak pristen Kranjec. Franc Dor-miš se je rodil 26. oktobra 1847 na Vrhniki, kjer je bila, kakor pravijo, svojčas tudi pivovarna s tem imenom in je bilo pivovarsfcvo stara obrt. Mladi Franc Dormiš se je kot V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOEOoENI* Najboljši ln najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires pivovarniški vajenec kmalu po letu 1866 izselil iz svojega rojstnega kraja v Videm, kjer je v malem začel pivovarniško obrt. Pivo je bilo v tisti dobi v Zgornji Italiji že vpeljano, bilo pa ni nobene pivovarne. Zato se je Dormiševa pivovarna hitro razvila in je v kratki dobi zajela ves lombardijski trg. Nekdanji pivovarniški vajenec z Vrhnike je postal mogočen tovarnar, milijonar. Te dni je praznoval svojo 90 letnico. Ob tej priliki se je 'vršilo v vasi Qualso tudi slavlje, ker tukaj ima družina Dormiš svoje poletno bivališče. Sivi starček je še čil in zdrav in je bil ves razigran ined svojimi sinovi in vnuki. OBSOJEN KOPALIŠKI VLOMILEC Pred malim kazenskim senatohl v Ljubljani je bil sojen Tržačan Magajna Dominik - Nedeljko, po poklicu zasebni uradnik, ki je letos pribežal iz Trsta v Jugoslavijo ter je vžival od raznih emigrantskih društev primerno podporo, sam pa je vlamljal v kabine raznih kopališč, tako v Ljubljani v mestno ko-paiišče, na Bledu v grajsko kopališče in v Mariboru na otoku. Mnogim kopalcem je pobral razne dragocenosti, gotovino, obleko, perilo, obutev. Do 10 kopalcev je oškodoval za približno 20.000 din. Kradel je tudi razne ključe. Neki trgovec Ivomauer je imel srečo, da mu ni Naznanjam, da sem odprl gostilno 'VIPAVA' kjer boste vsi točno in dobro postre'zeni z dobro domačo hrano ter z izbranim dobrim vinom in prvovrstnim hladnim pivom. Cenjenim gostom je na razpo lago kegljišče in krogljiščs. Priporoča se za obilen obisk lastnik Saksida Viktor Tinogasta 5139 — Devoto Bs. Aires odnesel iz mariborskega kopališča na otoku 40.000 din in da ni šel na njegov dom, ker bi lahko s ključem odprl blagajno in odnesel 89.000 din. Magajna je pred malim senatom zanikal vsako krivdo in tajil, da bi bil on vlomilec v kopalne kabine. Dne 28. julija ga je bil namreč v mestnem kopališču na Ljubljanici zalotil policijski agent A. Poljane, ko je ravno odpiral razne kabine in stikal j>o denarju. Mali kazenski senat ga je obsodil na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni bo izgnan iz Jugoslavije za vedno. Magajna je sodbo sprejel. DR. IZIDOR CANKAR V DOMOVINI &š poslanik gr. dr. Izidor Cankar, ki se po važnem slubenem opravilu mudi v domovini je prejšnji mesec posetil prosvetnega ministra in ministra dvora v Beogradu, s katerima se je dolgo razgovarjal o naših tukajšnjih prilikah. Obiskal je tudi Rafaelovo družbo v Ljub-lani, kateri je obrazložil položaj jugoslovanske kolonije. PROSVETNI MINISTER POSETIL LJUBLJANO Dne 19. nov. se je z brzovlakom pripeljal v Ljubljano prosvetni minister Dimitrij Maguraševič. Za časa bivanja v Lubljani si je ogledal razine prosvetni ustanovfe in prisostvoval je tudi Foersterjevi operi "Gorenjski slavček". Slovenkam v La Plati. in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati za onduliranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calle 67, No. 102 esq. 118, La Plata ZA KRATEK CAS Odpor ženske Odpor že«iske največkrat ni znamenje njene sramežljivosti, pač pa posledica njene izkušnje. V modni trgovini -—Priporočila bi vam tale klobuček, gospa, belo pero na njem vas pomladi za pet let. —Ali res? Potem prosim mi takoj pripnite še dve peresi! Nima dosti besed Gospa: Da veste, jaz nimam radi dosti besed. Če vam le mignem s prstom, pomeni: Prlidite sem! Sluga: Prav, gospa. A tudi jaz sem take vrste. Če odkimam z glavo, pomeni: Ne pridem!!» Ponos —Milan, po pravici mi povej, ali si bil danes v šoli tepen, ali ne? — Oh, mama, prav nič mi ni mar, kaj se godi fea mojim hrbtom. V — Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUERRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žalmlcu, žičevjn itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 FAUSTA Favstini krvniki so se splašili. A Ze je eden, ofvidno njih vodja, izrekel krat-k° 08°rno povelje. Jekleni krog se je pre-ne. razvil se je v vrsto in vrsta V ietverostopno četo. ki je molče kre-mla proti obsojencu... Pardaillan je pogledal okoli sebe kakor tlger- ki »o ga ujeli v past. Blagor mu, da je pogledal!... Zakaj v naslednjem trenutku je porinil moč v nožnico in za- *rab11 za drugo, bolj Se orožje! Ta soba je bila klavnica. Tu so mo-11 aesro«neže, ki jih je tajna sodnija hodila na smrt. In ker je bila soba tia,nenjena 2ft ugmrtJtve je vjsela po tenah vsakojaška krvniška priprava: tu , • ta« kij za pobijanje, ondi širok nož, Ugje »oklra. Pnrdaillan se je odločil Za kti To i . iel je napravljen iz velike eZne krogle z ostrimi, štrlečimi koni-• nasajene nn ročnik od grčavega, "Uglajenega lesa. Vitez ga jo snel z ireblia ;„ . " in se je iznova postavil v bran. odmerjenim korakom so se pomikali protl njemu... " A V o Počakam le še trenutek sem mrtev," . ' 81 jo rekel Pardaillnn. Tako •»,• i glav Je ob6ro¿ dvignil kij nad bat " UdUr" ')0 nasprotnikih. Ogromni «Čil 86 J° z'lvrtil v "aku i» ivižgaje tre-tje nl7d0li '""" Prvli- • • v drugo, v tre-ln 5e> in Se... brez prenehanja, niofk V*1'"0"1' ,,re¡6 umtnilJenia! • ■ • Ka" nj6 " 1 J® Pal, so hrustale razbite loba- •kaia*° molK"nl, jo valoma pija- V(liii' Telesa z razmričenimi gla- **jofc-,° 86 drR(,tnj0 vuljala po tleh. Umi- «jov«l-*° jeCaU' ra"Jenci tu,ili- neranjeni jim ■' m prekllnia,i> &»beč povelje, ki llt J<> pr®Povodaio vsak najmanjši glas. v ta Peklenski trosi so butale orgle; navec je klenkal vmes in zbor svečenikov je grinel svoj strašni "Dies irae"...... Zaman vsi zaleti, vsa obupna prizadevanja morilcev da bi podrli brezbožneža, ki se je branil umreti v klavni dar za blagor nove Cerkve! Nad Pardailianom, ki je stal z razkoračenimi nogami, z rdečo iskro v očeh in z okrutnim nasmeškom pod naježenimi brki, je krožil smrtno-nosni bal. ter mlatil na desno in levo.^,. Tolpe se je polastila zmešnjava. Sedem mrtvih jp že ležalo na tleli. In ko so zbegani odskočili, jih je cela gruča izginila v 'odprtini! Zdaj je bil Pardaillan tisti, ki jih je gonil pred seboj, neizprosen kakor bog osvetfe. íWsnice so se mu širile, ustnice vikale v groznem, brezumnem smehu. In železni, okrvavljeni bat v njegohiv rokah je padal.. . padal. .. Za trenutek se je oddahnil. Pogledal je okoli kakor skozi rdečo meglo. Do petnu.jVt trupel je'pokrivalo tla moril niče. Povsod krvave mlake, brizgi možganov in-kosi zlomljenega orožja!... In tam, glej. pri vratih, gruča ljudi — vs¡t kar jih je bilo še živih! Grhča, ki je razbijala z ročniki mečev po okovanem lesu ln v smrtni grozi tulila na pomoč! A tudi te duri je zapirala in odpirala tajna napruva. Vso razbijanje je bilo za-mnn! Butanje orgel in pogrebnih pesmi je bilo glasnejSe od klicanja; Favata je mislila na vse.;. . Ali se jo mar bala, da je ne bi ganilo usmiljenje!... £e je kdo »lišal te klice ua pomoč, si je kvečjemu mislil, da »e Pardaillan obupno braal; v svojem obupu jih je pač nekaj ubili .. nu, kaj za to!.. ■ Uganil je, du je tako. Tudi oni so nnj-brže uganili, zakaj nenadoma so prestali klicati; obrnili so se in preklinja je v strnjeni gruči udarili nanj... Spet je zažvižgal bat. Krvava igra se je ponovila. In kakor preje, se je tudi zdaj napad izpremenil v beg •.. Pard-daillan se je blazno zagroliotal: v nepre. mišljeni naglici umikanja ¡ jih je spet trojica zaropotala v brezdno!... Naposled jih je ostalo pet, groze pijauih, brez glasu^ brez moči, (la bi še tulili v svojem obupu... Se trikrat so poizkusili navaliti nanj, da bi ga ranili kamorkoli, v lakti, v o-braz ali vsaj v noge... Zaman! Bat je opravljal svoje delo in je drobil glave, mečkal ramena, lomil roke... In zdajci je Pardaillan videl, da je sam; da je edini, ki še stoji po koncu!... Bat mu je pal iz roke. Ko ga je hotel pobrati, se mu ni več posrečilo. "Da sem ga mogel vzdigniti, ko je tako težakf" se je začudil. ''Kdo bi verjel?" Spustil je oči po sobani. šele zdaj je lahko presodil strašni pokolj, ki je bil delo njegovih rok. Prebiedel je od groze in divje sovraštvo ga je, prešinilo do nje, ki je bila kriva tolikšnih strahot. Ako bi bila Favsta v tem trenutku stopila predenj, brez usmiljenja bi jo bil zadavil.... Nato se je pomiril. Otrl si je krvave srage, ki so mu pokrivale obraz in vzdih nil sam pri sebi: "Ubogi ljudje!" že Rpet ae je moral obrisati. To pot je zapazil, du kaplje, ki jih je imel za znoj, niso potne kaplje, ampak solze... V globini dvorca so mu še vedno peli pogrebnico. . . Zilnjci pa so glasovi utihnili in nastala je globoka tišina. Pard. daillan je pomislil, da morajo priti vsak trenutek pogledat, ali je posel opravljen, to je, ali so ga ubili in vrgli v vodo. Ta misel mu Je takoj vrnila hladnokvvnost. ''Vsak brani svojo kožo, kakor ve In more," je zagodrnjal. ''Ubijal sem, da ne bi bil sam ubit. In zdaj je čas, da se spravim iz te gostoljubne hiše." Tako govoreč se je približal odprtin^ v katero so ga hoteli potisniti. Pokleknil je, sklonil se in pogledal. Ničesar ni bilo videti razen teme; zato pa je v globini razločno slišal zamolklo mrmranje in goltanje valov. Izgubiti ni smel niti minute. Prijel se je z rokami za rob, spustil se v luknjo in tak oviseč pogledal okoli sebe. Videl je, da je tako, kakor si je predstavljal. Soba za umrtitve ni bila del dvorca samega, ampak prigrajen pomol nad reko, sloneč na ogrodju iz brun, ki so štrlela iz vode. Pardaillanove noge so se dotikale enega teh tramov. Jel ga je otipavati s stopali. Kmalu se je uveril, da Izhaja od nekega drugega bruna in sega v poševni aineri prav do tal krvniSke sobe. Iz ust mu je planil zamolkel glas: radostni vzklik človeka, ki je zagledal možnost rešitve!. .. Premaknil se je tako, da je bil kar moči blizu kraja, kjer se je bruno upiralo v pod; nato ga je krčevito objel z nogami. Ko je začutil, da ga trdno drži, je z rokami izpustil rob in se je ves previhtll na bruno. . . Kalilo in oprezno je zdrčal nizdoli. Ko je dospel do križišča poševnega, bruna g pokončnim^ ga je ogrnil hlad vode. "Počijmo malo," si je dejal; "nato poizkusimo plavati. . Ni vrag, da se ne bi rešil na breg, bodi že na ta ali na oni") Prav tisti mfth pa je trčilo vanj nekaj mehkega. Pardaillan je potlpal. knj bi utegnilo biti... in je z grozo umaknil roko.. . Mehka stvar, ki je priplavala do njega, je bil mrlič; truplo enega izmed nasprotnikov, ki so popadali v luknjo! Trenutek nato je zadelo vanj drugo tru- plo, za drugim tretje, za tretjim, četrtol Okoli in okoli njega so plavali mrliči! in voda jih je zibala, zanašala jih kvišku, vrtila jili, potezala jih nizdoli... vse drugo je počenjala z njimi, samo tega ne^ da bi jih odnesla naprej!... Zakaj jih ni odnesla? Mož v globini črne jame se je krčevito oklepal svojega bruna in zagrebal prste v mali, ki je preraščal les. Mrzlp, groza' mu je lila po hrbtenici. Pod njim je zevala požrešna voda, prelivala se med tra-movjem in pljuskala ob temelje dvorca, okrog njega, vse okrog njega pa so rajali mrtvi. Trkali so vanj, dotikali se ga, božali ga z ostudnimi, ledenimi udi in ga obkrožali v kolu, kakor bi ga sprejemali v svoj pošastni zbor! Z naježenimi lasmi je stremi vitez v ta mrtvaški ples; kričal bi bil in tuiil, da jé' re mogel spraviti glas iz sebe; Čutil je prhutanje blaznosti, ki se je spuščalar nanj in mu je kljnvala možgane. A baš ta- groza ga je tudi osyestila, ko je pri-kipela do viška. Otresel se je, pogledal kvišku in uzrl nad seboj nejasno četvero-ogelno svetlobo sredi črne teme. Prišlo mu je na um da lahko ubeži zloveščemu j dotiku trupel, ako spleza nazaj. Morda najde tam gori kako možnost, da se reši iz, dvorca. Vsekako pa si spočije duha in telo... Potegnil se je više. Trupla se ga niso dotikala več, dasi je še vedno čul pod seboj njih medsebojne zadevanje v smrtnem plesu. Oddahnil se je. Vse njegove misli so z obupno napetostjo iskale načinu, kako bi se vrnil na vrh in pobegnil, pobegnil, naj stane, kar hoče! Ko je bil nekako na pol poti med mrliči in odprtino, je začul glasove. Drget grozo ga je izpreretel. Nič več se ni mogel vrniti: dvorana se je bila napol- MASARYK ¡N ŽENE Da je danes Češkoslovaška ena najuglednejših držav, se ima zahvaliti v prvi vrsti svojemu prvemu predsedniku pred kratkim umrlemu T. G. Masaryku, njegovi požrtvovalni borbi za njeno osvobojenje v letih robstva in vojne vihre, njegovi brezkompromisni poštenosti, njegovi resnični volji, vladati vsemu narodu, vladati v pravem smislu. Prav radi te poštenosti prvega preziden-ta Masaryka, je Češkoslovaška o-stala demokratična vladavina, kljub močni nemški manjšini. Kakor njegovo javno delovanje, tako je bilo vseskozi pošteno njegovo privatno življenje. Zlasti vzoren je bil njegov .zakon, ki je bil vseskozi srečen in harmoničen. Njegova žena, z dekliškim imenom Šar-lota Garigue, je bila zelo razumna in bistra, prav tako resnicoljubna kakor on. Po političnem prepričanju je bila socialistka, dasi je on pripadal stranki realistov. Toda to ni postavljalo niti sence nespora-zumljenja med nju, ker sta pač znala spoštovati nazore drug drug drugega in ker je bila osnova prepričanja obeh brezpogojna poštenost. Dasi Američanka, je verovala v moč in vstajenje češkega naroda in s tem vlivala pogum svojemu možu, da je vztrajal v borbi, ki se je zdela včasih brezupna. Morda je prav ta srečna zakonska zveza dala osnovo Masarykovim na- zorom o ženski in njeni vlogi v javnem in zasebnem življenju. ¡Saj pozna Masaryka 'ves svet kot neomajnega pristaša enakopravnosti med možem in ženo v tako kulturnem in socialnem, kakor tudi v političnem in gospodarskem pogledu. Svoje nazore je ob vsaki priliki izpovedoval in utemeljeval, bodisi kot profesor na univerzi, kakor tudi kot pisatelj in državnik. Značilna je njegova izjava, da ne obstaja žensko .vprašanje, namreč le vprašanje vsega človeštva, češ da je bilo trpljenje žen vedno tudi trpljenje mož; (to naziranje velja zlasti za zatiran razred kakor tudi za zatiran narod. V svoji washingtonski deklaraciji, ki jo je izdal na koncu vojne, objavljeno v Parizu 18. oktobra 1918, je obljubil enakopravnost spolov v javnem življenju ter je to svojo obljubo tudi uzakonil v ustavi, katere člen 106. se glasi: "Predpravice spolov se ne priznavajo". Ta demokratični princip enakopravnosti obeh spolov je postal osnovni zakon nove države. Vojna je Masaryka samo potrdila v njegovem prepričanju o ženini enakovrednosti možu. Ko je postad predteednik ilepublike, je pokazal, kako resni so mu nazori, ki jih je razvijal o ženi v svojih mo-droslovnih in socioloških spisih. Pri njem se niso ločile besede od de-janj, kakor pri večini politikov, ki jih poznamo. Takoj je dal ženam volilno pravico, podpiral vsako ak- Agencija PIIT NIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja cijo žen in jim vedno pomagal do uspeha. Prav njegovemu vplivu se imajo Čehinje zahvaliti, da se tamkaj ne smeši vse žensko prizadevanje tako kot na primer pri nas, kjer so 'vsi napori glas vpijočega v puščavi. Vedno, ko so slavili Masa-rykove uspehe, je rekel: "Za svoje uspehe se imam zahvaliti v veliki meri ženam in njihovi izdatni pomoči." Pri tem ni mislil samo na svojo ženo, ampak tudi na sodelovanje organiziranega ženstva, ki je v prejšnih borbah bilo na strani Masaryka. Masaryk je svoje nazore o ženi, Obiščite krojacnico UŠAJ ki vam nudi v vsakem oziru naj boljšo postrežbo GARMENDIA 4947 Paternal, Bs Aires odnosno nazore o odnosu med spoloma objavil v več spisih, kjer razpravlja o duševnosti moža in žene, o kritiki dosedanjih mnenj glede razlike v razumu, čustvovanju, volji 'in morali obeh spolov. Zavrača tudi mnenje o živčni manjvrednosti ženske ter pokazuje na mater, ki je po ves dan zaposlena z gospodinjskimi opravili, poleg tega pa ima okrog sebe kopico otrok, ki jih mora oskrbovati, ki bdi pri njih ponoči, ki trepeče zanje, kadar so bolni. To, pravi Masaryk, je vsekakor bolj naporno za živce, kakor pa mirno moževo delo v uradu, v delavnici ali pri znanstvenem raziskovanju. S tega vidika razmišlja tudi o ženskem vprašanju ob spoznanju njenega dela, njenih teženj, zlasti pa njenega trpljenja... Glede ženskega poklicnega dela pravi: "Za ženo, ki dela izven doma, pomeni to delo njeno gospodarsko samostojnost. Mož bo prisiljen, da bo spremenil obnašanje proti tej ženi, ki se mu bo tudi v tem pogledu približala." Jedro vseh Masarykovih razprav o ženskem problemu je zavest, da tu ne gre za neko posebno žensko vprašanje, temveč za rešitev obče-človeškega, socialnega problema, v katerega območje spada tudi zdrav odnos med možem in ženo, kakor tudi med starši in otroki. Znano je, da je Masaryk pristaš enoženstvai. Nastopa ,pi-oti prosti- tuciji v kakršnikoli obliki, tudi proti tisti, ki se skriva pod krinko zakona. Pra.v tako pa govor o asket-sfcvu: "Celibat nikakor ni vzvišen nad lepim zakonom." Lepo in zdravo razmerje v zakonu je pa mogoče samo tam, kjer sta mož in žena ena» kopravna. Po njegovem mnenju od-piraat edinole enakopravnost in enakovrednost pot k lepšemu in srečnejšemu življenju spolov. Pri razpravah o materinstvu poudarja, da bi bilo ,več poudarka dajati očetovstvu in dolžnostim, ki zrasejo iz njega in katerih se očetje v veliko primerih kaj radi otresejo in jih naprtijo materi. Masaryk je prepričan, da je družinsko živ-ljene razdrapano v prvi vrsti radi zanemarjanja dolžnosti od strani očetov. Ne samo Čehoslovakinje, ampak žene vsega sveta se spominjajo danes enega izmed najboljših in naj-ocikritejših zagovornikov njihovih pravic. A. V. 'Velika moderna krojačnica^ HERMINIO B1DIN0ST Ex cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Airea Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- teti za pljučne, irtae, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 nila z ljudmi in je vsa odmevala od ko. rakov, vzkrikov in kletvic!... Obstal je ter se z rokami in nogami krevito oklenil bruna. V prsih mu je žvižgalo, v glavi se mu je vrtilo. Tedaj-ei pa j« hrup v dvorani ponehal in začul «e je glas, ki ga je vitez dobro, oh tako strašno dobro poznal: In nekdo je odgovoril: "Kaj se godit... Kje je obsojenec». ..' ''V vodo so ga vrgli, Svetost! Toda eena ki smo jo plačali za njegovo smrt, je bila draga!— Knk pokolj... Do dvanajst jih je zmetal v luknjo, ostale pa j« pobil..." Pardaillan je dvignil glavo in je zagledal več senc, ki so se sklanjale nad odprtino. Favsto je dobro razločil. Sko-ro minuto je videl njen obraz. Slišal je vzdih, ki se ji Je izvil iz prsi. Nato se je počasi vzravnala in tisti, ki je preje govoril z njo, je dejal: "Res sreča, da je dala vaša Svetost napraviti vršo. .." "Vršo!" je ponovil Pardaillan sam pri sebi in nova groza mu je zadrgnila vrat. "Zdaj se ne more nihče več rešiti, kakor se je rešil Claude..." je nadaljeval tisti na vrhu. Nekaj tremvtkov so vsi molčali. "Kadar odidejo, splezam gori." je sklenil Pardaillan. "Ker menijo, da sem mrtev, imam upanj«, da se izmuznem. Toda kaj je z vršo. . ." Ljudje v morilnicl so se jeli razhajati. Ko Je že vso utihnilo, se je začul iz dalje Favstin glas: "Jutri zjutraj vzdignite vrSo da voda odnese mrliče... Ne pozabite zapreti po-klopra v tleh... I" Trenutek nato je svetloba nad vitezovo glavo ugasnila in poklopee se je zaloput- nil. Izhod iz br»zdna mrtvih je bil za. prt t Pardaillanu nI bilo treba dolgo premišljevati, da je spoznal svoj obupni položaj. Zdaj je vedel, zakaj so trupla krožila na meetu in niso odplavala! Vrša, o kateri je govorila peklenska Favsta, je očividno segala do dna vode in zapirala Jamo utopljencev. Kdor je bil v njej, je moral utoniti. Bil je Izgubljen! "Nn," si je dejal,"če je tako, se hočem pred smrtjo vsaj pošteno oddahniti... Nerad bi prišel Bog zna kako zbit na oni svet..." Tako misleč Je napel poslednje moči in je splezal tik pod tla sobane, kjer sta se križala poševni in navpični tram. Znjahnl je križ in globoko zasopel. Bil je bogme že skrajni čas!... In glej, kakor hitro mu je odlegla najtežja trudnost, ga je tudi minil obup. "V vrSo me je ujela!" je godrnjal, naslanjajo se s hrbtom na poševno bruno. "Postal sem takorekoč ugleden sekvan-ski piškur. Toda Pardaillan noče biti piškur druga moja!... Prebito čudna misel: človek — piškur... Kh, gospa,., vaša vrša. . . za piškurje... ne bo.." Mrmranje je zdajci utihnilo. V temi se je čulo samo e mirno sopenje, svilnato pljuskanje vode in gluho trkanje plavajočih mrličev. .. Pardaillan je spal... LIII ROMANJE V O HARTE RS Zvonovi vseh neštetih žrpnij pariške ga mosta «o zazvonili, ko se jo velika procesija ligarjev premaknila z Grevske-ga trga. Izprevod je bil dolg, predolg, tla bi ga moglo pero popisati. Na čelu1 je korakal velik oddelek Guiseve pehote; za vojttikl je jahal na krasnem belcu voj- voda Guiški sam, obdan z množico svojih prijateljev in pristašev; za njim so se vrstili novi oddelki oborožencev s trumami dozdevno neoboroženih vernikov v spokornih haljah; prav čudno je bilo gledati to slavnostno mešanico rožnih vencev, gorečih sveč, bojnih mečev, nabru. šenih halebard in težkih arkebuz! V nahlado in zgledovanje pobožnemu ljudstvu so bila razpotaknjena po procesiji vsakojaka presenečenja. Najbolj uspelo izmed vseh si videl pri sredi iz-prevoda: za skupino, ki je predstavljala dvanajstorico pismarjev in malopridnih farizejev gospod Jezus Kristus sam, šibeč so pod težkim križem in krčeč se pod biči, s katerimi so ga nabijali brezbožni mučitelji. Križ in trnjeva krona sta bila sicer iz trdega papirja; krvave srage na Zveličarjevem hrbtu in obrazu so bile na slikane z rdečo barvo in tudi udarcia ki so padali nanj, so bili samo za oči; vzlic temu pa je segul pogled na njegovo trpljenje množici do živega. Kolikorkrat so zažvižgali korobači. tollkorkrat so za-vpili očetje kapuclnl, ki so stopali za to skupino: "Glejte, ljudje krščanski! Tako- delajo hugenotje z gospodom Jezusom I" "Smrt krivovercem!" je grmel odgovor vernega ljudstva. In nekateri, ki so bolje razumeli te svete pobožnostl praktičro plat, so dodajali: "Smrt Herodu!... živela Liga! ... živel naš novi kralj..." t Muke blčanega Jezusa, sijaj Henrika Guiškega in njegovega dvora, ogromno število romarjev, njih čudna, bojnvita o-prema, njih krik in prepevanje, vse to je v toliki meri priklepalo pažujo gledalcev da je le malokdo opazil nosilnico, ki se Je pomikala nekaj ato sežnjev za sprevodom. To nosilnico je spremljala dvanajstorica konjenikov, ki so s svojimi grozečimi pogledi že od daleč pre. gnali vsakega radovedneža. Sedeli pa sta v njej dve ženski: Favsta in Marija de Montpensier. "Kje jo meniht" je vprašala Favsta v tistem trenutku, ko se je naš kronist vzlic strogosti straže približal nosilnici. "b.;rit med množico spokomikov stopa proti svojemu cilju. Gotovo je ves zamišljen v skrb, kako nuj se prikrade do Heroda." "Ali dobro veste, da je res v procesiji?" Jo vztrajala Favsta. "Videla sem ga," je odgovorila vojvd-dinja. 'Videla na svojd lastne oči." Favsta je vzdihnila in zamrmrala: "Pardaillan je govoril resnico. .lauques Clčment je svoboden in neovirano stopa po začrtani poti. Da, Valois je izgubljen. Zdaj ni več rešitvo zunj..." "Kaj govorite, prelepa vladarica! Zdi se mi. da ste izrekli neko imu. . . ime do Pardaillana..." "Da!" jo rekla Favsta in srepo pogledala vojvodinji v oči. "Tudi moj brat in njegovi plemiči že nekaj dni volikokrut govore o tem človeku ..." 'Povejto svojemu bratu, sporočite mu. kakor hitro dospomo v Chartres, da je Pardaillan mrtev. . . In lje"'k po upravičeni radovednosti, ne vltevii vrlih prebivalcev tega mesta, ki čakaj" kralja, da ga pozdravijo..." (Nudaljevanje prihodnjič)- NAROBE SVET... Neusmiljeno je žgalo južno sobice. Poldne bo na uri. Pa sem se domislil, kako je bilo one dni — davno je že tega, se mi zdi, kako sem pasel živino tam med lazi, kako so pozvanjali zvonci, kako je pulila goved sočno travo tam med praprotjo in gladežem in teloliovim perjem in rumeno lakotjo... Pa sem POmislil: Koliko bo že ura? Nisem je imel ne v žepu, ne na zapestju, samo sonce jo je kazalo. In sem se krepko ustopil in pomeril do kje seže moj korak na senci. Predolga je še bila nemara senca, veliko je še manjkalo, da bi si stopil na prsi... torej bo ura deset, tako sem vedel... oni dan mi je pa spet prišlo na misel, da bi videl, kako se pa ura tukaj pozna pod * v južnim solncem, pa sem ob enajstih ze stopil na glavo svoji senci... Pa sem se potem spomnil nekoga, ki sem se nedavno z njim tukaj srečal, ki m¡ je zatrjeval, da je svojo senco zapravil. Ne najdem je več, menda je sedaj za mojim hrbtom. Tam kot je bila preje je ni. "I.st ein Afenland hier", tako mi je po nemško zatrjeval. In če niti senca ne ve več, kje je njeno mesto, ni čudno, Če so se večini tudi njihove ■glave narobe postavile... in meni tudi, kar naravnost povem... Takele misli so mi šle po glavi, to sem se oni dan potikal doli v Muiiizu, pri Vidiče.vih. Kako naj fantka? sem se pozanimal. Saj jih poznate take paglavce. Učita se pridno, drugače pa živo seme. Boste videli, če bo dovolj kar znata. Tonček se je že doma nekaj učil Pa saj veste kako je tam pri" nas. Kaj bo otrok po italjansko, ki so mu zabnjali v glavo. Slovensko pa smel ni niti znati... In ker je pri nas, pri Mariji Snežni, prvo sv. Obhajilo le vsaki dve leti, sta mi oba ostala tako. Tonček in seveda tudi Darček, ki je mlaji. Toda ne bi hotela, da mi ostaneta brgz zakramentov. Ta dežela je pa tudi čudna. O, da mati. Čudna je. Le poglejte, da še senca ne stoji kjer bi morala, na jugu je in ne na severu in ve.ste, da v ti deželi stopamo po glavi. Kako. Da po glavi hodimo? Menda ne! Da, po glavi svoje sence. In tako je res vse narobe. Narobe je pa res. To vidim. Sonce so že premaknili, pa bi še Boga hoteli, pa se jim menda ne bo dal. In je pritekel Darček. Komaj o-sem let mu je, pa govori, kot tisti "ki je že 'veliko sveta videl". In ga je tudi. Vse od Marije Snežne, Kanala, Gorice in Trsta, čez Jadran po morju in po mestih je jedel bañarte, pomaranče, fige in ananás, je videl bele, črne in rumene ljudi! Kmalu je prišel tudi Tonček. Pri- ozor Po o r Zemljišča v Floridi FCGC prav ob postaji in z 5 kolektivi, na razne strani, po veliki AVENIDI DEL TEJAR Na lepem visokem kraju se oddajajo na 120 mesecev od 14— m$n. do 20.— m$n — Kupec dobi na zahtevo tudi opeko in ostale potrebščine za zidanje. | 23 minut od Retira in stane $1,85 na teden Nadaljna pojasnila daje: Nemesio v. murguia andrej škrbec Avda. San Martín 3801. calle Italia 3467 U T. 84 (Almacén) FLORIDA FCOC jahal je na konjičku. Lahko si mislite da se je nemalo moško držal. Zaka doma niti župan ni znal tako lepo na konu sedeti — saj ga niti imel ni; ne učitelj in ne gospod nune. Zares, ta, bo pa kar pravi "gaučo". Ta ima pa devet let. In čujte, kakšno mi je zadnjič prinesel. Ko je pravil, da se pripravlja na prvo sv. Obhajilo, so se iz njega norčevali, da je vse to samo pravljica. O ti grdobe grde. Kakšen je svet dandanes. Tako je tožila mati. No, prav nič ni čudnega, če je kaj takega slišal. Saj danes je večini vsaka stvar le toliko vredna, za kolikor se lahko proda. Kar pa nima nobene denarne cene, se zaničuje in prezira. In če tako delajo tudi s samimi božjimi stvarmi, ni nič čudno. Pa tako ne sme biti. To kar nas naša vera uči je vendar božja resnica, ki je človek ne sme ne tajiti ne popravljati. Seveda je tako. Toda moderni ljudje verjamejo le na tisto, kar gre v usta in kar da užitek. Drugo so pa zatajili. Človek ne sme biti neveren, pa tudi ne lahkoveren. Večna božja resnica je pa to, da se more vera živa in prava ohraniti le tam, kjer se duša hrani z božjim kruhom, ki ga nam je Jezus v sv. Obhajilu dal; kakor brez olja stenj le še nekaj časa tli in smrdi, potem pa ugasne. In tisti kristjan, ki svoji veri nič ne priliva z molitvijo in zakramen-t, jo bo izgubil, da sam ne bo vedel kdaj. Med tem sta prišli pa še Marjan-ca od tete in sosedova Micka. Tudi dve za prvo sveto Obhajilo. Micka mala in plaha, Marjanca pa razumna in učena. Pa smo napravili šolo. Cel razred je bil. Na eni strani deklice na drugi dečki. Pa brez table, kar zunaj na^enčnem vrtu. In sedaj vse te molitve lepo v sklad spraviti! Micka je molila, kot jo je učila babica, fantka, sta znala tako, kot je v velikem katekizmu, Marjanca pa po mamino in po špansko. No pa smo se lepo sporazu- meli. £ Malo daleč bo, ali ne na Paternal in še dvakrat bo treba iti? Za otroke seveda ne. Saj si nič bolj ne žele, kot peljati se kam. Toda za žep bo to trošek. Pa, saj vemo za kaj gre, tako so menili starši. Kar gre za božjo čast in za dušno potrebo ni proč vrženo. Tistega 'nam ne bo manjkalo. Le to je tisto, česar se človek boji, da bodo tudi ti mali, kadar bodo prišli bolj v leta hodili po glavi mesto po nogah, tako kot večina ljudi v. tej zemlji. In prav zato je treba storiti, kar se more, da ne bodo nekoč mogli tožiti nas, češ da smo jim mi krivi, da so zaš!i v življenju. Solnce se premakniti ne da. Na severu stoji in na jug meče sence, toda cvetje in listje se pa lahko za solncem okreta... Žal da je z ljudmi drugače... da se le preradi od solnca obrnejo proč... da no vedo kaj z Bogom in vero začeti, ker so stvari in okolščine nekoliko drugačne kot doma. Mesto po nogah hodijo po glavi... Pa je to le prava resnica. Hladnik Janez. CERKVENI VESTNIK 19. dec. Ob 8 uri in pol Prvo sv. Obhajilo na Paternalu (Av. del Campo, Colegio de monjas). Ob 4.30 popoldanska pobožnost in ljubka prireditev dece istotam. Povabljeni vsi, stari in mladi. Prireditev bo v dvorani. 24. dec. je post do večerje. 25. dec. Polnočnica na Paternalu. Ob 10 uri maša na Avellanedi. Ob 4.'30 Molitve na Paternalu. 26. dec. Maša na Saavedri (Av. del Tejar 4200). Molitve na Avellanedi 1. jan. Maša na Avellanedi. 2 jan. Maša na Paternalu. Molitve tudi na Paternalu. Naj bodo sveti božični prazniki vsem v dušno obnovo in poskrbite, da boste prišli tiste dni k slovenski službi božji. Hladnik Janez. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način- — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES Ne odlašajte z obiskom PRVOVRSTNE KROJAČNICE "PRI ZVEZDI" PRVOMODNE OBLEKE "FIL A FIL" $ 65 — Vsem cenjenim klijentom bom podaril sten-— ski koledar in po eno obešalo. — Priporoča se STANISLAV MAURIČ DONATO A L V A R E Z 205 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires CARIčlN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje 68) — Veličanstvo, — odvrne mladi Poročnik, _ moja rešitev je bila Zares božji čudež! — Ko je Puga- v temni noči prodrl s svojimi Judmi v trdnjavo, sem se nahajal v četrtem nadstropju trdnjave. Naenkrat- zaslišim streljanje, ^Prtje, stokanje in žvenketanje orožja. Takoj sem vedel, kaj se je zgodilo. " Hitro se oblečeni, — ker sem ^reč spal — vzamem sabio in samokres in hitim po stopnicah navzdol. — Videl sem, da so se moje slut- nie ureBničile. ~~ Borili so se na velikih stopnicah. — Kapetan Golinski, — po Daško-v' «nrti poveljnik trdnjave — je Z vojake in kot lev navalil z nji-101 «a razbojnike. r Naenkrat sem se znašel v stra-^ 1 Kneči. Tudi jaz sem se boril, to-«videl sem, da je vse izgubljeno, 841 ^ga sem se hotel umakniti. prihajali so vedno novi ^ovražniki, naval je postajal čez da-Oe močnejši. 2 Tedaj zaslišim poleg sebe krik. rnSil se je kapetan Golinski, ki je ««j umrl. Golinski je porušil Pu-«aceva in Ka hotel ravno zabosti, ko je zadela sovražna krogla v gla- ^k® Je umrl častnik, najboljši ed najboljšimi, ki so se kedaj bo-*"» *a Rusijo! — Slava mul — vzklikne carica. Katarina se polagoma odkrije. Generali store isto, vojaki pa dvi gnejo svoje puške. — S kapetanom Golinskim. je padlo tudi zadnje upanje naših vojakov. Ko pa je Pugačeva tolpa to videla, je navalila s podvojeno močjo. — S stopnic sem videl, da so tla vsa pokrita s sovražnikom, pa tudi naiji hrabri vojalki so ležali mecl njimi. — Vsemogočni Bog, sem pomislil, sedaj nam ni več upati na rešitev. Ne bo dolgo, ko bodo sovražniki pritisnili v gorenja nadstropja, kjer bodo 'vse, kar je živega pobili in pometali skozi okna. — Čez kake četrt ure so res prodrli v gornje prostore. Obupno so naši vojaki branili toda kozaki so bili v veliki premoči. Bilo je grozno. Nesrečne vojake so enega za drugim pometali žive raz oken na dvorišče, kjer so mrtvi obležali. — Grozno, — zamrmra carica, — grozno! — Oh, Bog, daj da se maščujem Pugačevu! — Tudi jaz bi bil poginil z vsemi svojimi tovariši — nadaljuje mladi častnik svoje poročilo, — če se ne bi bil poelužil dovoljene vojne pre-kanjenosti. Vrgel sem svoj meč na tla in obdržal samo svoj samokres, ki sem ga spravil v žep. Zakričal sem in se zrušil na tla ter se valil polagoma po stopnicah navzdol. — Bil sem sicer v nevarnosti, da bi me sovražniki opazili, toda k sreči se ni nihče brigal zame. — Pugačev in razbojniki zavza-mlejo med tem gornja nadstropja in vprizore med otroci in ženami strahovito klanje. "T Jaz se skrijem v temo in privlečeni k sebi nekega mrtvega upornika, ki je ležal poleg mene ter mu slečem obleko. Ko sem se preoblekel, si namažem obraz in roke s krvjo, vzamem njegov jatagan in odhitim vpijoč na dvorišče. — Pretvaral sem se in se delal pijanega, ker nisem hotel, da bi me kdo nagovoril, kajti kozaškega jezika ne obvladam. — Na dvorišču so se gnetli sovražniki. Skočil sem med nje in vpil edine besede, ki sem jih znal: — Zmaga! Zmaga! — Žiivel Pugačev, — živel car Peter III. Katarina se je pri teh besedah zdrznila. Krepko je stisnila ustnici, da bi ne zavpila. Ponekod so že torej klicali: Žiivel car Peter III. — Mar se ne bi mogel ta klic z bliskovito hitrostjo razširjati tudi po zapadnem delu Rusije ? — Vpil sem kot nor; naposled sem jo opotekaje primahal do reke Ural. — je pripovedoval poročnik. — Tu-Ikaj je bilo mnogo kozaških jezdecev. Ko so me opazili, so prihiteli vsi k meni. Nagovorili so me ▼ svojem jeziku in mi nastavili na prsa svoja kopja. — Pretvarjal sem se in se delal, kakor da ne morem govoriti. Z rokama sem im dajal znamenja in jim kazal na sodček, da bi mi dali vsaj požirek. — Eden od njih pa mi reče: — Ali si truden tovariš? —in reče kakor za šalo po ruski. — Daj, odpo-čij se, jaz ti bom slekel obleko. — Jezdec me zgrabi in mi potegne plašč s telesa. — Meni postane vroče, kajti pod plaščem sem imel svojo uniformo. — Čez trenutek zaslišim nekakšen klic. — Kozak pokliče svoje tovariše in jim pokaže na moja prsa, kjer so se svetili gumbi uniforme. — Uvidel sem, da se bom rešil edinole s skrajno odločnostjo. — Stali smo ob obali Urala. Pred nami se je penila velika reka. Samo en skok in bil sem v vodi. — Niti za trenutek nisem prezgodaj skočil, ko sem še padel sem slišal, da sta počila dva strela — Ko sem prišel zopet na površje vode, me je tok zanesel, že daleč od brega. 1 — Plaval sem z obupno močjo.— Neprestano so streljali za menoj, toda k sreči me ni niti ena, krogla zadela. — Ozrem se proti bregu in vidim, da sta skočila dva kozaka s svojima konjema v reko. — Mislil sem. da sem izgubljen. Slišal sem, kako prihajata konja vedno bližje. — Toda Bog mi je pomagal. Naenkrat izgine eden izmed konjev pod vodo in potegne jezdeca s seboj, fie sedaj ne morem pozabiti kozako-vega krika, ko se ni mogel osvoboditi konja. Jezdec je utonil s svojim konjem. — Sedaj me je preganjal samo še eden kozak. Tedaj se spomnim, da imam samokres 'v žepu. — Izvlečem orožje, se obrnem v vodi in sprožim. — Ha, moja krogla je zadela! — — Kozak plane in se skuša prijeti svojega konja okrog vratu. Toda moja krogla mu je prebila goltanec, zanj ni bilo več rešitve! — Kozak je izginil v valovih.— Jaz počakam na njegovega, konja — se vzpnem v sedlo in kmalu sva priplavala k bregu. Nekaj časa sem počival, potem pa sem odšel in ponoči ziginil iz kraja, kjer je gospodaril Pugačev s svojo vosko. — Ljudje, ki sem jih srečeval, so videli sicer, da Orenburg gori, toda kar sem jim pripovedoval, je prekosilo njihovo pričakovanje. Nih če ni slutil strašne resnice. — Prebivalcem vasi in mest sem svetoval, naj poberejo najpotrebnejše stvari in naj pobegnejo, kajti sedaj, po padcu Orenburga se bo Pugačeva tolpa kakor morje razlila in poplavila zapad. — Pri nekem graščaku sem poči-vau nekaj ur, da sem mogel zopeti nadaljevati pričeto pot. — Jezdil sem noč in dan, kajti dospeti sem hotel čimprej v Moskvo in naznaniti strašen dogodek, da bi poslali nad tega upornika močno vojsko. — Ko sem prišel v Moskvo, mi generalni guverner ni hotel verovati. Zapovedal mi je potovati dalje in prinesti to brzojavko vašemu Veličanstvu. — Zapoved sem izvršil in prosim vaše Veličanstvo, da me milostivo odpusti. Poročnik Subov umolkne. Carica ga je ves čas njegovega pripovedovanja napeto poslušala. Ko je končal, pokliče carica k sebi najstarejšega generala. General je nosil na prsih odliko- SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" ^ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Airas OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo išče in poziva sledeče izseljence, da. se mu javijo t Szabath Franc iz Vršaca. Dospel v Argentino 1923 leta ted se je zadnjikrat, zglasil iz Bahi© Blanca, nI. Stumpson 154. Ivanič Marko iz Varoša, srez Vojnic. Zadnjikrat se je javil 1929 leta iz Quilmesa, uj. San Marftm 879. Pavié Stjepan iz Splita. Zadnji znan naslov je iz 1930 leta: Fac. Quiroga 1415, Dook Sud. Lanc Ivan iz Varošovica. Zadnjikrat se je zglasil pred 5 leti iz R. S. Peña, Chaco. Kovič Ivan, ki ima posestvo v Dolskem pri Ljubljani. Momirski Nikola, kaiterega išče polubrat John E. Lambick iz Sev. Amerike Petrinjak Vjekoslav iz Valpova, katerega išče ¿in Anton. Izseljenci, ki bi jim bilo kaj znano o Josipu Vukmanoviču, starem ÍJ3 let, ki je umrl meseca julija v Buenos Airesu. so naprošeui, da to sporoče poslaništvu. Prifrknjene ženske V London je dospel ameriški i-gralec Robert Taylor. V hotel ga je s prvem oddelek policistjov, ki sol odganjali ženske, katere so se skušale igralcu približati. Pred hotelom se je zbralo več tisoč žensk, starih in mladih. Na balkonu hotela se je pojavil Taylor, kadeč cigareto. Kadil je, se smehljal slednjič pa vrgel cigaretni čik na cesto. Ženske so planile proti čiku. Nastala je zmeda, lasanje kričanje, brcane, grizenje. Vsaka je hotela imeti Taylorjev čik. Policija jih je le s težavo razgna- PRVA VELIKA KAMPANJA za »1 Slovenski List" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi xa vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za cejo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje- Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakžnai sreča jih lahko doleti, če s« naročijo na "S LIO VENSKI LIST" Ét Naročniki in naročnice' Če te vžak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš veó naročnikov, dobiš več sreček in s tem večjo možnost, da zadfcneš glavni dobitek- NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" UPRAVA la. O pohojenem in pomandranemu čiku pa ni bilo nobenega sledu. Kaj šele bi se zgodilo, če bi vrgel Taylor ined žensko množico svo-ge gate, ali bi sam skočil med nje? Gotovo ne bi odnesel vseh svojih u-dov proč... Mraz ga je — Ali veš Ivan? Lani v tem času, ko je bil najhujši mraz, sva se poročila. — Vem, še danes me zazebe, ko se na to poroko spomnim! Lenuh je Zaljubljenec: "Gospodična, kaj bi si mislili, če bi vam ukradel en poljubček?" Dekle: "Da ste lenuh!" V sodni dvorani Predsednik poučuje pričo: "Svojo izpoved boste morali potrditi s prisego, zatorej govorite saimo čisto resnico in pripovedujte le to, kar ste sami videli in ne tistega, kar ste zvedeli od drugih! Naprej: kdaj ste se rodili?" "Visoko sodišče, nisem videl kdaj, to vem samo po pripovedovanju!" KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREGO 1583, 54 _ 3588 Bs. Aires IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomiran« na univerzi t Pragi ln t Bueno» Airean. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 . ure ivečer LIMA 1217, I. nadstr. Ü. T. 28 Bueno Orden Buenos Aires Za god "Kaj si pa dobil od svoje žene za god?" "Toliko, da nisem mogel vsega, hkratu nositi". "Toliko?" "Da, dve kravati". Ni mogel najti, kar je iskal "Včeraj sem bil v osmih trgovinah, pa nisem nikjer dobil tegá, kar sem iskal". "Kaj pa si iskali" "Kredit". Zmotljiva vedeževalka Vedeževalka dekletu: — Seinani-la se boš z lepim fantom, poročila se boš z njim in mu boš po enem letu rodila otroka. In glejte, baba je uganila, toda ne popolnoma. Dekle se je namreč res seznanilo s čednim mladim fantom in letos je i ;idila sina, redni fant izgini! po i oči i i se"n:, ker je- ♦M ♦ ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov (> Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - j723 I RESTAURANT - RECREO "R CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires KROJAČNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni. Pridite v krojpčnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje Pa ternal.) EXPRESO "GORIZIA" FRANC LOJK Calle VTLLiAROEIi 1470 U. T. 54 Darwin 5172 ln 2094 ^oJjo-cfct' ^yLnvou ¿ \cjfci dn&& Ásn JjAztcr vanje Stanislavovega reda iz brilja-ovti. — General, — mu reče carica, — vzela vam bom za nekaj časa vaše odlikovanje in ga dala poročniku Subovu. Da pa je bilo odlikovanje prej na vaših prsih, bo samo povečalo njegovo vrednost. Ko je carica izrekla te besede, pokliče k sebi še poročnika Subova in mu pritrdi Stanislavov red na prsi. — Veličanstvo! — vzklikne lepi mladenič, — Veličanstvo, to je odlikovanje, jaz pa sem storil samo svojo dolžnost. _ Izvrševanje dolžnosti mora biti ponos vsakega vojaka! — zakli-če Katarina. — Poročnik Subov. od danes ste pri Preobraženskijevi gardi. Stopite k polku, ki ostane v Petrogradu. — Mnogo ste storili za domovino. Še ravno o pravem času ste nam prinesli vest o strašnih upornikovih uspehih. — Hvala Bogu, Pugačev najbrž me more več tako hitro prodirati, ker ga je general Ribod'nski gotovo že ustavil s svojimi petimi tisoči vojakov — konjenikov. — Komaj pa. je carica spregovorila te besede, že se približa nov glasnik, ki so mu je na obrazu videlo, da ne prinaša ničesar dobrega. — Veličanstvo! — reče glasnik in se prikloni v svojem sedlu. — V Moskvo je pravkar dospela vest, da je general Ribodinski s svojimi konjeniki naletel v noki vasi, oddaljeni prbližno deset ur od Moskve, na Pugačevo tolpo. — Razvil se je strašen boj, v katerem je goneral Ribodinski s svojimi vojaki popolnoma podlegel.. — Podlegel? — zavpije Katarina. -'- Mar me hoče današnji dan popolnoma uničiti? — Ribodinski — pobit — s petimi tisoči najboljših jezdecev — premagan? — General Ribodinski se je usmrtil, ko je videl, da je izgubil bitko in svoje vojake. — Uporniki so pato zažgali vas. Nebo se žari vse do Moskve. — Pugačev je sedaj na poti proti Moskvi. Generalni guverner v Moskvi je proglasil obsedno stanje. — Veličanstvo, — reče Potemkin, — prosim, da mi dovolite, da z vojsko takoj odidem. Zagotavljam vam, da se bo obrnila bojna sreča zopet k nam! Pugačev in njegova uporniška tolpa bosta uničena 1 Katarina ga s solznimi očmi pogleda. — Kako —, zavpije Katarina. Zdelo se je, da je popolnoma pozabila, da se nahaja pred množico ljudi, ker je tako glasno zaklicala: — Mar hočeš oditi brez slovesa? —Ah, Bog, tega ne prenesem! — Toda vendar se mora zgoditi tako! — Z bogom, ljubljeni! — mu za-šepeče Katarina in se komaj premaguje, da ponovno ne zaplaka. — Z bogom, Bog naj te ščiti, Bog naj to čuva, Bog naj te pripelje v moje naročje I — Ti si tako želel, Aleksander Potemkin, Tvoja želja je bila boriti se za svojo carico; hotel si si pridobiti slavi mesto cvetke ljubezni! - Pojdi torej, Potemkin, bojuj se za lovorike 1 Naj te ne moti moja žalost. — Bodi mi zvest in se vrni kot zmairoslavec! Carica mu še enkrat ponudi roko, ki jo Potemkin poljubi. Mladi vojskovodja potegne svoj meč in zakliče vojakom: — Vojaki, slabe vesti so prispele! Naša carica, Njeno Veličanstvo, je dovolila radi tega, da gremo že danes nad sovražnika. Vem, da vas je ta vest navdala z veseljem in radostjo, ker si 'vsi že zelo želite, da bi se spogledali s sovražnikom nase carice. — Bobnarji, bobnajtej! Trobentači, zatrobite! Razvijte zastave! — Gremo v boj, priborili si bomo slavo in zmago! V boj z vzklikom • — Za Katarino Veliko in za sveto Rusijo! Potemkinove besede so vzbudile nepopisno navdušenje. Med bobna-njem in trobentanjem so klicali vojaki in zbrana množica: — Za Katarino Veliko in za sveto Rusijo 1 Tedaj se generalni-major Potemkin obrne h generalom in jih pozda-vi z odličnim in ponosnim gibom z roko. potem pa se obrne k narodu in salutira. — Živel Aleksander Potemkin 1— zakliče množica. — Živel junak, ki bo osvobodil Rusijo pred upornikom. — Zbogom, — zašepeče Potemkin še enkrat carici, — zbogom, — videla me boš kot zmagovalca. Vrnil se bom samo s svojim oklepom v roki, ali pa me bodo prinesli mrtvega na njem i— Častniki razdele svoja povelja, vojska se začne premikati, Potemkin pa se še enkrat priklono carici i ji oljaha, obkrožen od svojega šta- ba na čelo vojske. Velik oblak prahu je ovilo vojska ki je odhajala. Katariuin miljfnec je kmalu izginil v daljavi. Godba zaigra. Veter je odnašal glasove do Petrograda, odkoder so vojsko pozdravljali zvonovi iz stolpov. Katarina bi bila gotovo vzdrknila s svojega konja, da ni zbrala vseh svojih moči in se premagovala. Sedaj je pa morala biti trdna in odločna, kajti opazovalo jo je mjiogo tisočev ljudi. — Domov! — zakliče carica svoji okolici, potem sune konja z ostrogami in odjezdi, za njo pa plane v dir vse njeno spremstvo. Iz daljave so se slišali še posamezni zvoki godbe, generali so odhajali na svoje domove, množica pa se je polagoma razšla. Nn vseh koncih je udarjalo na uho samo ime Aleksandra Potemkin«. Zadnja .sta zapustila veliko polje dva jezdeca in korakoma jezdi!« pro ti Petrogradu. Oba st« bila ogromne rasti. Takoj si tmogel uganiti, da sti si jezdeca brata. To je bil grof Gregor Orlov in njegov brat Aleksej Orlov, ki je prispel pred pol ure v Petrogrnd. Aleksej Orlov je bil admiral ruske mornarnice. Bil je eden izmed onih, ki so pomagali Katarini zrušiti in pozneje umoriti carja Petra 111. Aleksej Orlov je dobil, kakor tu di njegov brat, visok položaj in mnogo odlikovanj. Ljudje so pravili, da je Aleksej Orlov carjev morilec; med narodom je bilo razširjeno, tla je Aleksej že na tleh ležečemu carju zdrobil prsni koš. Aleksej je bil tri leta mlajši od svojega brata Gregorja. Tudi on je nosil črno brado, ki je malo prehajala v rdečo, dočim je bila Gregorjeva popolnoma črne barve. Ko je Aleksej Orlov prispel V Petrograd, je pohitel v palačo svojega brata. Tam je zvedel, da je odšel Gregor na veliko^ vojaško parado. Ko je Aleksej to slišal, j^ skočil takoj na konja in odjezdil na veliko polje. Tz pisem svojega brata je zvedel, da med njim in Ivatarino'ne vladajo več isti odnošaji, kakor prej, slišal je tudi o Aleksandru Potemkinu. Nikdar v življenju bi ne bil verjel, da bi bilo možno tako odtujenje med carico Katarino in njegovim bratom, če ju no bi opazoval med parado. — Gregor, — zakliče Aleksej jezdeč poleg svojegu brata, ali je med teboj in med carico res vse končano? — Tebe ni niti enkrat pogledala, zanimala se je samo za onega mlečnozobneža, kateremu je izročila vrhovno poveljstvo! — Ha, sko-ro mi je kri zavrela, ko je preči-t«la dekret in je namesto tvojega slavnega imena imenovala ime Aleksandra Potemkiná! Tod« Orlov se je samo smehljal- — Dragi moj Aleksej, — reče Gregor Orlov, — lahko mi verjameš, da še nikdar nisem bolj užival, kakor takrat, ko sem slišal, da jo Aleksander imenovan vojskovodjem in da bo on udaril nad Pugačev« ! (Dalje prihodnjič)