St. 21S
nimu mm
>««10 cirrfitfiHla posta)
Izhaja. izruinSi pondeliek, vse As>Skc»a 20. L nad*trapi«? pisma se n* spreiemaio »rof. F. Peric. xna£a »a mesec L 7. Ra inozemstvo mese
f Trstu, ¥ srtdo N. septembra 1925.
Posamezna številka 20 cent«
Letnik L
Lice^^J
edinost. Naročnina C	L 32.— ta celo teto L .
' l e l et on uredništva in uprave it. 11-57.
\_: '
EDINOST
Posamezne Številke v Tratu in okolici po 20 cent — Oglasi sc računajo v iirokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cei»t. osmrtnice, zahvale, podanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. MaK oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiitjajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic* iv. Frančiška AsiSke|a Stev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57
sodelovanje in sodelovanje
V nedeljski številki našega	A"
javiti slovenski prevod itakjansklh vab£ katera je razposlal dne 10. t. m. tonski ob črnski komisar g.Mrak razdor er, skinf tolminskim obanarjem. Slovensko besedilo tega vabila, ki na* ga tli zopet posnamemo za shrčai, da ga je kale« tzmed Črtateljev prezrl, se gtesr.
Toknin, dne 10/9/25.
Politično mrtvilo v Beograda
Cenjeni gospodi Na podlagi izrecnih navoefil višje po»-ttone oblasti ste vabljeni na sestanek, Id se bo vrsti v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10.30 v starem sedeža županstva.
Obravnavalo se bo vprašanje upravmft volitev z namenom, da	•P0*?^
med različnimi stnijarm. Udelezrh se "bodo sestanka krajevni voditelji fantovske ■stranke in pa udruženja narodnih bojevnikov,	,
-Morebitna odsotnost povabilemh se bo smatrala kot jasen izraz nenakkmienoati sodelovanja z HaUjaiKskkn življem!
Prefekturm komisar: G. Mratk. V teh vabilih se torej vabijo na. podlag izrecnih navodil višje politične oblasti <to-Bčni obćmarji na sestanek, na katerem naj fci skupno s krajevnimi voditelji tašastovsKe stranke in odseka narodne zveze bojevnikov razpravljali o sporazumnem nastopu pri upravnih volitvah. K temu vabiluje bila dejana opazka, da se bo morebitna odsotnost povabljenih smairala za jasen izraz njihove nenaklonjenosti sodelovanju z italijanskim življem.
Že v nedeljski številki smo omenih, c£a smo ocfiočno proti take vrste sodelovanju z italijanskim življem, čeprarv smo bdi, smo m ostanemo vedno vneti zagovornici sodelovanja z italijanskim ljudstvom. Ali, da bo sodefc-vanje zares sodelovanje, mora biti splošno in temeljiti mora na granitni podlagi enakosti obeh strank in medsebojnega spoštovanja. Teh temeljnih predpogojev pa v danem -slučaju nimamo; kajti ne usere biti govora o mdsebojnem spoštovanju. če pa skHcuje sestanek komisar Mrak, fci si je pri tolminskih občinarjih zaigral sleherno zaupanje. In ravnotako ne more biti govora o sodelovanju samo tam. kjer gotovemu italijanskemu življu najbolj prija in ki je povrh tega s svojimi dejanji v nedavni prošlosti dokazal, da mu ni do mar--nega sožitja med obema narodnostima razen rta podlagi in v obliki enostavne pcb korrtve — posebno v sotsko-kulturnem pogledu — slovanskega činitelja takega
<t sodelovanja®.
Tolminska občina šteje približno 1450 violilcev. Od teh 1450 volilcev je vpisanih voliicev italijanske narodnosti 59 in še od teh se ne nahasja sedaj v Tolminu večkot 30, ki so se priselili po vojni v Tolmin. Furlanska prefektura bi rada razpisala občinske volitve, ker se zaveda, da predstavljajo komisarji težko breme in nezasluženo kazen za naše občine. No, in sedaj je vstalo onih 30 možakarjev, ki doslej niso poznali — s častnimi izjemami — drugega kot izzivanje, ter vpijejo, da hočejo sodelovanja s slovenskim ljudstvom! 5> svojim vpitjem bi hoteli očividno doseči, da dobe v občinskem zasfoopu ako že ne županski stolček, pa vsaj par zastopnikov. Ce bi sploh bilo mogoče govoriti o kakem sodelovanju na podlagi enakosti, tedaj bi pač pripadlo priseljeni italijanski narodni marfjšini v Tolminu ono število zastopnikov, ki ji pritiče po njenem številnem razmerju napram autohtonomu slovenskemu prebivalstvu, kar bi pomenilo, da bi jim ne pripadel noben zastopnik.
Ali tudi take vrste sodelovanje bi moralo naše ljudstvo odkloniti iz več razlogov. Predvsem bi bilo to sodelovanje ad hoc, le za poseben namen, ki naj ga dosežejo ne dom orodni tolminski občinarji, temveč tolminski novonaseljenci. Cilj teh poslednjih more biti le eden, in ta je, da si s pomočjo slovenskih glasov zagotovijo v občinskem svetu tolminskem zastopstvo, ki jim po njihovi številnosti ne pritiče. Mi pa razumemo in 9i predstavljamo pravo in resnično sodelovanje med obema plemenoma povsem drugače. Sodelovanje, ako naj bo resnično in plodonosno, mora objemati vse elemente socialnega življenja in ne le ene priložnosti, na pr. občinske volitve v Tolminu.
A kako je v resnici v tem pogledu? Oglejmo si malo realne razmere na pr. samo na Goriškem. Naj one govorijo. Furlansko pokrajino, v kateri živi 200.000 do-morodnih Slovencev, upravlja kr. komisija, v kateri ni niti enega slovenskega zastopnika. In poglejmo nadalje v Gorico samo. ki šteje okoli 8000 Slovencev, torej nad eno četrtino celokupnega prebivalstva. Komu je Udaj prišlo na pamet, da bi predlagal Slovencem kakršnokoli sodelo-ln	se ne gasilo, da hočejo
Slovenci oskruniti italijanski značaj mesta, ako bi oni predlagali skupen nastop pri volitvah v mestni zastop? še v bolj kričeči luči se nam predstavi «sodelovanje» pri upravnih voIttvah: ako obrnemo svoj pogled na razmere v Istri. V več občinah živijo znatne slovanske manjšine in v nekaterih cek) večine, a kljub temu imajo n^no-ge teh občin izključno italijanske občinske zastope.
Končno še ena zapreka, in ta je glavna Rekli smo že, da mora biti sodelovanje med obema plemenoma v naši deželi splošno ob priznanju legitimnosti vseh življenjskih stremljenj tudi našega ljudstva, v prvi vrsti
stremljenj našega kulturnega individua- ______
iuma. v primernem skladu z državnim ko- upanje
Razpust Cetasmraskesa parlamenta
Ministri odhajalo v Crno foro
BEOGRAD, 15. (fev.) D*naš»jt dan ni prinesel r poftičrt*	novega.
Popoldne so oditi smaoter ver Trifenovtć, Stoj a dinovič m Maksimović v Peć, kjer pozdravijo kraljevsko dvojtoo. Jutri ob 8. predpoldne odidejo preko Zagreba in SpUta v Crno goro ostati člani vlade.
Po vsej Crni gori se vrtijo velike priprave za svečan sprejem kralja. Poti, kjer se bo vozila kraljevska dvojica, bodo okrašene. Posebno Cetinje, Podgorica, Nikšić in drugi večp črnogorski krap se priprav Ljajo, da sprejmejo vladarja čim svečaoejs«
BEOGRAD, 15. (Izv.) Jutri odpotujejo v Zagreb vsi radićennsfci državni podtajnika V njihovi družbi bo odpotoval tudi Preda-vec, ki se je mudil v Beogradu, da intervenira v zadevi premeščenja uradnikov Hrvatskem.
V Beogradu se mudi tucfi splitski veliki župan Perović. Danes predpoldne je obiskal notranjega ministra Maksenoviča ter se je ž njim razgovarjal glede kraljevega potovanja po Dalmaciji.
Radi odhoda ministrov v Črno goro bo nastopilo v Beogradu po&tačno mrtvilo. PoHtkmo živijenje bo ošrveta šele po povratku kralja in mkastrorv « Crne gore in Pašića iz Moate Carla.
PaStt pite memoari©
BEOGRAD, 15. (Irv.) Ta so »budile splošno zanimanje vesti šz Moate Caila, ki pravijo, da se Pašić bavi s pisanjem me-moarjev. Prvo poglavje memoarjev imeLo ta-le nask»v: Kralj Milan in zaječar-ski upor. Poglavje bo namenjeno m prvi vrsti prečanski mladini, da se seznani s politično borbo srbskega naroda v preteklem stoletju.
Uspehi iugttlovessh delegaciji v fcnev!
BEOGRAD, 15. (Izv.) Iz Ženeve javljajo, da je na današnji seji Društva narodov podal jugoslovenski delegat Avramović drugo obširno pctfočilo o tranzitnem prometu v Jugoslaviji Naglašal je med drugim tudi važnost konference za odpravo potnih listov, ki se bo vTšila prihodnje leto, in potrebo, da se telefonske zveze med Ženevo in posameznimi državami spopolnijo, kar bo brezdvomno pospeševalo delovanje Društva narodov. Diskusije so se udeležili številni delegati zapadnih držav, ki so čestitali Avramoviću radi njegovih predlogov, ki se tičejo »popolnitve splošnega evropskega tranzitnega prometa.
Sedemletnlco prebitja solunske fronte
BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je poteklo sedem let, odkar je preb * * * solunske fronto. V stolni cerkvi se je vb tej oriliki vršila zadušnica za vse pa<^e vojake na solunski fronti. Prisostvovali1 so ji vladni in vojaški zastopniki in predstavniki tujih držav.
Šamaiski kongres v Dubrovniku DUBROVNIK, 15. (Izv.) Danes predpoldne je bil otvorjen šumarski kongres, ki mu prisostvujejo delegati iz vse države.
Odhod jugosloven&ke delegacije ▼ Washingtoo
ZAGREB, 15. Danes popoldne odpotuje iz Zagreba na medparlamentamo konferenco v Washingfecm dr. Srgjan Budisavlje-vič, ki se v Parizu z ostalimi beogradskimi .delegati sestane z dr. Velizarjem Jankovi-ćem. V Parizu se bo vršite r jugosiovenskem poslaništvu konferenca jugoslo-venskih delegatov, nakar odpotujejo v Ameriko.
PRAGA, is, V« teden so se vrtila med vediteHi amdne koebcije posvetovanja o potitačnenz pologu in tudfi vl«ia je opetovano razpravljala o usodi parlamenta. Po-svetovanja sicer še niso definitivno končana, toda le še za podrobnosti. Glavna odločitev je že padla: poslanska zbornica bo razpuščena in raspisana bodo nove volitve.
Koalicijske stranke so se zedinile na sledeče:
Parlament se sestane ta teden k zaključnemu zasedanju, in sicer senat v četrtek, poslanska zbornica pa v petek.
Program tega zasedanja, ki naj traja le nekaj dni, je sledeči: državni proračun za 1. 1926., pooblastilni zakon asa sklepanje trgovinskih pogodb, novela k volilnemu zakonu in ureditev uradniških plač.
Koalirane stranke so opustile namero, da se sedaj izvrši obširnejša reforma vo-Hlnega reda ter bo novela vsebovala le izmeno mandatov v gotovih volilnih
okrožjih.	-
Uradniški zakon je od vlade že pripravljen ter icmeSp na sledečih načelih: uradni-Štvo se dali v 4 kategorije (visokošolska, srednješolska, nižja srednja šola, manj kot niž^a srednja šola) s 7 piačthram razredi, katerih prva dva sta rezervirana I. kategoriji. Prq>zavLjalna doba znaša 3 do 6 let s primernim «dju*om. Osnovna plača znaša v 7. razredu 9000 Kč., v I. razredu 78.000 čekoarf. krem. K tej pridejo starostne do-klade in prispevki za deco, in sicer na^cč za dva otroka, za prvega 1800 Kč., za dragega 1300 Kč. Ta prispevek je za vse kategorije enak. Droginjake doklade odpadejo.
Volitve bo sprovedla sedanja koalicijska vlada. Vršila se bodo v prvi polovici novembra.
Zasedanje Društvo narodov
Madžarski delegat proti razorožitvi premaganih držav
ŽENEVA, 15. Na današnji seji Društva narodov se je nadaljevala debata o varnostnem protokolu.
Madžarski delegat grof Albert Apponyi je govoril o obnovi Madžarske in o manjšinskem vprašanju. Glede ženevskega protokola je izjavil, da je imel preobrat v mišljenju AngKje svoj vpliv tudi na Madžarsko. Zaradi tega madžarska vlada protokola ni ratificirala. Sta'vil je dodatni predlog k resoluciji Quionones de Leona, v katerem se zlasti predlaga, naj bi Društvo narodov pričelo s pripravami za sklicanje razorožitvene konference. Govornik je povdarjal, da mora priti do razorožitve, ki ne sme biti enostranska. Način sedanjega izvajanja razorožitve j ponižanje gotovih narodov. Mir, ki se sklene na taki podlagi, je bolj premirje. To se mora povdarjati z vso odkritosrčnostjo.
Bolgarski zunanji minister Kalfov je obžaloval, da se ženevski protokol ne bo mogel izpeljati Nato se je zborovanje odgodilo na jutri dopoldne.
ŽENEVA, 15. V drugi komisiji društva narodov je popoldne sporočil francoski delegat Louchetff, da bo jutri dopoldne stavil zasedanju društva narodov že naznanjeni predlog, naj se takoj prične s proučevanjem gospodarskega položaja Madžarske in sosednih držav. Nato so delegati I ta Uje. Čehoslovaške, Francije in Jugoslavije razpravljali o položaju, ki je nastal po novi situacij v Avstriji.
Velik primatima] v rmacosRtin proračuna
FVUUZ, 15. Včerajf je CaiHaux predložil finančni -komisiji parlamenta načrt državnega proračuna za leto 1925, ki izkazttje 32.500 mi-Hjoaov frankov, dohodkov ter 36040 milijonov frankov izdatkov , torej primanjkljaj 3540 milijonov frankov. Za pokritje primanjkljaja predlaga CaiHaux zvišan;« davkov na različne do-hodninske kategorije in sicer na delavske dohodke 109» na mdustriske in trgovske dohodke na 15% in na dohodke kapitala na 20%! Razen tega predlaga uvedbo progresivne davčne doklade na dohodke iz kapitala v višini 2.5 do 8% in davek na neproduktivno premoženje v višini 0.556 od vrednosti. Od teh obeh davkov se pričakuje <za 100 milijonov večjih dohodkov. Določene so olajšave za davkoplačevalce, ki imajo manj kakor 6000 frankov dohodkov ali pa so stari nad 65 let in nesposobni za delo Istočasno se namerava osnovati amortizacijska blagajna za izplačevanje medzavez-niskih dolgov. V to blagajno bi se stekali dohodki na podlagi Dawesovega načrta, kakor tudi dohodki, ki bi iih država sprejemala iz revizije odškodnin za vojno škodo.
Tajni pregovori glede francoskih dolgov
PARIZ, 15. Glasom «Chicagc Tribune* je ameriška vlada naročila CaUlauxu, na j pregovori glede francoskih dolgov ostanejo tajni toKko časa, dol^er se sklene končmo-(veljavni sporazum.
Pridelek žita v Franciji. PARIZ. 15. «Temps» poroča, da je letos Francija pridelala 89.5 milijonov stotov žita.
Ustanovitev podružnice drž. Mpotekarne banke v Zagrebu
BEOGRAD, 15. Finančno ministrstvo je odobrilo sklep Državne hipotekarne banke. da otvori v Zagrebu svojo podružnico. Ta zagrebška podružnica ho prevzela poleg javnih fondov Hrvatske in Slavonije tudi denar iz Slovenije. Ti fondi znašajo nad 400 milijonov Din.
Kongres obrtnikov v Skoplju
BEOGRAD, 15. Obrtniki v Južni Srbiji so sklicali za 20. in 21. t. m. kongres v SkopIjtL Na njem bodo razpravljali o ustanovitvi dbrtniške zbornice v Skopi ju in o volitvi zborniške uprave.
Zaplemba fistor
MILAN, 15. Po prefekt o vem nalogu je bHo danes predpoldne zaplenjeno socijali stično glasilo «Giustizia».
lektivizmom. Ali naj zopet opisujemo resnični položaj, ki se nahaja v njem naše ljudstvo radi odprave slovanskega šolstva, radi prepovedi razprav v slovanskem jeziku na sadnijah itd. itd.?
In v tem je ona pregraja, ki zapira pot do pravega sodelovanja. Poročajo nam, da je pobuda komisarja Mraka propadla. Po vsem, kar smo navedli, se temu ni čuditi. Crez omenjene pregraje m mogoče skakati, da se pride do sporazuma in sodelovanja, temveč jih je treba odpraviti. Cim pa padejo, tedaj ne bodo potrebna navodila ne vabila od nobene strani, temveč bm zaželeno sodelovanje privrelo samo od sebe iz sPca slovanskega ljudstva. Do tedaj pa bo edino pametna občinska politika nadrejenih oblastev ta, da skrbijo za absolutno svobodo občinskih volitev, na katerih noj si ljudstvo voli može, ki uživajo njegovo za-
Strašna poplava na Kitajskem
3000 oseb utonilo BERLIN, 15. Kakor poroča «Berliner Tageblatt» iz Tientsina, je reka Jangtse-Jdang tako narastla, da je v pokrajini Kanjon poplavila nad 1000 vasi. Pri tem je utonilo približno 3000 oseb.
Novo pismo ZInovJeva
Smernice za komunistično propagando
v angleški vojski LONDON, 15. «Dašly MaiU objavlja vse->ino novega pisma Zinovjeva. Pismo vsebuje smernice, po katerih se ima vršiti komunistična propaganda v angleški vojski.
Konec proslave dvestoletnice ruske akademije znanosti
MOSKVA, 15. Danes je bila zaključena proslava dvestoletnice ruske akademije znanosti. Tuji' učenjaki, ki so prisostvovali slavnostim, so tekom svojega bivanja v Moskvi obiskali razne znanstvene zavode, mestne muzeje ter zgodovinska poslopja iu spomenike; med drugim so si ogledali tudi zbirko draguljev bivših carjev. Na neki seji moskovskega sovjeta so se odlični gostje zahvalili sovjetski vladi za prijazen sprejem. Danes zvečer je bila prirejena poslovilna pojedina, katere so se udeležili tudi člani vlade in diplomatskega zbora.
Razstrelil svo-emu sovražniku glavo z dna-imtno patron o, nato izvršil samomor. BASEL, 15, V kraju Chavanne sur Moudon v Vaudskem kantonu policija odkrila strašen zločin Že prve dni septembra je na skrivnosten način izginil 60-Ietni kmet Julij Augsbur-ge-r in vsa poizvedovanja poi cije o n em so ostala brezuspešna. Brat izginulega, ki je vztrajno nadaljeval poizvedbe na svoj račun, je pa končno našel na samotnem kraju zakopano trurplo Augsburgerja; truplo je bilo brez glave. Zdravniški izvedenci, ki so si ogledal: truplo nesrečnika, so dognali, da je bil Augs-burger umorjen z dinamitnim nabojem, ki mu ga je morilec najbrž potlačil v usta, potem ko mu je zvezal roke in noge. Domneva se, -da je morilec neki kmet in sovaščan Ausburgerra, ki se je po odkritju ziločina ustrelil Dognalo s£ je namreč, da sta si bila moža smrtna sovražnika.
DNEVNE VESTI
M angleJKa glasa proti Imperijalizmu
Imperijalizem je načelo nadvlade močnejšega nad slabejšim.. Egoizem močnejšega je oni temelj, na katerem sloni vsa socijalna agradba dmperijaKstične države. Imperijalizem se uve-
Španski pohod v Adjlr
Francozi ptodžiafo v uezzanfikem odseku
PARIZ, 15. Agencija Ha vas je prejeta iz Tangerja: V uezzanskem odseku so francoske čete odbile številne rifanske napade. Sovražnik je pttstil na bojišču već sto mrtvih in se umaka proti severozapadu. Letalci so bombardirali vas Zaasnehnen.
Poročila pravijo, da povzroča španski pohod na Adjir veliko vznemirjenje med prebivalstvom adjirske pokrajine. Posadke pri Taallraa, Feddanasadr in Ain Žitni so izvršile uspešen napad na rifanske postojanke. Rifanci so htii odbiti tudi med Hir Quemni in E! BordL	*
Pred sploino ieteznttarsko stavko v Mijl
BERLIN, 15. Nevarnost, da izbruhne splošna stavka železničarjev po celi Nem-čijL, je velika, ker so železničarske organizacije odklonile od vlade ponujano zvišanje plač za 1 pfenig na uro. Železničarji utemeljujejo svoje zahteve z znatnimi dobički železniške uprave, ki so znašali za tri mesece 266 milijonov zlatih mark. Vlada namerava vzdrževati promet z avtomobili, če bi železničarji stopili v štrajk, železničarji pa opozarjajo, da so tudi šoferji organizirani v železmčarski zvezi.
Važna sefa iranNMfce&i ministrskega sveta
PARIZ, 15. listi javljajo, da se bo jutri vršila važna seja ministrskega sveta. Pain-leve bo poročal o uspehih, ki jih je dosegel v Ženevi, in o položaju v Maroku, nastalem po zadnji ofenzivi. Briand bo obrazložil razvoj vršečih se pogajanj; CaiHaua pa bo pojasnil liiaiisUnm francosko stališče glede medzavezniskih dolgov.
šemu se mora slabejši p govemu egoizmu. Socijalna pravičnost je r takem socialnem sistemu izključena. Izključena sta tudi mir in sloga, temveč mora imperijah-zem rod:ti cepitev državljanov na sovražne si tabore, iz katerih izvira/o socijalne borbe, re-voluc je, vojne. Do vo ne se je imperija!izem nava'dno istovetil z nacijo nali zrnom. Se ie po vo)ni in po. velikih socijalnih potresih, ki f h je voiva povzročila, so se začele odmirati narodom polagoma oči, začeli so uvidevati, da je im.peri;aKzem ne samo nekaj drugega nego nacionalizem, temveč da je ravno njegovo nasprotje in njegova negacija, njegov naivečji sovražnik.
Na lepši primer modernega imperijalizma je sodobna AngKja s svojm gospodarstvom nad številnimi narodi v Aziji, Afriki in po drugih delih sveta. Vsi ti narodi, ki jih je desetkrat več nego Angležev, se morajo že stoletja pokoriti sili Londona. Tem pomembnejše je, da imamo zaznamovati v zadnjem času dva glasa imperijalizmu ravno od Angležev.
proLi
Prvi prihaja od angleškega pisateUa W. Steed-a zasedanja Društva narodov je
Polnoletnost prestolonaslednika
Humberta
Včeraj 15. t. m je dosegel prestolonaslednik Humbert, bodoči kralj Italije, 21. leto svoje starosti in ie postal po ital jonskem civilnem zakon iku polnoleten. Včeraj si je uslanovil tudi svoj posebni dvor v kralevi palači v Turinu. Prestolonaslednikov dvor bo sestavljen za sedaj samo iz vojaških oseb, in s;cer iz generala Clerici, ki je prestolonaslednikov prvi pobočnik, iz Štirih stotnikov in nekoliko upravn h uradnikov. V Turinu ostane prestol o našle dn^'k več časa, ker misli obiskovati tamkajšnjo viŠ,o vojaško šolo.
Z dnem, ko dosežejo polnoletnost, postane:o člani vladarske hiše po ustavi senatorji. Od včeraj je torej prestolonaslednik tudi član rimskega senata.
Otvoritev slovenskih zasebnih otroških vrtcev v Triiu Id okolici
V sredo dne 16. t. m. se otvorijo vsi slovenski zasebni otroški vrtci. V te zavode se sprejemajo otroci, ki so dovršili tretj« in niso pre* koraČili šestega leta.
Vpisovanje se bo vršilo pri dotičnih vodstvih od 16, do 23. t. m. od 9, do 12. predpoldne, nov.narja m proti predložitvi krstnega lista, spričevala o Ob začetku sedanjega cepljenju koz in spričevala ki dokazuje, da ima [mel v Ženevi f
predavanje o pomenu Sredn;e Evrqpe s posebnim ozirom na Čehoslovaško. Rekel je, da je treba iskati vzroke propasti carske Rusije, Avstrije in dinastije Hohenzollernov v določenem lilozolskem načelu, namreč v načelu, da mora propasti vsak politični sistem, k ne /as^pa kake ideje, katera ima za človeštvo gotovo važnost in golo-v pomen. Bivša Avstrija je ime
otrok zdrave oči. To posledn e ne sme b ti
starejše od Šestih mesecev. Starevša spričevala ne pridejo v poštev. Spričevalo o cepljenju in dokazilo, da ima otrok, zdrave oči, izda hrg -jenični urad v Trstu, Ricardo Pitteri St. 2.
Prig1a»;ti se morajo v zgoraj navedenih dneh tudi tisti otroci, ki so že lansko teto obiskovali kakšen vrtec. Oni otroci, kateri ob času vpisovanja še ne la	"i j bodo dopolnili tretjega leta ali se iz kakr-
ta njena zgodovinska vlofr P^'^ 'dalfe ^	ne delo mogU vpisati, bodo
ključni država', egoirean vsako državo do po-	.
Tak izključni državni egoizem, taka poli-; Narisi! Ne zanemarjajte svojih otroki Ne tika ie ravno imperijalizem, kakor smo ga že pustite, da se Vam otroci po cele dneve poie-
zgoral oznacH.	i	P° ullcah tn
^Drug" angleški glas proti imperijalizmu je bil j Vpišite otroke v vrtec, kjer so ves dan pod povzdfgnjen na nedavnem kongresu angleških nadzorstvom vrtnar c ter se tako telesno in de'avskih sindikatov v Scarborough-u, kje>r Jt duševno krepilo
b'.Ia na predlog poslanca Purce!l-a sprejeta sle-	-
deča resolucija: ^Upoštevajoč de>tvo, da e _ ^^ ^^^ ^^t^^ke Č?<alnicc.
tovan'e imperiializmu ter nastopa v ^^ i gata ^-^a nudl vsakomur priliko, da si z nc-P^.^^t^trS, znatnim stroškom članarine, ki znaša 1 liro
mesečno preskrbi lepega čtiva. Posebno šolska mladina, naj pr dno izkorišča to ugodnost, ker
si sami določijo lastne vlade, všteviši njihovo pravico, da se lahko odločijo za popolno ločitev od britanskega carstva^	ji bo čitanje 1'eph knjig poleg razvedrila in po-Proti te, resolucij ,e nastop i mvm , ^ ^ 'brezdvomno mnego pripomoglo do
globljega poznavanja materinščine, v sedanjih
za koloni;e v Macdonaldovi vladi in vodlt®l» zmerne struje v Tradc Unions Thomas. Odgovoril mu je komunist Polett, kateri j<e rekel: «To. kar mi ikritiziramo, je tako carstvo, v katerem je vsak kvadratni meter napoje n s krvio angleških vojakov ali domorodnift vojakov, ki se borijo proti Angležem* Končno ie bila re-soluciia sprejeta s 3,082.000 glasovi proti 79.000.__
„Na* glas"
Izšla je te dni prva Številka diaškega glas ia «Naš glas» s sledečo vsebino:
Na pot. Solza v časo skele čih nam ran (Cve-toslav). Zvonovi tožijo —. pesem — (Mirjam> Maj. fi. U.) Izlet na Učku (A. L.) Zar pitaž...
—	.pesem — (T. U) Sebičnost in človeška dražba (Jože Barida). K cilju drogovi — pesem _(T U.) Slovenski dijaški d isti v Juli'skl Krajini (Jože Bajda). Kje naj študiram? (Branimir Dobravski). Pismo tebi — pesem — (Mirjam), Ekonomski položaj našega dijaštva v Sloveniji
—	(D. J.) Neka^ smernic o potovanj — (Mak-stm Ceslnsky.) Vestnik.
Posamezne številke stanejo Lit 2.— za Jugoslavijo Din 5.—. Uprava m uredništvo je v Trato, casetia postal« Ho 346.
razmerah itak premalo negovane Tisti, ki i m je knjižni .a pr: Sv. Jakobu preveč od rok, se lahko vpišejo v podružneo v Rocolu, ki se nahaja v biši tamošnjega gospodarskega društva in >e odprta vsako nedelo od 10—11. ure.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dramatični krožek — Prvačina. Prosimo, da sami sestavite preklic, kakor ga želite, ter nam ga pošljete v objavo.
Druitvme vasfti
— M. D. «Proeveta» Opčine organizira kakor že javljeno 2ft t. m tek na 5 km. Nadejamo se obilne udeležbe s strani naših atletov, kateri bodo gledali, da častno zastopajo svoje barve. Darila se razdelijo takoj po dokončanem teku.
Program ter ura odhoda v jutrišnji «Edino-•ti».
Nedeljska nogometna tekma med «Vak>m» in «C. S, Tergeste« je končala 1:0 v prid cValu». Rezerve «VaW so porazile *C. S. Spe-ranza s 4 : 3.
« EDIN OST »
V Trstu, dne 16. septembra 1925
Kako se napravi prijava za pouk v materinščini?
Nezgoda lovskerja čuvaja. Kakor navadno
__________________________ On ji )e „pretrgal nit življenja med ljudmi,' pravočasno vrniti, ker ^b je uporabila v svo-
vsak ianTse jc 32-letnTlovski čuvaj Ivan Kuret j vrgel jo je o« sebe, a ona mrtva na operacijski i jih podjet ih dolgoročno in v nadi, da se >i bo iz Racman; včeraj zjutraj zarana odpravil na! miza mu poplača greh s tem da se on po ne- j v Ameriki posrečilo najet'! dolgoročna po&o-nadzorovafni obhod v državni čozd v okolici; sreči zastrupi s stropom mrtvega telesa. ! jila. Pog anja pa so se razdrla in ona ni za-
ima
tfkor
tetfa zakona pravi dobesedno: -Pouk di*#e£« div ačini na strel. T0da komaj je parSat pre- — Volkovi. Prdd začetkom fcolske£a leta *o-jeSka) v dodatnih urah je obvezen za drugo-1 stopil, sc mu je spodrsnilo na opolzkih, precej, tov sestane^ Kjepiavoča^o objavlieno. Vsi. Jezične otroke, ako so Itvi* ali Bohovi na-! strmih tleh in je padel na obraz Pri tem se je ; —Iz St. Vfcda pn Vip«n. V nedeljo smo tu mcstoiki javiM ob zsčetku šolskega leta, da njegova puška sprožila in šibre, s katenmr* poioail, k večnemui počitku PO^tmka Aiuona £fc vpišejo k pouku drugega tezžka>»	j bila nabasana, so ga ranile na številnih mestih Bczica, moža, ki ,e uživa vehk ugled toliko
,	, -"T	navad ^ desni podla k ti in levi roki. Dasi precej hudo ; med svojim', sovaičani, kolikor tudi med pre-
se je siromak že napotil *»ov.| bivalstvom sosedih vasi, kot umen in priden
Alla Direzione della Scuola elementsre
in
' ko je po naključju pri&el tam mimo njegov to- gospodar in kot uzoren glavar Številne pošte- ■ objekta variš, lovski čuva, Anton Marc iz Bazovice, j nonarodne družine. Na pogreb je došla velika j substančna. ki mu je pomagal v vas, odkoder je bil ranje- I množica žalnih gostov iz §t. Vida in drugih j Hugo Sti
A sensi del R. Decreto-Legge del 1 Ottobre 1923, N. 2185. ari. 4 il sottoscritto pretenta pCT 1'alano (Ime in priimek učenca) la dichia-razi one <f iaerizione airinsegcameato de lla lin-slovena (serbc-croata) in ore a^itmte. (Kraj)	(dan in mesec)
_......... : ........ , il .....:........................... 1925.
Podpis
Pi	....
kete, kar se je pa vsled pomanjkana kupcev BABICA, aviorizir:tna sprejema noseče. Govo-in denarja ponesrečilo. In sledila je bridka ri slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
resnica, da vsak podjetnik, ki je od upnikov! >	-
pritisnjen ob zid, ne zna, kako veliko je prav- TRGOVINA JESTVIN s« proda takoj ra£i se-zaprav njegovo premožne. To se je zgodio Htve v bližini Gorice. Naslov pove goriška Stinnesu vsled tega, ker je tvrdka podcenje-1 uprava.
vala dejstvo, da je prometna vrednost kakega	------- .	--
veliko več vredna kot pa njegova AGENT manufakturne stroke s poznanjem slo-
innes se namreč ni pustil .kontroli-
vensčine in italijanščine se sprejme Naslov pove upravnišivo.	J 305
nec po nlco ne nas v 14 dneh.
— Tramvaj podrl otroka. 5-letni Hugo Amo deo, slanujoč v ulici Crosada št, 12, se je vče
V NAJEM vzamem dobroidočo gostilno ali Jm-
----- —--- — _	, - ^ , ■ - r. , v - .	.« . , ., j	- . - va-rno v Trstu ali Gorici, Položim primemo
navdušenemu pevcu — Božič je M nad 43 let troliral Konec te politike je W da so njegovi kavcijo Naslov ^ av<n ^lVov^no.
zvest in vnet cerkven m naroden pevec (ba- j nasledniki padli pn pomožni akci,i za res. lev
ritonist) —zaipel v zadtoji pozdrav hladno in tvrdke pred konkurzom v odvisnost velebank.;	'	_
Oeo, s.anujoc v nuci <-rosaoa si. i*, se je tcc- iulstveno. pr€<1 j^. „Blagor mu«, v cerkvi j Da v Slinnesovi hiši nekaj ni v redu, je bilo -
raj opoldne pot kal brez vsakega nadzorst^ Ufcsl:« nas Gospod*, na pokopališču — —'—1
ra, opoiane poiKa. orez	f «Usl ši nas Gospod^, na pokopališču pa večno-
ro nabožni Grumula, kjer je v svop	! lepo .Vigred^. Ugled* moi, ki je dosegel dobo
brezskrbnosli hotel preho tramva skega trajaj ^ ^^ y mirtt T mili ^^ »10.
ravno v hipu, ko sta po njem vozila v nasprot- j	^^ ^^	drurmi pa iskre-
I I _l	dva tramvaja. Enemu se je mali P0;ino sožalie!
oče (ozh-oma mali varuh, voruliu»|a) siopač srečno ognil, a ne drugemu škedeniski	^
Postojni fe umrla te dni po bolezni gospa M a iti Ma-rus-.čeva v 18. lato svoj« starosti, soproga že-
nade, pretrgala ji nit življenja, tako, da je revica že po enem mesecu poroke legla v hladni gTob.
Da je bila pokojnica zelo čiaLana in spošio-
atrnski drobiž. ^redpret^Jonocsose ^ m okoii dokazal pogreb, kjer se ! zlikovci vtihotapili v klet Marka Cai-, ^^ mnoi:CSi ^	lisoč ijodi in jo
štanuiočte^a v ulici XX. Settembre st. -'____... -	»juiJm
kmetske mu prebivalstvu. Priporočljivo bi b^lo; otrok ni prišel pod
tudi, (ki si dajo po cele vasi natisniti prijavne vzočnih je pobral otroka,, ki je kljub temu ob- i-------- . __	_ ,	-___- _
vzorce. Za vsa pojasnila naj se obračajo priza-; ležaj hudo poškodovan, in ga prepeljal, z ne- j lezniškega uradnika iz ugledne družine Am-deti na naše politične urade (Trst. v S. Fran-, kim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, j brožičeve lZ , 0$t<>?a® cesco 20/1, Gorica, v. Carducci 7/1).	Ker je tam zdravnik dognal, da ima Arnodeo
šolski voditelji morajo prijave sprejemati po poleg številnih poškodb na gkvi tudi zlomlje-sakonu Kjerkoli bd naštela kakršnakoli težko- no levo lopatico, se bo moral dečko zldraviti Ca naj' se slučaj takc^ javi naSm političaim kake tri ledne, a^i pa še delj. ako nasto-orgamzacijam	P^i0 kake komplikacije.
St ariši, zavedajte se svoje pravice in napravite svojo dolžnosti
Drobne vesti iz slovanskih držav
_ Proslava tisočletnic« hrvatskega kraljestva v Beogradu- V nedeljo je beograjski Sokol svečano proslavil tiscčletnica hrvatskega kraljestva. Na vežbattšču, ki ie bilo okrašeno s trobojnicami, se je zbralo veliko število jugoslcvenskih Sokolov in Sokolić in je imel predsednik prosvetne sekcije Žika Savić krasen ^ovor o zgodovinskem pomenu kralja Tomislava ter o veli
lahko dognati takoj, ko je prišlo do prepira
med bratoma Edmundom in Hugom.	|
Stari Hugo bil že pred vojno ugleden ] premogovni industrijalec. Po zgubljeni vojni fi se mu je porodila misel po združitvi podjetij, | v katerih bi se prešlo od izdelovanja cenenih • izdelkov za mase na izdelovanje kvalitativno, a » mnogo vrednih blagovnih izdelkov. Njegovo I načelo je tedaj bilo: od surovine do irgotov- S Se je V fjenega blaga. Na ia način je nastal velikanski I koncem: Rhein-Elbe-Union, ki je bil zgrajen Lhbvm na podjetjih kakor sta premogokopa Gelsen-kirchen in Deutsch-Luxemburg, kateremu je
ZđrMH Dr. J. BUČAR
v Gorici, Viole 24 Kaggio it. 9 :
vrnil m zopet redno sprejemaj
brožičeve iz Postoje	kirchen in Deutsch-Luxemburg, kateremu je T^-i^em—liAi^BAiaA
V cvetju njene mladosti ,n zakonske srečeje k	eleklrični bo^em Siemen^Schu- /S|Cf	H|5 - |#l|l?| S €1
prišla bela žena «nrt, ter ,1 prekrižala njene P ^ Stinnes ai Qglal 2ycst svo^ laslui
— Tatinski drobiž. Predpreteklo noč so_ se
neznani
sutti, stanujoč«ga v ulici aa oenemore su j ' ljala k v€5nemtt počitku.
predmete, v skupni mvTi__J
icradli
razne
96, ter po vrednosti 5C0 lir.
— Ker je ukradla pomorščaku Francu Sa-culin srebrno uro in verižico, vredno oboje kakih 250 lir, je bila predvčera šnjim aretirana 28-1 e t na Marija Suppanz, najemnica v neki zloglasni hiši v starem mestu.
Pred hišo žalosti in ob grobu so zapeli domači pevci iz Postojne žalostinke.
Bil je pogreb, kakršnega Po^jna še ni vi-i dela.
Hudo zadetemu soprogu in odlični družini
pa
ideji. Inflacijska doba je napravila iz njega sprejemajo se vsakovrstna plsnmiška dela na stroj, špekulanta, ki je bežal od papirne marke k.kakor tudi slovenski, italijanski in nemški prevodi substanci in velezmožni industrijalec je ki^po-1	MAKS ŽSV1C
val vsevprek stro ne, avtomobilne in. kemične	H«r<andail»e 2 za kavarno Roma tel. 14-66
tovarne, petrolejske vrelce, filmske družbe, zavarovalnice, reklamne pisarne, hotele,, tiskarne, časopise itd. Na vrhuncu svoje ekspan-
Vesel z dcriškega
KONCERT ZBORA UČITELJSKE ZVEZE V DORNBERGU.
----r-----— <	. . . . I Preteklo nedeljo je nastopil drugič v Dorn-
čini hrvatskega kraljestva za časa vladala |bcrgu priznani ^or Učiteljske zveze. Ta zbor
je nudil Dornberžanom in okoličanom že lansko leto izredni umetn ški už.tek in nedelja je
prvega hrvatskega kralja.
_ šahist dr. M. Vidmar v Moskvi, Beograjska «Pravda» poroča, da odide znani slovenski šahovski mojster dr, Milan
Ambrožičevi ob težki in bridki »zgubi nase naj-
zivnosti je ustanovil že Kugo Stinnes d, d. za pomorsko plovbo in prekomorsko trgovino, ki ga je spravila v finančne stiske.
Ta orjak je bolehal na konstrukcijski na-paki, na nezadostnem finančnem fundiranju.
is^-enejše so ž al je!
kar se je moralo na vsak način maščeva>ti; kajti lažrje je pridobit? tovarno nego obdržati j jo v dohrem obratu. Preopzno ie spoznal tudi Stinnesov koncern, da je obrat-ni kapital živ-ljenski živec vsake posamezae trgovine in da nd nič opasnejšega za kak ^brat kakor ravno moment, kadar mora sesti v finančnem ozi'-u n3 suho. Delanje dolga, ki je pomenialo v inflacijski dobi sjajno kupč o, je postalo po st3«!"
tudi pokazala aa je lani zbor pustil kar naj boljši vl'is med vaščani. Velika dvorana Poso-
-----—.	- i ' t - x • u^ioJ jilnice in hran In ce je bila namreč popolnoma
Vidmar v Moskvo na sahovski turnir. V sled ^Qbuk B}Io je p-edvsem mnogo tujcev, med nji-
tega je odpovedan maleh med dr. Laskar- ^ na:ve£ pevovodij, ki so še s posebno paz^ji-
jem in dr. Vidmarjem, ki se bo vršil šele •• * 1------^—1—'—;
20. iamiarja 1926. v Beogradu.
_Volkovi v Bosti. V okolici Jabuke pri
Foči so se v zadnjem času pojavili volkovi, ki so napravili ogromno škodo na drobnici in goveji živini. Posebno je prizadeta vasica Dubraivina. Tamošnji lovci in kmetje pripravljajo velik pogon proti volčji na-dlogi.
_ Tragična smrt mladega nogometaša.
V Bečkereku je padel nogometaš J. Janko pri nogometni tekmi tako nesrečno na tla, da je obležal takoj mrtev. Slučajno navzoči okrožni zdravnik je konsta«tiral smrt, ki jo je povzročila najbrže srčna kap. Tragična smrt je vzbudila v mestu splošno sočutje.
_Iz ljubosumnosti umoril brat«. V vasi
Drenovi v Hercegovini je 22-letni kmetski fant Gjana Hović iz ljubosumnosti umoril svojega brata Jovana, ker je imel več sreče pri neki deklici kot on. Sunil je z nožem naravnost v srce brata, ki se f * ! ~" dil mrtev na tla. Morilec se
frcdišču.	I Vsa Jvorana je tedaj nenadoma oživela; od te-
vostjo sledili koncertu Tudi Domberžani sami so se udeležili prireditve v velikem številu, a na žalost moramo ugotoviti, da so biii to povečini samo starejši možje. K^e so biM fantje, kje toliko deklet. Mari ima^ res samo starejši smisel za lepo? Saj je bi vstopnina tako nizka, da nikakor ne velja izgovor, "da ni denarja!
V ocenjevanje izvajan a pevskega »bora se pač ne morem spuščati ker je zbor ocenilo že mnogo kompetentnejših oseb. Opozoriti hočem le na nekatere okolščine, ki so vplivale na učinkovitost izvajanja samega. Predvsem naj omenim, da je dvorana veliko bolj akustična kakor na ,pr. prvaška, kjer se je pred kratkim vršil isti koncert, ki se pa ravno rada te pomanjkljivosti dvorane ni tako obnesel kakor v Dornbergu.	( _ _
Kl>ub temu pa so se pevci tudi v Dornbergu pritoževali, da ne slišijo drug drugega. Zadnje vrste pevcev pa so bile v veliki zadregi radi pomanjkanja luči; tako da ni mogla večina pevcev niti čitati not in je morala peti na pamet Radi šibke svetlobe je vel ko trpel tudi učinek
NAPRAVA BELEGA VWA
Po nekaterih naših krajih je še sedaj navada, da puščajo beli mošt po več dni —
celo'po cel teden — na tropinah kipeti. —	----- . , . ,	T_ • i
So vinogradniki, ki se ne da* Prepričati	finHhPIli IH ^f f £ > Tf @ tlt f III
ter hoče* delati tako, kakor §o delali njih ^Te bila ^afena na inflacijskem podnožju., UDLJlSlII lll^H UII2CIIII III
plačuje
ALOJZU POUff, Piazza GMMi Z
prvo nadstropje
Pazite na naslovi	Pazite na na&lovl
hočejo _ .	_
očetje tn dedje, naj bo to pravilno ali ne Ne pomislijo pa, da se je — kakor v vseh drugih gospodarskih panogah — tudi v kletarstvu napredovalo,
Ce kipi nxošt dlje časa na tropinah, dobi teirmorumeno ali celo rjave barvo, se ^avzame čreslovine, katera daije vinu trd, zagaten okus. Daije se raztapljajo v takem
S štabilizaciio marke in uvedbo nove ^ate veljave ie bil zadan vsem podjetjem, ki so stalno računala na podporo državne ban«cef smrten udarec. Podjetja so se nahajala nenadoma v težki denarni krizi, ker jim je primanjkovalo obratnega kapitala in le močni obrati, ki niso bili toliko navezani na bančne kredite so mogli preživeti in odvrniti od sjbe udarec, ki je bil zadan, nemški industriji. Med
pnevmatični aparati
66
moštu razne snov«, la napravijo vino ne- ^^ &e r. naha^la lvraka Hugo Stinnes. stanovitno, tako da se po pretakanju racto Glasom radnjih poročil razpolaga tvrdka z zmoti, če se pa ne pretoči, rado zavre m je	cenjenim premoženjem 140 miljocoV
pod^Tženo tudi ra^oim boleznim. Posebno mark, katerim stoje nasproti terjatve v zesku v mokrih letih taka vina rada nategujejo t 120 miljonov mark. Te terjatve pa »o večinoma t i kadar pridejo z zrakom v dotiko, rjave dolgoročne in morda ne bodo povzročale pn h5'.'.	Inadalini likvidaciji Stinnesove tvrdke preveli-
■ je tvrdka pertom pomožne rila najbolj sitne upnke.
Bele vino mora	---—-- . , - , » oomirila na;boI| sitne upu.«.«.
rumeno barvo in mil t. j, gladek oka«, z^to j g? * P^j/ raibiI iJcern Rhe n-EIbe-K^lrt vino zdroztfati in takoj iz- ! U(nion' ker so p^jetja, na katerih je bil zgrajen, Že prodana. Koncem je razkosan, ker bo '	__________M.MilKpimp^. ibero-
(Muhlheimer- Berg-tvorila podlago nove Premo-
_ Velik k^tnJišV shod na Poljskem, Od 9. Maj ^lje ni slikala več samo polnih glasov in dobrega grozdja skozi vratca v sod, vratca d* 13' t m ce ie vr$;l v Mlavu na Poljskem 5kuše!a razbrati iz njih vehčino posamezn h »pr«, tropine skoaa veho z moštom zalije velik katoliški shod, katerega se je udeležilo 35 tcčk, amT>ak tudi z obrazov Pevcev	«j m pusti kipeU pod kipelno veho, katera se
tisoč delegatov in Gostov iz raznih krajev Polj-. veselili in trpeli z opevammi ;,unaki jerpnčeto med kipenjem ne sme s tropmami zama-IkT Na shod« ie b to tudi veliko inozemskih; čitati vesele, žalost, razposagenost. Dvorana ; ^ Tako vino postane bolj krhko, kakor gostov	se je zlila z odrom v ^loto ki se je nasilno	^	v odprti kadi na tro-
— Raohol ▼ češki	| ^^l^Tmr^^k^ ie moral!	napak,
stranki
hoslovaške narodno-dem li finančni min:ster in znani gospo^a'-'ski teij dr. Engliš. Njemu sta sledila takoj dr. Kaliab in dr. Stransky, dalje dr Houdek in dr. šelepa. »Narodni Osvobozeni^ doznava, da bodo sledili še drugi izstopj, tako se računa sigurno z izstopom poslanca legijooarja Špatne-ga. Disidenti nameravajo usUnoviti novo stranko.
in se igosle. ^ ^^	^^ tvrdka^Mom P—e
__________lil t, j, gladek oku.s. /
je treba belo vmo zdrozgati in takoj tisniti.
Iz boijših -vrst b«lega grozdja se priporoča delati vino popolnoma brez kipenja werksverem --------------.
na tropinah. Nabrano grozdje zmastimo, govne trgovske d dl pri katen se bo ^m^ takoj Sprešatno m mošt spravimo v «a- sova družina udde^bsekpokončni l.kv»
£n zažveplan sod. Sod zajemo s ^ ^^J^S? Arijska trdnjava, veho v primerno toplem prostoru m ga pu- kateri je uresničen stari natrk. da nc rastejo stimo kipeti. Če pa kdo hoče smeti feo^ , ^^^dne stavbe kot gobe po de^u Kot trdo vino, naj tudi ne pusti vina v Kadi jlavbeni
mo ster se Stinnes starejši ni izkaza . kipeti, temveč naj prrdene približno dva|- ^n^^M^ic«	najmogočnejša, kar jin
seti del visega mošta, pecljanih tropin iz
se pa ne more otresti stare navade
t. LJ!__XI; .. UJ: u^itj
pevci ze silno utrujeni. Občinstvo je zahtevalo m hoče pustiti tudi beti mošt v kadi kipeti,
Id njih preveč «Naj' pojejo ptički, ie v^ddiknil - ----: ----^----^ V-1--- ^
Iz tržaškega iivllenia
nek Dornberžan. bogzna, kdaj jih bomo zopet slišali!* Obnašanje občinstva ?e pokazalo, da je narod že zre! tudi za resne prireditve.
Tik pred zaključkom koncerta re predsednik Domberške Čitalnice čestital g. Kumanu. Dvorana se je predsedniku pridružila z burnim ploskanjem Pevski zbor Učite>ke zveze menda še ni doživel takega triumfa na ^^^
ta naj v«aj gro%d|e spečima. Vendar pa ga ne sme pustiti dlje nego 24 ur na tropinah,
R, C«
Hugo Stinnes
Ta inflacijska palača, na'jmogocnejsa, je izšlo iz časov propadanja nemške valute, jasno izpričuj da se v gospodarskem zivlie-nju oe dogajajo čudeži.
Tretji seznam darovalcev za sliko pokojnega dr. Klemcnta Juga. Cer n Fr^c 10 L, J v&r Vaclav 10, Tguš Gabrijel 5^ Gorup Tone IO, Gorap Talka 2, N. N 5, N. R 5, Ščuka J*že5, N. N. 8 L. Skupaj L 60—.	_
Borxna porasla
DEVIZE:
Trst 15 eept Am»Urdam od 97».- do J90--SS; id \ do 109.-; ParU 1^0 do 116.--
J3
Edino zas&opnlštvo za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji.
AGENCIJA: IGNAZIO SLAVICH
Trst, Corso Garibaldi št. 6, 1. nad.
ISO m1 Mi lesa
proda podpisano županstvo na javni dražbi 19. septembra t. L ob 10. uri pri Ježu 16 na Nanosu, kjer se izvedo pogoji. - Tozadevne informacije daje
Županstvo na Erzelju «*
m tearilo uaš cUmz
mosolćki madeži
pege trdinke
— Alojz, Remec,	— «Tragedija
mlade dekHces polna prenapetih m prelresl «-vib prizorov se bo odigrala ▼ soboto ▼ Trg. Domu v Gorici.
_ Vozički brez gospodarja. V skladišču po-
vei«ništva mestnih stražnikov v ulici Ospitale št. 1 (Sv. Just) ie že deli časa spravljenih 12 dvokolesnih ročnih vozičkov in velrk tovorni voz, kater h lastniki niso znani. Ker v kratkem
poteče rok, določen za hranitev teh predme- ------ . ..	. .
tov, poziva omenjeno poveljstvo P^dete . bi morala siop£	mladega di- Me ^
lastnike, naj pridejo čimpreje pon^e, sicer bodo nad je bila Magda, ko je s^zn^ia	ko najela tvrdka Hu*> Stinaes v	,
vozički po preteku določenega roka prodani jaka ®edjcmca^ui^SiSS.	[majhne kratkx,rX kredite, katerih ni mogla• gzad
na javni dražbi.	| se je v «t 3«	---
Magda ji je bilo ime, njej. ki je iskala [fubez-ni in resnice, a je našla tragično smrt, bas ko ' " Mlada m polna
Belgija ad . Londan i *
od 117 40 do 117-76 ;NewYMk oct 24.10 - Šnaoiia o i - do 362.-J Sviea od
Hug
se
huda za vratna bolezen, ki jo naizrvliemo imo-bilnost. Pred to boleznijo odnese le maloka-tero podjetje zdrave kosti, «fco se ga je enkrat polotila. Kljub danzadnevnemu časopisnemu
43 — do 44.5t-
VALUTE:
Trst- 15. sept. Avstrijske kron« oi 0.0336 do 0.0345; dinaiji od 42.50 do 43. - ; dolarji od 24.
ugibanču o bolezni ni bilo do nedavnega časa	đo 24 ;2o' novd po 20 frankov od 92.— do 9* —;
mogoče razbrati r eokih obv««, ker ni bile	' ----------
možno preceniti vrednost i podjetij, pri katerih bil Stinnes udeležen Resnično je le, da je
fnut ftterling od 117.25 dO 117.60,
Bene&uske obveaolce 71.50.	A _ ,
Z ar i c h, 15 septembra. Italija 21.40; London
huBe
Iveri @cs@ml
inozemstvu ne- j i5.ll.75; Pariz 24.45; Kew-York 518'/,;
Beo-
in vsi v to vrsbo spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo m-h kobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, ^e zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Fertinax», ki je gotovo sredstvo, *abJ/iv<> z največjo lahkoto in ki je na prodaj v v sen
lekarnah.
66
se mi
PODLISTEK
V. J. KR12ANOVSKA:
Hoi preteklosti
Roman v freh delih. Iz ruSčine prevedel Ivan Vooft.
052)
Vstal je šele potem, ko «ta ga minila naraz in slabost in ko ga je oblil obilen in topel pot. V tem trenotku je začutil na glavi toplo, dobro mu p<*na«io roko in slaboten glas, ki je prihajal od daleč m mu
šepetal v uho;	• _Sin moj, zadovoljen sem s teboj
Ko je baron v»e to napravil, se je aparat zavrtel z neznansko brzino; lijak se je podaljšal in se na-
polnil s črnimi oblaki, po katerih so švigah bliski. _	M
I^Minmjoeti je zapihal veter in slišalo se ,e šumenje odgovoril globoki ^^^tovščine; toda prej ali slej kakor kadar veter maje drevesno	^	"	bra	*
— O Bog! AH je vse to resnično, ah sanja? — je zašepetal začudeni baron.
r»	* • \r\ dcer prav priprosta, — je
_ Resničnost ,e to m ^cer F	^ ^
___________.	,	Sil« P« je P
i zadovoljen sem s ieuu,.	vet« iz Kjaka je trajal dalje, nakar ,e postal ve^er bo kakšen ^^flistih zakonov kaW brezžični
Baron je v'^r ^jegov pos^teljje čul nad	" ^	^	^
VI.
iemel)u tistih zakonov kakor brezžični
La t^r^l	^	»i o^ s ^	Ravnokar si vide,, Uako
ga preizkusiti.	. ^ ___str»a fajP«at, a P^-Mt^«	"S 9e°,_ To je naravno, zato se ne smeš vznemiri**
Zaklenil je duri cd znotraj. ^ ^pri «naro ^ -j^J-fe	Si ^ in «e udaja« malodušju. Moraš se priučiti prenašat.
prisotnost ljudi, ne da bi se udal	vpli-n^Zato
kTTe in p«g7eh,» tate debelost okvirja;	_ ^ „Senik! _ j« „kliknil ^^^^	l^di^d^oSSo	n^'p^^
mule i^Sb v glavi; kakor iz brezna se je dvignil	tega lijaka so se predle vse larve yvn^nega	_ Dota s« moj. -'ffi^D^SZ	vedno pripravljen, da jim pomagaš m „h podp.r^
' - —le ter vzbudil v njem	Nad odprtino je bil potrjen majhen organizem,	„unehnil m se dotaknil roke Uioan	tedajT ko pojdejo mimo tebe valovi nebrzoamh
. s_ --	—J-I— . črkami: na eni strani M	fT*. vJJikniJ od začudenja.	A. w 1» bal njih nalezljivosti, boš mogel
iv •— ---- iil možgane
utSnTčuvstvTo^terih je mislilTjaTihTe za vedno	pod*oben'uri, z vzbočenimi »J■ "" Prf^ričTkTjl vzJUlKmi «1 ---- , . .	strasti, ne da bi se bal njm naiez.ij.osu, u
p?e"?gal Hkratu je občutil praznoto svojega sed?-	M roiaj. Pod odprtino ,e	Očividno je tudi on videl tarona, kakor ,e baron	, ,em živa| v Človeku.,
niete življenja, a čaša silnih strasti se mu je zdela	dolbmi kroglica m zelenkaste tvanne. P««no navodilo	ditel. J1.L ..	7 . J. .m«.Miaiem se je poslovil od učenca.
^kfvabHivTpiadla ga je brezumna groza potaplja-	se je glasilo: .	_Vida, kako mno « blizu vkljub oceanu, kioas	Z rdto m Vgost oblak in vs«
^rsečl^eL^Naglo je skočil pokoncu. hladen pot .Dpihmluč in porazmejU najPrejčr^	-.jo^oriti steboj, boš zaslišal	Nato »etosa P^^JlShS delovati. Ginjen in
rf^ival m umil 4 je z vodo, kateri je polil nekaj	sestaviš ^^»J™™11«;, tjir^iiSTz^Lr	dSeč^H aparat«; tedaj Mopi t,a m bora v nepo-	* bfrflo ^^Haprl omaro In sc vlegeU
dišeče esence, potem je vzel iz skrinje razpek, padei	fa^ ««£•	--	De*Wn° "
Ko je prišel v svojo sobo, je padel v naslanjač in Zaklenil je duri ^znotraj. p««i I« ~pr.	je op,
si otrl vlažno čelo. On ni pokazal svoje razburjenosti, m si ogledal aparat. Bda je to plošča »z temne km™* sta««1«
tod^' ^^ J	P	^ • < » • ____^__L ~ ___1?1__ _Lil«. ImŽb— J^kolnct rtkviria: v notranioeti	i
na kolena ter začel goreče moliti.
....